{"id":2073,"date":"2012-09-12T08:16:38","date_gmt":"2012-09-12T07:16:38","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2073"},"modified":"2012-09-12T09:14:34","modified_gmt":"2012-09-12T08:14:34","slug":"farmakologija-zapiski-2012-2-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/farmakologija-zapiski-2012-2-del\/","title":{"rendered":"Farmakologija zapiski 2012 2.del"},"content":{"rendered":"

\"\"Antidepresivi in stabilizatorji razpolo\u017eenja?<\/span><\/strong><\/p>\n

Vzrok za pojav depresije?<\/p>\n

Izpraznjeni nivoji noradrenalina in serotonina v sinapsah C\u017dS. Notri ni nevrotransmiterjev.<\/p>\n

 <\/p>\n

    \n
  1. 2. <\/strong>Skupine zdravil antidepresivov?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Tricikli\u010dni antidepresivi,<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Selektivni inhibitorji ponovnega privzema serotonina (SSRi),<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Tetracikli\u010dni antidepresivi,<\/p>\n

    <\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Drugi antidepresivi,<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Inibitorji ponovnega prevzema noradrenalina in serotonina (NSRi),<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Inhibitorji monoaminooksidaze (MAO inhibitorji).<\/p>\n

    <\/span><\/strong><\/p>\n

      \n
    1. 3. <\/strong>Kak\u0161ne vrste antidepresivov poznamo glede na delovanje?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

      <\/span><\/strong><\/p>\n

      Tricikli\u010dni antidepresivi \u2013 TCA<\/span><\/strong><\/p>\n

      Delovanje: blokada ponovnega privzema nevrotransmiterjev (serotonin, noradrenalin, dopamin).<\/p>\n

      Ne\u017eeleni u\u010dinki: sedacija, zmedenost.<\/p>\n

      Predstavnik: lamizol.<\/p>\n

       <\/p>\n

      SSRi<\/span><\/strong><\/p>\n

      Delovanje: blokada ponovnega privzema serotonina.<\/p>\n

      Interakcije: mo\u017enost interakcije pri metabolizmu.<\/p>\n

      Predstavnik: cipramin<\/p>\n

       <\/p>\n

      MAO inhibitorji<\/span><\/strong><\/p>\n

      Delovanje: kompetitivna inhibicija prepre\u010duje razgradnjo nevrotransmiterjev.<\/p>\n

      Predstavnik: moklobemid, fenelzin.<\/p>\n

      Interakcije: hrana bogata s tiraminom (pivo, siri, rde\u010de vino, suho meso, salame, avokado.<\/p>\n

       <\/p>\n

      Pacient se zdravi z u\u010dinkovino fenelzin, svojci mu prinesejo \u0161vicarski sir. Ali ga pacient lahko zau\u017eije, kaj naredite?<\/span><\/strong><\/p>\n

       <\/p>\n

      Ne sme ga zau\u017eiti. Tiramin (snov, ki je v siru) se ne bo metaboliziral ampak bo zato narastel RR. Pomislimo na interakcijo, povemo zdravniku, odsvetujemo zau\u017eitje, odnesemo sir.<\/p>\n


      \n<\/span><\/strong><\/p>\n

      Tetracikli\u010dni antidepresivi:<\/span><\/strong><\/p>\n

      Mehanizem delovanja:<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Blokada presinapti\u010dnih inhibitornih alfa2 receptorjev,<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Inhibicija ponovnega privzema noradrenalina, delno serotonina.<\/p>\n

      Predstavniki: ladiomil.<\/p>\n

      Ne\u017eeleni u\u010dinek: hematolo\u0161ka toksi\u010dnost.<\/p>\n

       <\/p>\n

      Stabilizatorji razpolo\u017eenja:<\/span><\/strong><\/p>\n

      Litijev karbonat. Karbamazepin.<\/p>\n

       <\/p>\n

      Parkinsonova bolezen<\/span><\/strong><\/p>\n

      Zakaj pride do nje?<\/strong><\/p>\n

      Zaradi izgube dopaminergi\u010dnih celic v substanci nigri. Pomanjkanje dopamina v ekstrapiramidalnem sistemu in bazalnih gangljih. Poru\u0161eno ravnote\u017eje med dopaminom in acetilholinom.<\/p>\n

      Antiparkinsoniki<\/span><\/strong><\/p>\n

      Z njimi \u017eelimo:<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pove\u010dati koncentracijo dopamina: levodopa<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Agonisti dopamina<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Antiholinergiki<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 MAO inhibitorji.<\/p>\n

       <\/p>\n

      Epilepsija<\/span><\/strong><\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ponavljajo\u010da, intenzivna, nekontrolirana, prehodna depolarizacija v mo\u017eganih.<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Generalizirani ali delni kr\u010di.<\/p>\n

      Vzrok:<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Biokemi\u010dno neravnote\u017eje (elektroliti)<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Strukturne spremembe (tumor, po\u0161kodba, bolezen).<\/p>\n

      Zdravljenje epilepsije z antikonvulzivi:<\/strong><\/p>\n

      Predstavniki: apaurin, benobarbiton.<\/p>\n

       <\/p>\n

      SPECIALNI DEL: 10. Poglavje<\/p>\n

      ANALGETIKI IN ANESTETIKI<\/span><\/strong><\/p>\n

       <\/p>\n

        \n
      1. 1. <\/strong>Poznamo dve vrsti bole\u010dine glede na mesto bole\u010dine nociceptorjev:<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Visceralna bole\u010dina<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mi\u0161i\u010dno \u2013 skeletna bole\u010dina \u2013 somatska<\/p>\n

         <\/p>\n

          \n
        1. 2. <\/strong>Endogene substance, ki dra\u017eijo nociceptorje:<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bradikinin,<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prostaglandini,<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Leukotrieni,<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Histamin,<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Serotonin.<\/p>\n

           <\/p>\n

            \n
          1. 3. <\/strong>Dra\u017eenje receptorjev je lahko:<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kemi\u010dno,<\/p>\n

            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Termalno,<\/p>\n

            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mehansko.<\/p>\n

             <\/p>\n

              \n
            1. 4. <\/strong>Kaj so nociceptorji in vrste?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

              So receptorji senzori\u010dnih \u017eiv\u010dnih kon\u010di\u010dev, ki so v ko\u017ei, sluznici ali notranjih organih.<\/p>\n

              Vrste:<\/span><\/p>\n

              – Termi\u010dni,<\/p>\n

              – Kemi\u010dni,<\/p>\n

              – Mehanski.<\/p>\n

               <\/p>\n

                \n
              1. 5. <\/strong>Terapevtski pristop k zdravljenju bole\u010dine?<\/span><\/strong> <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                <\/strong><\/p>\n

                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 U\u010dinkovine, ki (selektivno) vplivajo na opiodne receptorje v mo\u017eganih.<\/p>\n

                 <\/p>\n

                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 U\u010dinkovine, ki blokirajo nevrotransmiterje in endogene stimulanse nociceptorjev (antihistaminiki, NSAR).<\/p>\n

                 <\/p>\n

                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 U\u010dinkovine, ki podalj\u0161ajo delovanje noradrenalina in serotonina(tricikli\u010dni antidepresivi, SSRi).<\/p>\n

                 <\/p>\n

                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 U\u010dinkovine, ki blokirajo aktivnost nociceptorjev (adrenergiki \u2013 noradrenalin, klonidin; stimulansi GABA receptorjev \u2013 baklofen).<\/p>\n

                 <\/p>\n

                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 U\u010dinkovine, ki pomirjajo spontano dra\u017eenje \u017eivca (fenitoin, gabapentin).<\/p>\n

                 <\/p>\n

                  \n
                1. 6. <\/strong>Inhibitorni nevrotransmiterji in receptorji v mo\u017eganih?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                   <\/p>\n

                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Endorfini \u2192 receptor \u00bbmi\u00ab(\u0173) \u2192 analgezija, respiratorna depresija, evforija, fizi\u010dna odvisnost.<\/p>\n

                   <\/p>\n

                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Dinorfini\u2192 receptor \u00bbkapa\u00ab (k) \u2192 hipotermija, mioza, sedacija, analgezija.<\/p>\n

                   <\/p>\n

                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Endogeni opioid ni znan \u2192 receptor \u00bbdelta\u00ab (\u03b4) \u2192 evforija, spremembe obna\u0161anja, halucinacije.<\/p>\n

                   <\/p>\n

                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Endogeni opioid ni znan \u2192 receptor \u00bbsigma\u00ab (\u03c3) \u2192 disfori\u010dni u\u010dinki, halucinacije.<\/p>\n

                   <\/p>\n

                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Enkfalini \u2192 receptor \u00bbeta\u00ab (\u03ad) \u2192 disforija, psihoti\u010dni u\u010dinki.<\/p>\n

                   <\/p>\n

                    \n
                  1. 7. <\/strong>Narkoti\u010dni analgetiki?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                    So lahko:<\/p>\n

                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Opiatni agonisti,<\/p>\n

                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Opiatni delni agonisti,<\/p>\n

                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Opiatni antagonisti.<\/p>\n

                     <\/p>\n

                    Opiatni agonisti:<\/span><\/strong><\/p>\n

                    Interakcije: vplivajo na metabolizem.<\/p>\n

                    Ne\u017eeleni u\u010dinki: ortostatska hipotenzija, respiratorna depresija (pri predoziranju).<\/p>\n

                    Delovanje: tako, da stimulirajo opiatne receptorje v mo\u017eganih.<\/p>\n

                    Predstavniki: morfin, metadon, tramadol.<\/p>\n

                     <\/p>\n

                    Opiatni delni agonisti:<\/span><\/strong><\/p>\n

                    Interakcije: odtegnitveni sindrom (opiatni agonisti).<\/p>\n

                    Ne\u017eeleni u\u010dinki: odvisnost, ortostatska hipotenzija.<\/p>\n

                    Delovanje: vezava na opiatne receptorje in delna aktivacija.<\/p>\n

                    Predstavniki: pentazocin (Fotral).<\/p>\n

                    Opiatni antagonisti:<\/span><\/strong><\/p>\n

                    Interakcije: odtegnitveni sindrom (opiatni agonisti in delni agonisti).<\/p>\n

                    Ne\u017eeleni u\u010dinki: hepatotoksi\u010dnost<\/p>\n

                    Delovanje: kompetetivna vezava na opiatne receptorje.<\/p>\n

                    Predstavniki: Nalokson (Revia \u2013 za zdravljenje odvisnosti od alkohola); Naltrekson; Nalmefen.<\/p>\n

                     <\/p>\n

                      \n
                    1. 8. <\/strong>Princip delovanja nesteroidni analgetiki antipiretiki \u2013 NSAID?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Deluje tako, da se ireverzibilno ali reverzibilno ve\u017eejo na encim ciklooksigenazo.<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ovirajo nastajanje endogenih substanc, ki dra\u017eijo nociceptorje \u2013 prostaglandinov in drugih mediatorjev vnetja.<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zmanj\u0161ajo bole\u010dino, prepre\u010dujejo povi\u0161ano telesno temperaturo in zmanj\u0161ajo vnetno reakcijo.<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Primer: acetilsalicilna kislina.<\/p>\n

                       <\/p>\n

                        \n
                      1. 9. <\/strong>Vloga prostaglandinov?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Fiziolo\u0161ka vloga \u2192 predvsem preko delovanja COX \u2013 1(konstitutiven encim, prisoten povsod po telesu, tudi v trombocitih):<\/p>\n

                        \u00a8\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Za\u0161\u010dita \u017eelod\u010dne sluznice,<\/p>\n

                        \u00a8\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hemostaza,<\/p>\n

                        \u00a8\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Fiziologija ledvic,<\/p>\n

                        \u00a8\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nose\u010dnost,<\/p>\n

                        \u00a8\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Porod<\/p>\n

                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Patofiziolo\u0161ka vloga \u2192 predvsem preko delovanja COX \u2013 2 (inducibilen encim, ekspresija se pove\u010da pri vnetju):<\/p>\n

                        \u00a8\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pospe\u0161eno nastajanje na mestu vnetja, vzpodbujajo vnetja, bole\u010dino in vro\u010dino.<\/p>\n

                        \u00a8\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Povzro\u010dajo vazodilatacijo in zavirajo agregacijo trombocitov.<\/p>\n

                        \u00a8\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nastajajo periferno in v C\u017dS.<\/p>\n

                         <\/p>\n

                         <\/p>\n

                          \n
                        1. 10. <\/strong>NSAID \u2013 pregled?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                          Delovanje: inhibicija sinteze prostangladinov.<\/p>\n

                          Ne\u017eeleni u\u010dinki: GIT motnje, urtikarija, fotosenzibilizacija, bronhospazem.<\/p>\n

                          Predstavniki: acetilsalicilna kislina, paracetamol, diklofenak (Naklofen), Ketonal, Nalgesin.<\/p>\n

                           <\/p>\n

                           <\/p>\n

                            \n
                          1. 11. <\/strong>Anestetiki, delovanje, predstavniki?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                            Delovanje: zaprejo ali stisnejo Na kanal\u010dke in s tem se prepre\u010di depolarizacija in prenos signala po \u017eiv\u010dnem vlaknu.<\/p>\n

                             <\/p>\n

                            Vrste:<\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Lokalni<\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sistemski (centralni)<\/p>\n

                             <\/p>\n

                            Splo\u0161ni anestetiki:<\/strong><\/p>\n

                            v Inhalacijski:<\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 NO (du\u0161ikov oksidul)<\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Fluorirani ogljikovodiki: Halotan, Enfluran, Izofluran, Sevofluran.<\/p>\n

                            v Parenteralni:<\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Barbiturati: Tiopenton, Metoheksiton.<\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Propofol<\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ketamin.<\/p>\n

                            Delujejo na \u017eiv\u010dna vlakna v centralnem \u017dS.<\/p>\n

                             <\/p>\n

                            Lokalni anestetiki:<\/strong><\/p>\n

                            v Prepre\u010dijo prenos \u017eiv\u010dnih impulzov s perifernih \u017eiv\u010dnih vlaken v C\u017dS.<\/p>\n

                            v Sistemske u\u010dinke prepre\u010dimo z dodatkom vazokonstriktorja (noradrenalina).<\/p>\n

                            v Predstavniki:<\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bupivakain,<\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ropivakain,<\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kokain,<\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Lingokain,<\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prilokain,<\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Benzokain.<\/p>\n

                            <\/span><\/strong><\/p>\n

                            Kdaj lahko damo adrenergik lokalno?<\/span><\/p>\n

                            Kadar \u017eelimo prepre\u010diti izplavljanje, da se skr\u010dijo \u017eile.<\/p>\n

                            <\/span><\/strong><\/p>\n

                            SPECIALNI DEL: 11. Poglavje<\/p>\n

                            KARDIOVASKULARNI SISTEM IN KRI<\/span><\/strong><\/p>\n

                              \n
                            1. 1. <\/strong>Sr\u010dno popu\u0161\u010danje, znaki?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                               <\/p>\n

                                \n
                              • Leva polovica srca \u2013 zastajanje teko\u010dine v plju\u010dih, ki se ka\u017ee z du\u0161enjem, kratkim dihanjem, ka\u0161ljem.<\/li>\n
                              • Desna polovica srca \u2013 zastajanje teko\u010dine na periferiji, ki se ka\u017ee z otekanjem trebuha.<\/li>\n
                              • Pospe\u0161eno in \u0161ibko bitje srca.<\/li>\n<\/ul>\n

                                 <\/p>\n

                                 <\/p>\n

                                  \n
                                1. 2. <\/strong>Kardiotoni\u010dni glikozidi?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                                    \n
                                  • So zdravila, ki pove\u010dujejo u\u010dinkovitost sr\u010dne mi\u0161ice. Damo jih pri sr\u010dnem popu\u0161\u010danju, sr\u010dni kapi.<\/li>\n
                                  • Na\u010din delovanja:<\/li>\n<\/ul>\n

                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pozitivno inotropno (pove\u010dajo mo\u010d kontrakcije srca ne pa frekvence; deluje obratno kot neg. kronotropno).<\/p>\n

                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Negativno kronotropno (pove\u010dajo parasimpati\u010dno stimulacijo srca, po\u010dasnej\u0161i ritem; \u010duvajo oslabljeno srce).<\/p>\n

                                    Predstavniki<\/span>: Digoksin, Digitoksin.<\/p>\n

                                    Ne\u017eeleni u\u010dinki<\/span>: interakcije in predoziranje.<\/p>\n

                                    Interakcije:<\/span> vplivajo na ravnote\u017eje elektrolitov (odvajala, diuretiki).<\/p>\n

                                    Primer<\/span>: \u010de damo pacientu, ki ima drisko kardiotoni\u010dni glikozid lahko pride do interakcije. Npr. Lanitop.<\/p>\n

                                     <\/p>\n

                                      \n
                                    1. 3. <\/strong>Sr\u010dni ritem?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                      <\/span><\/strong><\/p>\n

                                        \n
                                      • O\u017eiv\u010deno je s beta 1 in muskarinskimi receptorji.<\/li>\n
                                      • Simpatikus (Beta1):<\/li>\n<\/ul>\n

                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Poz. Inotropni,<\/p>\n

                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 + kronotropni,<\/p>\n

                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u2191 AV prevodnost,<\/p>\n

                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u2191avtomatizem,<\/p>\n

                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u2193u\u010dinkovitost,<\/p>\n

                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u2191poraba kisika<\/p>\n

                                          \n
                                        • Parasimpatikus (M):<\/li>\n<\/ul>\n

                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Neg. inotropni,<\/p>\n

                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Neg. kronotropni,<\/p>\n

                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u2193 AV prevodnost,<\/p>\n

                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u2193avtomatizem.<\/p>\n

                                           <\/p>\n

                                            \n
                                          1. 4. <\/strong>Vzroki za nastanek aritmije?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                            <\/span><\/strong><\/p>\n

                                              \n
                                            • Pove\u010dana avtomatizacija:<\/li>\n<\/ul>\n

                                              –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Beta adrenergiki,<\/p>\n

                                              –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hipkaliemija,<\/p>\n

                                              –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mehani\u010dni vrzoki,<\/p>\n

                                              –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zdravila.<\/p>\n

                                                \n
                                              • Naknadna spro\u017eena aktivnost:<\/li>\n<\/ul>\n

                                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Miokardna ishemija,<\/p>\n

                                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Adrenergi\u010dni stres,<\/p>\n

                                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zastrupitev z digitalisom,<\/p>\n

                                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Odpoved srca.<\/p>\n

                                                  \n
                                                • Motnje v kro\u017eenju vzburjenja.<\/li>\n<\/ul>\n

                                                   <\/p>\n

                                                    \n
                                                  1. 5. <\/strong>Kako se lotimo zdravljenja aritmije \/ terapevtski pristop k zdravljenju aritmije?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                                                      \n
                                                    • Vplivamo na avtonomno \u017eiv\u010devje:<\/li>\n<\/ul>\n

                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Simpatikus,<\/p>\n

                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Parasimpatikus.<\/p>\n

                                                        \n
                                                      • vpliv na ionske kanal\u010dke:<\/li>\n<\/ul>\n

                                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Na kanal\u010dki,<\/p>\n

                                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ca kanal\u010dki.<\/p>\n

                                                        Za zdravljenje aritmije, poznamo razli\u010dne razrede glede na mehanizem delovanja antiaritmikov. Pravi antiaritmik vzamemo glede na vzrok.<\/p>\n

                                                         <\/p>\n

                                                          \n
                                                        1. 6. <\/strong>Uravnavanje krvnega tlaka?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                          Krvni tlak se uravnava po treh razli\u010dnih mehanizmih:<\/p>\n

                                                            \n
                                                          • \u017div\u010dni sistem:<\/li>\n<\/ul>\n

                                                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Senzorni receptorji v steni aorte in v karotidnih arterijah zaznavajo spremembe krvnega tlaka.<\/p>\n

                                                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Po\u0161ljejo informacijo v vazomotorni center (alfa2 receptorji) v podalj\u0161ani hrbtenja\u010di.<\/p>\n

                                                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vazomotorni center del avtonomnega \u017eiv\u010devja po\u0161lje sporo\u010dila v periferno \u017eilje, pride do konstrikcije ali dilatacije.<\/p>\n

                                                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sr\u010dni center v podalj\u0161ani hrbtenja\u010di, po\u0161lje sporo\u010dilo v srce in se tem regulira hitrost in jakost utripa.<\/p>\n

                                                             <\/p>\n

                                                             <\/p>\n

                                                              \n
                                                            • Endokrini sistem:<\/li>\n<\/ul>\n

                                                              –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Simpati\u010dna stimulacija sredice suprarenalke, sprosti se adrenalin in noradrenalin v kri, pride do vazokonstrikcije.<\/p>\n

                                                                \n
                                                              • Renalni sistem:<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Renin \u2013 angiotenzin \u2013 aldosteron sistem.<\/p>\n

                                                                 <\/p>\n

                                                                  \n
                                                                1. 7. <\/strong>Vrste hipertenzije glede na vzrok ter zna\u010dilnosti?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                  <\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                    \n
                                                                  • Primarna oz. esencialna hipertenzija:<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Se pojavlja v 95%<\/p>\n

                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Razli\u010dni vzroki: pove\u010dan vnos soli, debelost, prehrana, starost, kajenje, alkohol, premalo gibanja, genetska pogojenost.<\/p>\n

                                                                      \n
                                                                    • Sekundarna:<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Se pojavlja v 5%<\/p>\n

                                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vzroki: po\u0161kodba ali napaka drugega organa; bolezen ledvic, tumor nadledvi\u010dne \u017eleze, abnormalnosti aorte, metabolni sindrom in debelost.<\/p>\n

                                                                       <\/p>\n

                                                                        \n
                                                                      1. 8. <\/strong>Terapevtski pristop k zdravljenju hipertenzije?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                                                                          \n
                                                                        • Zmanj\u0161ati volumen krvi,<\/li>\n
                                                                        • Zmanj\u0161ati periferni \u017eilni upor,<\/li>\n
                                                                        • Zmanj\u0161ati hitrost bitja srca,<\/li>\n
                                                                        • Zmanj\u0161ati mo\u010d srca.<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                           <\/p>\n

                                                                            \n
                                                                          1. 9. <\/strong>Zdravila za zdravljenje hipertenzije?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                            Antihipertoniki \u2013 mehanizmi delovanja, vrste:<\/strong><\/p>\n

                                                                              \n
                                                                            • Simpatolitiki; blokatorji beta receptorjev; kon\u010dnica: alol, olol; Predstavnik: Concor, Colior, Atenolol. Delovanje: preko simpati\u010dnega \u017dS direktno na srce. Zmanj\u0161ajo jakost delovanja srca. Ne\u017eeleni u\u010dinki: bronhokonstricija.<\/li>\n
                                                                            • Antagonisti aldosteronskih receptorjev,<\/li>\n
                                                                            • Aktivatorji kanal\u010dkov,<\/li>\n
                                                                            • Inhibitorji ACE \u2013 angiotenzin pretvarjajo\u010dega enima (kon\u010dnica: pril); Ne\u017eeleni stranski u\u010dinek: neproduktiven ka\u0161elj.<\/li>\n
                                                                            • Inhibitorji angiotenzin II receptorjev (kon\u010dnica: sartan; Primer: Losartan).<\/li>\n
                                                                            • Diuretiki,<\/li>\n
                                                                            • Zaviralci Ca kanal\u010dkov (kon\u010dnica: dipin; Primer: Cordipin, Amlopin); Ne\u017eeleni stranski u\u010dinek: rde\u010dica obraza.<\/li>\n
                                                                            • Periferni vazodilatatorji: delujejo direktno na periferijo, se ne uporabljajo sami. Predstavik: Hidralazin. Kombinacija, pogosto s prili in sartani, vedno dvojno delovanje.<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                               <\/p>\n

                                                                                \n
                                                                              1. 10. <\/strong>Angina pektoris, znaki, cilji antianginalne terapije ter terapevtski pristop k zdravljenju angine pektoris?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                Angina pektoris je tako imenovana \u00bbprsna bole\u010dina\u00ab. Nastane zaradi ishemije sr\u010dne mi\u0161ice, mi\u0161ica nima dovolj kisika, energije. Bole\u010dina se poslab\u0161a ob pove\u010danem naporu, se \u0161iri v levo roko.<\/p>\n

                                                                                Cilji:<\/p>\n

                                                                                  \n
                                                                                • Uravnote\u017eiti potrebe in preskrbo sr\u010dne mi\u0161ice s kisikom; to naredimo tako, da:<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zmanj\u0161amo delovanje srca in s tem metaboli\u010dne potrebe miokarda (utrip, iztisni volumen).<\/p>\n

                                                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zve\u010damo perfuzijo sr\u010dne mi\u0161ice (zmanj\u0161amo spazem, prepre\u010dimo aterosklerozo, prepre\u010dimo tvorbo strdkov).<\/p>\n

                                                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prepre\u010dimo sr\u010dni infarkt.<\/p>\n

                                                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Po\u010divamo.<\/p>\n

                                                                                  Terapevtski pristop k zdravljenju angine pektoris. Poznamo 4 razli\u010dne skupine:<\/p>\n

                                                                                    \n
                                                                                  • Zaviralci Ca kanal\u010dkov (kon\u010dnica: dipin; Primer: Cordipin).<\/li>\n
                                                                                  • Inhibitorji ACE \u2013 angiotenzin pretvarjajo\u010dega encima (kon\u010dnica:pril; Ne\u017eeleni u\u010dinki: neproduktiven ka\u0161elj).<\/li>\n
                                                                                  • Organski nitrati (primer: Nitrolingual).<\/li>\n
                                                                                  • Beta blokatorji (ne\u017eeleni u\u010dinek; rde\u010dica obraza).<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                     <\/p>\n

                                                                                      \n
                                                                                    1. 11. <\/strong>Hemostaza<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                      <\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                      Odziv telesa, ko pride do po\u0161kodbe:<\/p>\n

                                                                                        \n
                                                                                      • Vazokonstrikcija (kr\u010denje \u017eil),<\/li>\n
                                                                                      • Aktivacija in agregacija trombocitov na mestu po\u0161kodbe (zaprejo steno),<\/li>\n
                                                                                      • Stabilizacija strdka s fibrinom (tvorba fibrina, preplete se med seboj in nastane krvni strdek),<\/li>\n
                                                                                      • Fibrinoliza: plazminogen v plazmi se pretvori v plazmin, ki razgradi fibrin.<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                        <\/strong><\/p>\n

                                                                                          \n
                                                                                        1. 12. <\/strong>Razvoj tromboze ter vrste trombov?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                                                                                            \n
                                                                                          • Plak se nalaga na krvne \u017eile in trombociti se za\u010dnejo agregirati na krvnem mestu. Nastane krvni strdek, ki se odlu\u0161\u010di, zama\u0161i \u017eile in nastane infarkt (v srcu, mo\u017eganih).<\/li>\n
                                                                                          • Plak ali spazem povzro\u010di zo\u017eitev \u017eil in slab\u0161o prekrvavljenost tkiv.<\/li>\n
                                                                                          • Zmanj\u0161a se preto\u010dnost krvi \u2013 tveganje za nastanek strdkov.<\/li>\n
                                                                                          • Nastajajo\u010di plak lahko po\u010di in na takem mestu nastane strdek, ki lahko delno ali popolnoma zama\u0161i \u017eilo.<\/li>\n
                                                                                          • Zama\u0161itev \u017eil vodi v mo\u017egansko kap in miokardni infarkt.<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                            Vrste trombov \u2013 2 vrsti:<\/strong><\/p>\n

                                                                                              \n
                                                                                            • Arterijski tromb:<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                              –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nastanek arterijskega tromba je ponavadi povezan z aterosklerozo.<\/p>\n

                                                                                              –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Arterijski tromb (beli tromb) ima zelo velik dele\u017e trombocitov.<\/p>\n

                                                                                                \n
                                                                                              • Venski tromb:<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nastanek venskega tromba je ponavadi povezan s stazo (zastajanjem) krvi.<\/p>\n

                                                                                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Venski tromb (rde\u010di tromb) ima majhen dele\u017e trombocitov in je bogat s fibrinom.<\/p>\n

                                                                                                 <\/p>\n

                                                                                                  \n
                                                                                                1. 13. <\/strong>Terapevtski pristop pri trombozi \/ vrste antitrombotikov?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                                                                                                    \n
                                                                                                  • Antikoagulanti: zavirajo tvorbo fibrina in tako prepre\u010dujejo nastajanje strdkov v \u017eilah. Predstavniki: heparin, nizkomolekularni heparin, varfarin.<\/li>\n
                                                                                                  • Fibrinolitiki: pospe\u0161ijo pretvorbo plazminogena v plazmin, razkroj strdka (fibrina) in zmanj\u0161ajo njegovo obstruktivno delovanje. Predstavniki: streptokinaza, urokinaza.<\/li>\n
                                                                                                  • Antiagregacijske u\u010dinkovine: Prepre\u010dijo agregacijo trombocitov in nastajanje strdkov. Predstavniki: acetilsalicilna kislina, dipridamol, tiklopidin (PLAVIX).<\/li>\n
                                                                                                  • Hemoreolo\u0161ke u\u010dinkovine: pove\u010da fleksibilnost eritrocitov.<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                     <\/p>\n

                                                                                                      \n
                                                                                                    1. 14. <\/strong>Antikoagulanti, vrste, delovanje, interakcije?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                      <\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                        \n
                                                                                                      • Heparin:<\/strong> pove\u010duje aktivnost naravnega inhibitorja koagulacije antitrombina III. Pozor:<\/strong> tveganje za hemoragijo \u2192 antidot je protamin sulfat. Velike molekule heparina povzro\u010dajo trombocitopenijo.<\/li>\n
                                                                                                      • Nizkomolekularni heparin:<\/strong> bolj pre\u010di\u0161\u010den, manj trombocitopenije, dalj\u0161a razpolovna doba, bolj\u0161a biolo\u0161ka uporabnost. Primer:<\/strong> Enoksaparin, Darteparin, Za\u0161\u010ditena imena:<\/strong> Fragmin, Clexane, Fraxiparine.<\/li>\n
                                                                                                      • Varfarin: <\/strong>je kompetitivni antagonist vitamina K. Inhibira epoksidno reduktazo in prepre\u010duje tvorbo faktorjev strjevanja krvi. Vitamin K sodeluje kot koencim epoksidne reduktaze pri sintezi protrombina in faktorjev II, VII, IX in X v jetrih.<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                        Pozor: <\/strong>Tveganje za hemoragijo! Antidot je vitamin K! Varfarin ima \u0161tevilne druge interakcije z drugimi zdravili!<\/p>\n

                                                                                                         <\/p>\n

                                                                                                          \n
                                                                                                        1. 15. <\/strong>Fibrinolitiki, predstavniki, delovanje?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                           <\/p>\n

                                                                                                          Delovanje:<\/strong> pospe\u0161ijo pretvorbo plazminogena v plazmin, razkroj strdka (fibrina) in zmanj\u0161ajo njegovo obstruktivno delovanje.<\/p>\n

                                                                                                          Predstavniki \/ encimi:<\/strong><\/p>\n

                                                                                                            \n
                                                                                                          • Streptokinaza: bakterijski izvor; tveganje za alergijsko reakcijo.<\/li>\n
                                                                                                          • Urokinaza: humani izvor; manj alergen, visoka cena!<\/li>\n
                                                                                                          • Rekombinantni aktivator tkivnega plazminogena: rekombinantni izvor, ni alergen, specifi\u010dno deluje na strdke, manj hemoragi\u010dnih epizod, visoka cena!<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                            Pozor:<\/strong> visoko tveganje za hemoragijo!<\/p>\n

                                                                                                             <\/p>\n

                                                                                                              \n
                                                                                                            1. 16. <\/strong>Antiagregacijske u\u010dinkovine<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                              Delovanje:<\/strong> Delujejo tako, da prepre\u010dijo agregacijo trombocitov in nastajanja strdkov.<\/p>\n

                                                                                                              Predstavniki:<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                \n
                                                                                                              • Acetilsalicilna kislina<\/strong><\/li>\n
                                                                                                              • Dipiridamol,<\/li>\n
                                                                                                              • Abciksimab,<\/li>\n
                                                                                                              • Sulfinipirazol,<\/li>\n
                                                                                                              • Tiklopidin, klopidogrel,<\/li>\n
                                                                                                              • Cilostazol.<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                <\/strong><\/p>\n

                                                                                                                  \n
                                                                                                                1. 17. <\/strong> Hemoreolo\u0161ke u\u010dinkovine \u2013 Pentoksifilin?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                  Delovanje:<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                    \n
                                                                                                                  • Izbolj\u0161a reolo\u0161ke lastnosti krvi:<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Fleksibilnost eritrocitov<\/p>\n

                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Koncentracija fibrinogena.<\/p>\n

                                                                                                                    Ne\u017eeleni u\u010dinki:<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 GIT: bruhanje, dispepsija<\/p>\n

                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 C\u017dS: vrtoglavica, glavobol<\/p>\n

                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 KVS, respiratorni: aritmije, bole\u010dine v prsih, plitko dihanje.<\/p>\n

                                                                                                                    Interakcije:<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pove\u010da u\u010dinek antihipertenzivov<\/p>\n

                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pove\u010da koncentracijo teofilina.<\/p>\n

                                                                                                                     <\/p>\n

                                                                                                                      \n
                                                                                                                    1. 18. <\/strong>Diuretiki, delovanje in predstavniki?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                      Delovanje:<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                        \n
                                                                                                                      • Zdravila, ki pove\u010dujejo izlo\u010danje vode:<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Diuretiki prepre\u010dujejo reabsorpcijo Na+ v razli\u010dnih delih ledvic.<\/p>\n

                                                                                                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 S pove\u010danim izlo\u010danjem Na+ se pove\u010da izlo\u010danje vode.<\/p>\n

                                                                                                                          \n
                                                                                                                        • Zmanj\u0161ajo volumen krvi in venski tlak:<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zmanj\u0161a se polnilni volumen srca.<\/p>\n

                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zmanj\u0161a se iztis ventrikularni volumen krvi.<\/p>\n

                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zni\u017ea se krvni tlak.<\/p>\n

                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zmanj\u0161ajo se edemi \u2013 pove\u010da se kapilarna reabsorpcija teko\u010dine.<\/p>\n

                                                                                                                          Predstavniki:<\/p>\n

                                                                                                                            \n
                                                                                                                          • Inhibitorji karboanhidraze<\/strong><\/li>\n
                                                                                                                          • Diuretiki henlejeve zanke:<\/strong> zavirajo natrij \u2013 kalij \u2013 klorid. Predstavnik: Furosemid \u2013 Edemid, Lasix.<\/li>\n
                                                                                                                          • Tiazidni diuretiki:<\/strong> zavirajo natrij \u2013 klorid transport. Predstavnik:<\/strong> Hidroklorotiazid \u2013 Amlodipin \u2192 v kombinaciji z ostalimi zdravili. Ne\u017eeleni u\u010dinek: hipokaliemija<\/strong> (pomanjkanje Kalija \u2192 potrebno dodajanje)!<\/li>\n
                                                                                                                          • Kalij var\u010dni diuretiki:<\/strong> povzro\u010dijo reabstorpcijo, K se ohrani. Predstavnik: Amilorid; Aldakton).<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                             <\/p>\n

                                                                                                                            Ali je pri zdravljenju z diuretiki vedno potrebno pacientu dodajati Kalij?<\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                            Ne, ker nekateri izmed diuretikov so kalij var\u010dni. Tako, da pri takih ne pride do hipokaliemije. \u010ce bi pri takem diuretiku dodajali Kalij bi pri\u0161lo do hiperkaliemije in bi s tem pacientu \u0161kodili, ter ga zastrupili.<\/p>\n

                                                                                                                             <\/p>\n

                                                                                                                              \n
                                                                                                                            1. 19. <\/strong>Ateroskleroza, \u00a0vzrok ter zdravljenje ateroskleroze?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                               <\/p>\n

                                                                                                                                \n
                                                                                                                              • V arterijah se razvijejo ma\u0161\u010dobne obloge, ki zmanj\u0161ujejo pretok krvi.<\/li>\n
                                                                                                                              • Vzrok:<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hiperlipidemija (povi\u0161an holesterol),<\/p>\n

                                                                                                                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Genetski dejavniki,<\/p>\n

                                                                                                                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sekundarni dejavniki.<\/p>\n

                                                                                                                                Transport lipidov:<\/p>\n

                                                                                                                                  \n
                                                                                                                                • Trigliceridi in holesterol iz hrane:<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Se absorbira s pomo\u010djo \u017eol\u010dnih kislin.<\/p>\n

                                                                                                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Po krvi se prena\u0161ajo v obliki lipoproteinov (molekule, ki so proteini in na sebe ve\u017eejo lipide): VLDL (trigliceridi), LDL (\u0161kodljiv), HDL (dober).<\/p>\n

                                                                                                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 VLDL in LDL prena\u0161ajo trigliceride in holesterol v periferne celice (tudi v \u017eile).<\/p>\n

                                                                                                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 HDL prena\u0161a holesterol v jetra \u2192 metabolizem.<\/p>\n

                                                                                                                                    \n
                                                                                                                                  • V jetrih se iz holesterola tvorijo \u017eol\u010dne kisline:<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Izlo\u010dajo se z \u017eol\u010dem (ma\u0161\u010dobe).<\/p>\n

                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vstopajo v enterohepati\u010dno kro\u017eenje.<\/p>\n

                                                                                                                                      \n
                                                                                                                                    • V celicah (perifernih in jetrnih) nastaja holesterol s pomo\u010djo encima hidroksimetil glutaril koencim A reduktaza (poseben encim, ki tvori holesterol).<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                       <\/p>\n

                                                                                                                                      Antihiperlipemiki:<\/p>\n

                                                                                                                                        \n
                                                                                                                                      • Anionske izmenjalne smole: Predstavnik: Holestipol, Holestiramin.<\/li>\n
                                                                                                                                      • Niacin: Predstavnik: niacin. Derivati nikotinske sinteze. Ne\u017eeleni u\u010dinki: miopatija.<\/li>\n
                                                                                                                                      • Fibrati: vzpodbujajo lipolizo v celicah. Predstavnik: Ciprofibrat, Gemfibrozil, \u00bbElmogan\u00ab. \u00a0Ne\u017eeleni u\u010dinki: miopatija.<\/li>\n
                                                                                                                                      • Inhibitorji HMG \u2013 CoA Reduktaze: delovanje: zavirajo sintezo holesterola v jetrih, zato se pove\u010da odstranjevanje LDL iz krvi. Interakcije mo\u017ene z drugimi zdravili. Predstavniki: kon\u010dnica \u2013 Statin \u2192 Atovastatin, Cerivastatin. Ne\u017eeleni u\u010dinki: miopatija (ni mo\u010di v mi\u0161icah).<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                         <\/p>\n

                                                                                                                                        SPECIALNI DEL: 12. Poglavje<\/p>\n

                                                                                                                                        RESPIRATORNI SISTEM<\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                          \n
                                                                                                                                        1. 1. <\/strong>Zgornji respiratorni trakt struktura, o\u017eiv\u010denje, u\u010dinkovine za zdravljenje zgornjega dela respiratornega sistema?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                           <\/p>\n

                                                                                                                                          Struktura:<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nos,<\/p>\n

                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nosna votlina,<\/p>\n

                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sinusne votline,<\/p>\n

                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u017drelo.<\/p>\n

                                                                                                                                          O\u017eiv\u010denje:<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Parasimpati\u010dno \u2013 holinergi\u010dno:<\/p>\n

                                                                                                                                          v Vazodilatacija,<\/p>\n

                                                                                                                                          v Stimulacija sekretornih celic \u2013 izlo\u010danje sluzi.<\/p>\n

                                                                                                                                          <\/p>\n

                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Simpati\u010dno \u2013 alfa adrenergi\u010dno:<\/p>\n

                                                                                                                                          v Vazokonstrikcija.<\/p>\n

                                                                                                                                          U\u010dinkovine za zdravljenje zgornjega dela respiratornega sistema \/ terapevtski pristop?<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Antihistaminiki:<\/p>\n

                                                                                                                                          v Antagonisti histaminskih receptorjev H1 (se nahajajo v dihalih in ko\u017ei).<\/p>\n

                                                                                                                                          v Sistemsko delovanje<\/p>\n

                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Dekongestivi:<\/p>\n

                                                                                                                                          v Alfa adrenergi\u010dni stimulansi.<\/p>\n

                                                                                                                                          v Povzro\u010dijo vazokonstrikcijo nazalne mukoze.<\/p>\n

                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Protivnetna zdravila:<\/p>\n

                                                                                                                                          v Glikokortikoidi,<\/p>\n

                                                                                                                                          v NSAID,<\/p>\n

                                                                                                                                          v Kromoglikat natrij.<\/p>\n

                                                                                                                                           <\/p>\n

                                                                                                                                            \n
                                                                                                                                          1. 2. <\/strong>Antihistaminiki H1?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                             <\/p>\n

                                                                                                                                            Delovanje: kompetitivni antagonisti za histaminski receptor H1 v arteriolah, kapilarah in sekretornih \u017elezah sluznic; zmanj\u0161a se delovanje histamina.<\/p>\n

                                                                                                                                            Interakcije: antidepresivi, uspavala, alkohol.<\/p>\n

                                                                                                                                            Ne\u017eeleni u\u010dinki: delujejo na C\u017dS: sedacija, zamegljen vid, kognitivne motnje.<\/p>\n

                                                                                                                                            Predstavniki: Claritine, Flonidan.<\/p>\n

                                                                                                                                             <\/p>\n

                                                                                                                                              \n
                                                                                                                                            1. 3. <\/strong>Dekongestivi?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                              <\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                              v So zdravila, ki skr\u010dijo \u017eile in zmanj\u0161ajo edem, zmanj\u0161ajo krvavitev ter zmanj\u0161ajo koli\u010dino sluzi.<\/p>\n

                                                                                                                                              Delovanje: simpatomimeti\u010dno \u2013 stimuliranjo alfa adrenergi\u010dne receptorje\u00a0 v membranah nosne sluznice.<\/p>\n

                                                                                                                                              Ne\u017eeleni u\u010dinki: hipertenzija, zlasti pri sistemski aplikaciji.<\/p>\n

                                                                                                                                              Predstavniki: Efedrin, Nafazolin (Operil, Fenilefrin).<\/p>\n

                                                                                                                                              Kapljic ne smemo predolgo \u010dasa jemati, ker ni dobro \u010de so \u017eile dlje \u010dasa skr\u010dene.<\/p>\n

                                                                                                                                               <\/p>\n

                                                                                                                                                \n
                                                                                                                                              1. 4. <\/strong>Protivnetna zdravila?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                v Za zdravljenje vnetja zgornjega dela respiratornega sistema. Kadar nastopi huda alergi\u010dna reakcija.<\/p>\n

                                                                                                                                                Vrste:<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                v Glukokortikoidi:<\/p>\n

                                                                                                                                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zmanj\u0161ajo vnetje, vplivajo direktno na imunski proces. Vplivajo na celice vnetja (nevtrofilce, makrofage, celice pomagalke \u2192 pride do manj\u0161e produkcije prostaglandinov, citokinov, histamina).<\/p>\n

                                                                                                                                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Aplikacija je povr\u0161inska (izjemoma sistemska).<\/p>\n

                                                                                                                                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 U\u010dinek se poka\u017ee \u0161ele po nekaj dneh.<\/p>\n

                                                                                                                                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ne\u017eeleni u\u010dinki: peko\u010da nosna sluznica.<\/p>\n

                                                                                                                                                 <\/p>\n

                                                                                                                                                v Nesteroidni analgetiki antirevmatiki:<\/p>\n

                                                                                                                                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Acetilsalicilna kislina, paracetamol (Tantumverde).<\/p>\n

                                                                                                                                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zmanj\u0161ajo vnetje, salicilati in paracetamol (sistemsko) zni\u017eujeta tudi povi\u0161ano telesno temperaturo, delujejo protibole\u010dinsko.<\/p>\n

                                                                                                                                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Aplikacija: sistemska (salicilati in paracetamol) ter lokalna (benzidamin).<\/p>\n

                                                                                                                                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ne\u017eeleni u\u010dinki: dra\u017eenje \u017eelod\u010dne sluznice, otrplost, pikanje na sluznici.<\/p>\n

                                                                                                                                                 <\/p>\n

                                                                                                                                                v Pripravki s kafro in mentolom:<\/p>\n

                                                                                                                                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Lokalna aplikacija<\/p>\n

                                                                                                                                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Niso primerni za majhne otroke (ker lahko pride do Bronhospazma)!<\/p>\n

                                                                                                                                                 <\/p>\n

                                                                                                                                                v Pripravki za pomirjanje razdra\u017eene sluznice:<\/p>\n

                                                                                                                                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Rastlinski zdravilni pripravki (gorski mah, slez).<\/p>\n

                                                                                                                                                v Antiseptiki:<\/p>\n

                                                                                                                                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Snovi, ki uni\u010dijo mikroorganizme na \u017eivi ko\u017ei ali sluznici.<\/p>\n

                                                                                                                                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Cetilpiridinijev klorid (v septoletah).<\/p>\n

                                                                                                                                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Lokalna aplikacija.<\/p>\n

                                                                                                                                                 <\/p>\n

                                                                                                                                                  \n
                                                                                                                                                1. 5. <\/strong>Spodnji respiratorni trakt struktura, o\u017eiv\u010denje, u\u010dinkovine za zdravljenje spodnjega dela respiratornega sistema?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                  Struktura:<\/p>\n

                                                                                                                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sapnik,<\/p>\n

                                                                                                                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bronhiji,<\/p>\n

                                                                                                                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bronhioli,<\/p>\n

                                                                                                                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Alveole,<\/p>\n

                                                                                                                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Plju\u010dne \u017eile,<\/p>\n

                                                                                                                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prevle\u010dene s sluznico s sekretornimi \u017elezami \u2013 mukozne in serozne.<\/p>\n

                                                                                                                                                  O\u017eiv\u010denje:<\/p>\n

                                                                                                                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Parasimpati\u010dno:<\/p>\n

                                                                                                                                                  v\u00a0 Odgovorno za pove\u010dano izlo\u010danje seroznih \u017elez \u2013 vodeni izlo\u010dki.<\/p>\n

                                                                                                                                                  v\u00a0 Gladke mi\u0161ice traheobronhialnega drevesa \u2013 bronhokonstrikcija.<\/p>\n

                                                                                                                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Simpati\u010dno:<\/p>\n

                                                                                                                                                  v Predvsem beta 2 receptorji.<\/p>\n

                                                                                                                                                  v Bronhodilatacija.<\/p>\n

                                                                                                                                                  v Manj izlo\u010danja sluzi.<\/p>\n

                                                                                                                                                  U\u010dinkovine za zdravljenje spodnjega respiratornega sistema \/ terapevtski pristop?<\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                   <\/p>\n

                                                                                                                                                  v Ka\u0161elj \u2013 za\u0161\u010ditni mehanizem, refleks, da se o\u010disti dihalna pot. Eden od prvih znakov bolezni plju\u010d.<\/p>\n

                                                                                                                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Refleks, ki se spro\u017ei zaradi dra\u017eenja dihalnih poti.<\/p>\n

                                                                                                                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Aferentna vlakna iz sluznice potujejo v podalj\u0161ano hrbtenja\u010do, eferentna vlakna pa po\u0161iljajo signal za spro\u017eenje ka\u0161lja v respiratorne mi\u0161ice.<\/p>\n

                                                                                                                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Namen je \u010di\u0161\u010denje dihalnih poti.<\/p>\n

                                                                                                                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Lahko je produktiven ali neproduktiven.<\/p>\n

                                                                                                                                                   <\/p>\n

                                                                                                                                                  v Ekspektoransi: pove\u010dajo izlo\u010danje seroznih \u017elez, uteko\u010dinijo sluz in olaj\u0161ajo izka\u0161ljevanje.<\/p>\n

                                                                                                                                                   <\/p>\n

                                                                                                                                                  v Antitusiki: zavirajo center za ka\u0161elj v podalj\u0161ani hrbtenja\u010di ali blokirajo aferentna vlakna.<\/p>\n

                                                                                                                                                   <\/p>\n

                                                                                                                                                   <\/p>\n

                                                                                                                                                  v Mukolitiki: zmanj\u0161ajo viskoznost sluzi in olaj\u0161ajo izka\u0161ljevanje.<\/p>\n

                                                                                                                                                   <\/p>\n

                                                                                                                                                  Ekspektoransi<\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                  Delovanje: pospe\u0161ujejo izlo\u010danje sluzi pri suhem neproduktivnem ka\u0161lju, pospe\u0161ujejo tudi izlo\u010danje seroznih celic in tako red\u010dijo sluz. Za izka\u0161ljevanje.<\/p>\n

                                                                                                                                                  Predstavniki: rastlinski pripravki, eteri\u010dna olja.<\/p>\n

                                                                                                                                                   <\/p>\n

                                                                                                                                                  Antitusiki<\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                  Delovanje: centralno pomirjajo refleks za ka\u0161elj v podalj\u0161ani hrbtenja\u010di.<\/p>\n

                                                                                                                                                  Predstavniki: kodein, folkodin.<\/p>\n

                                                                                                                                                   <\/p>\n

                                                                                                                                                  Mukolitiki<\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                  Delovanje: red\u010dijo sluz.<\/p>\n

                                                                                                                                                  Predstavniki: acetilcistein (Fluimukan).<\/p>\n

                                                                                                                                                   <\/p>\n

                                                                                                                                                    \n
                                                                                                                                                  1. 6. <\/strong>Astma, definicija, ukrepi, terapevtski pristop?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                    v Astma je vnetna bolezen bronhijev in bronhiolov.<\/p>\n

                                                                                                                                                    v Obdobja akutne reverzibilne obstrukcije dihalnih poti (bronhokonstrikcija).<\/p>\n

                                                                                                                                                    v Vzrok je vnetje zaradi infekcije, zunanjih ali psihogenih dra\u017eljajev ali preob\u010dutljivostne reakcije.<\/p>\n

                                                                                                                                                    v Dolgoro\u010dno zdravljenje:<\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Glukokortiokidi (protivnetna zdravila),<\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kromoglikati,<\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Modifikatorji levkotrienov,<\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Beta agonisti \u2013 dolgodelujo\u010di,<\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ksantini.<\/p>\n

                                                                                                                                                    v Kratkoro\u010dno zdravljenje:<\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Beta agonisti \u2013 kratko delujo\u010di,<\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Antiholinergiki,<\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sistemski glukokortikoidi.<\/p>\n

                                                                                                                                                    Zunanji vzroki:<\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Virusne infekcije, alergeni, hladen zrak, suh zrak, dim.<\/p>\n

                                                                                                                                                     <\/p>\n

                                                                                                                                                    Notranji vzroki:<\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Emocionalni stres (psihogeni vzroki).<\/p>\n

                                                                                                                                                    Pri astmi pride do:<\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Konstrikcija gladkih mi\u0161ic bronhiolov.<\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pove\u010dano izlo\u010danje sluzi.<\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Obstrukcija dihalnih poti.<\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zmanj\u0161ana izmenjava plinov.<\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ka\u0161elj, te\u017eko dihanje, piskanje.<\/p>\n

                                                                                                                                                    2 poti prenosa dra\u017eljajev pri astmi:<\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ekstrinzi\u010dna astma:<\/p>\n

                                                                                                                                                    v\u00a0 Dra\u017eljaj,<\/p>\n

                                                                                                                                                    v\u00a0 Mastocit,<\/p>\n

                                                                                                                                                    v\u00a0 Degranulacija,<\/p>\n

                                                                                                                                                    v\u00a0 Histamin,<\/p>\n

                                                                                                                                                    v\u00a0 Pove\u010dana permeabilnost kapilar,<\/p>\n

                                                                                                                                                    v\u00a0 Vazodilatacija,<\/p>\n

                                                                                                                                                    v\u00a0 Pove\u010dano izlo\u010danje sluzi,<\/p>\n

                                                                                                                                                    v\u00a0 Bronhokonstrikcija.<\/p>\n

                                                                                                                                                     <\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Intrinzi\u010dna astma:<\/p>\n

                                                                                                                                                    v Parasimpati\u010dna stimulacija,<\/p>\n

                                                                                                                                                    v Pove\u010danje sluzi,<\/p>\n

                                                                                                                                                    v Bronhokonstrikcija.<\/p>\n

                                                                                                                                                    Terapija:<\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                    v Beta adrenergi\u010dni bronhodilatatorji:<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                    Delovanje: povzro\u010dijo bronhodilatacijo, zmanj\u0161ajo izlo\u010danje histamina. Olaj\u0161evalci.<\/p>\n

                                                                                                                                                    Ne\u017eeleni u\u010dinki: ker delujejo na beta 1 receptorje pride do ne\u017eelenih u\u010dinkov (tahiakrdija, palpitacija, hipotenzija).<\/p>\n

                                                                                                                                                    Predstavniki: Ventolin, Seretide.<\/p>\n

                                                                                                                                                    v Antiholinergi\u010dni bronhodilatatorji:<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                    Delovanje: zavirajo holinergi\u010dne receptorje, zmanj\u0161a se bronhokonstrikcija in izlo\u010danje sluzi.<\/p>\n

                                                                                                                                                    Ne\u017eeleni u\u010dinki: tahikardija.<\/p>\n

                                                                                                                                                    Predstavniki: Ipratropium.<\/p>\n

                                                                                                                                                    v Metilksantinski bronhodilatatorji:<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                    Pri otrocih.<\/p>\n

                                                                                                                                                    Predstavniki: teofilin.<\/p>\n

                                                                                                                                                     <\/p>\n

                                                                                                                                                     <\/p>\n

                                                                                                                                                    Bronhitis in emfizem<\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                    v Bronhodilatatorji,<\/p>\n

                                                                                                                                                    v Protivnetne u\u010dinkovine,<\/p>\n

                                                                                                                                                    v Terapija s kisikom.<\/p>\n

                                                                                                                                                    Glukokortiokoidi<\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                    v Zmanj\u0161anje:<\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pove\u010dane bronhialne odzivnosti.<\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vnetnih celic v vneti\u0161\u010du.<\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u017dilne permeabilnosti (prepustnosti).<\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Izlo\u010danje mukusa.<\/p>\n

                                                                                                                                                    v Pove\u010danje:<\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ekspresije genov beta 2 adrenergi\u010dne receptorje.<\/p>\n

                                                                                                                                                    v Odpravljanje:<\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Asmati\u010dnega vnetja (ne popolno).<\/p>\n

                                                                                                                                                    v Prepre\u010devanje:<\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Razvoja ireverzibilnih strukturnih sprememb dihalnih poti.<\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Simptomov, pogostih poslab\u0161anj astme.<\/p>\n

                                                                                                                                                    v Neodzivnost \u2013 vzroki:<\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zmanj\u0161ano \u0161tevilo receptorjev.<\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Spremenjeni receptorji.<\/p>\n

                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zmanj\u0161ana afiniteta do receptorjev.<\/p>\n

                                                                                                                                                    Predstavniki:<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                    v Glukokortikoidni antiasmatiki<\/span>: primer: Serotide. Ne\u017eeleni u\u010dinek: lokalno hripavost, suha usta, glivi\u010dne infekcije.<\/p>\n

                                                                                                                                                    v Antileukotrienski antiasmatiki<\/span>: primer: montelukast. Ne pride do vezave na mastocite.<\/p>\n

                                                                                                                                                     <\/p>\n

                                                                                                                                                    SPECIALNI DEL: 13. Poglavje<\/p>\n

                                                                                                                                                    GASTROINTESTINALNI TRAKT<\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                     <\/p>\n

                                                                                                                                                      \n
                                                                                                                                                    1. 1. <\/strong>O\u017eiv\u010denje \u017eelodca ter \u017eelod\u010dne motnje?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                      O\u017eiv\u010denje:<\/p>\n

                                                                                                                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Parasimpati\u010dno \u2192 pospe\u0161uje izlo\u010danje prebavnih sokov in peristaltike.<\/p>\n

                                                                                                                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Simpati\u010dno \u2192 zavira izlo\u010danje prebavnih sokov in peristaltike.<\/p>\n

                                                                                                                                                      Poznamo 2 vrsti \u017eelod\u010dnih motenj:<\/p>\n

                                                                                                                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Gastroezofagealni refluks (GERB): vra\u010danje kisle \u017eelod\u010dne vsebine v po\u017eiralnik. Vzroki: oslabljena funkcija sfinktra, po\u010dasno praznjenje \u017eelodca, hiatalna hernija (kila), debelost, prenajedanje, alkohol, gazirane pija\u010de.<\/p>\n

                                                                                                                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pepti\u010dni ulkus: poru\u0161eno razmerje med agresivno \u017eelod\u010dno vsebino in za\u0161\u010dito \u017eelod\u010dne sluznice \u2013 razjeda v sluznici \u017eelodca (motnja v za\u0161\u010diti) ali dvanajstnika (preve\u010d kisline). Vzroki: prekomerno izlo\u010danje \u017eelod\u010dne kisline.<\/p>\n

                                                                                                                                                       <\/p>\n

                                                                                                                                                        \n
                                                                                                                                                      1. 2. <\/strong>Terapevtski pristop pri GERB in pepti\u010dnem ulkusu?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                         <\/p>\n

                                                                                                                                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 GERB:<\/p>\n

                                                                                                                                                        v Zmanj\u0161anje kislosti \u017eelod\u010dne vsebine (antacidi).<\/p>\n

                                                                                                                                                        v Pove\u010danje tonusa pilori\u010dnega sfinktra.<\/p>\n

                                                                                                                                                        v Pove\u010danje peristaltike in praznjenje \u017eelod\u010dne vsebine (prokinetiki).<\/p>\n

                                                                                                                                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pepti\u010dni ulkus:<\/p>\n

                                                                                                                                                        v Nevtralizacija \u017eelod\u010dne vsebine (antacidi).<\/p>\n

                                                                                                                                                        v Zmanj\u0161anje izlo\u010danja \u017eelod\u010dne kisline.<\/p>\n

                                                                                                                                                        v Zmanj\u0161anje izlo\u010danja prebavnih sokov.<\/p>\n

                                                                                                                                                        v Pove\u010danje izlo\u010danja za\u0161\u010ditnih snovi<\/p>\n

                                                                                                                                                        v Fizikalna za\u0161\u010dita sluznice.<\/p>\n

                                                                                                                                                        v Odstranitev povzro\u010ditelja Helicobacter pylori.<\/p>\n

                                                                                                                                                         <\/p>\n

                                                                                                                                                        Antacidi:<\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                        Delovanje: so \u0161ibke baze, ki nevtralizirajo \u017eelod\u010dno kislino nad pH 4 je neaktiven tudi pepsin.<\/p>\n

                                                                                                                                                        Interakcije: antacidi zmanj\u0161ajo absorpcijo nekaterih zdravil, zato je potrebno po\u010dakati, da jih zau\u017eijemo 2 uri pred ostalimi zdravili. Ne skupaj z ostalimi (Npr. Rutacid, Gastal).<\/p>\n

                                                                                                                                                        Antagonisti histaminskih H2 receptorjev<\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                        Delovanje: blokirajo histaminske H2 receptorje in tako zmanj\u0161ajo izlo\u010danje kisline.<\/p>\n

                                                                                                                                                        Predstavniki: Ranitidin \u2013 RANITAL, ULFAMID.<\/p>\n

                                                                                                                                                         <\/p>\n

                                                                                                                                                        Inhibitorji protonske \u010drpalke<\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                        Delovanje: zmanj\u0161ajo bazalno in stimulirano izlo\u010danje \u017eelod\u010dne kisline. Blokirajo \u010drpalko.<\/p>\n

                                                                                                                                                        Predstavniki: kon\u010dnica Prazol; omeprazol, lansoprozol.<\/p>\n

                                                                                                                                                         <\/p>\n

                                                                                                                                                        Prokinetiki<\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                        Delovanje: prepre\u010duje vra\u010danje \u017eelod\u010dne kisline nazaj v po\u017eiralnik. Pospe\u0161uje motiliteto.<\/p>\n

                                                                                                                                                        Predstavniki: Reglan.<\/p>\n

                                                                                                                                                         <\/p>\n

                                                                                                                                                        Spazmolitiki<\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                        Delovanje: blokirajo holinergi\u010dne muskarinske receptorje, zmanj\u0161a se izlo\u010danje \u017eelod\u010dne kisline.<\/p>\n

                                                                                                                                                        Predstavnik: Buskupan.<\/p>\n

                                                                                                                                                         <\/p>\n

                                                                                                                                                          \n
                                                                                                                                                        1. 3. <\/strong>Nauzea in bruhanje in terapevtski pristop pri bruhanju?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                          Nauzea:<\/p>\n

                                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Neprijeten ob\u010dutek v \u017eelodcu.<\/p>\n

                                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hladen znoj, bledica, slinjenje.<\/p>\n

                                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zmanj\u0161an mi\u0161i\u010dni tonus \u017eelodca.<\/p>\n

                                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Duodenalne kontrakcije in refluks vsebine iz dvanajstnika.<\/p>\n

                                                                                                                                                          Dvigovanje:<\/p>\n

                                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mu\u010dna spazmodi\u010dna respiratorna gibanja proti zaprtemu poklopcu.<\/p>\n

                                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kontrakcije abdominalnih mi\u0161ic, diafragme in prsnega ko\u0161a.<\/p>\n

                                                                                                                                                          Bruhanje ima 3 stopnje:<\/p>\n

                                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mehanoreceptorji in kemoreceptorji v \u017eelodcu in \u010drevesju<\/p>\n

                                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mo\u010dne refluksne kontrakcije prsne in \u017eelod\u010dne muskulature ter spu\u0161\u010danje diafragme.<\/p>\n

                                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Odprtje kardialnega sfinktra.<\/p>\n

                                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hitra izpraznitev \u017eelod\u010dne vsebine.<\/p>\n

                                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Refluksni mehanizem.<\/p>\n

                                                                                                                                                          Terapevtski pristop:<\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Antiemetiki dopaminski antagonisti:<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                          Delovanje: inhibicija dopaminskih receptorjev na \u017eiv\u010dni poti do centra za bruhanje v mo\u017eganih.<\/p>\n

                                                                                                                                                          Predstavnik: Haldol<\/p>\n

                                                                                                                                                           <\/p>\n

                                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Antiemetiki serotoninski antagonisti:<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                          Predstavnik: Kitryl, Oban, Izofran.<\/p>\n

                                                                                                                                                          Pri kemoterapiji vedno apliciramo.<\/p>\n

                                                                                                                                                           <\/p>\n

                                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Antiemetiki antiholinergiki:<\/p>\n

                                                                                                                                                          Predstavnik: Dramina<\/p>\n

                                                                                                                                                          Delovanje: zmanj\u0161evanje aktivnega izlo\u010danja \u017eelod\u010dne sluznice. Deluje proti bruhanju.<\/p>\n

                                                                                                                                                           <\/p>\n

                                                                                                                                                            \n
                                                                                                                                                          1. 4. <\/strong>Na\u0161tej vrste laksativov?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                            v Oosmotski laksativi: PORTALAK.<\/p>\n

                                                                                                                                                            Delovanje: Tvorijo hipertoni\u010dno \u010drevesno vsebino, ki povle\u010de vodo. Magnezijev sulfat in hidroksid, glicerol rektalno.<\/p>\n

                                                                                                                                                            v Stimulantni laksativi: DULCOLAX, NOVOLAX.<\/p>\n

                                                                                                                                                            Delovanje: Direktno dra\u017eijo \u010drevesje in pospe\u0161ijo peristaltiko. Ricinovo olje (deluje na ileum).<\/p>\n

                                                                                                                                                            v Meh\u010dalci blata: Glycerinske sve\u010dke.<\/p>\n

                                                                                                                                                            Delovanje: povle\u010dejo vodo v \u010drevesno vsebino in jo tako zmeh\u010dajo.<\/p>\n

                                                                                                                                                            v Lubrikanti: olja, teko\u010di parafin.<\/p>\n

                                                                                                                                                            Delovanje: prevle\u010dejo \u010drevesno steno in olaj\u0161ajo prehod blata.<\/p>\n

                                                                                                                                                            v Vlaknine in drugi pove\u010devalci \u010drevesne mase.<\/p>\n

                                                                                                                                                             <\/p>\n

                                                                                                                                                             <\/p>\n

                                                                                                                                                              \n
                                                                                                                                                            1. 5. <\/strong>Kaj so antidiaroiki in na\u0161tej jih vsaj 3?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                              Zdravila, ki jih apliciramo pri pacientu, ki ima diarejo.<\/p>\n

                                                                                                                                                               <\/p>\n

                                                                                                                                                              Predstavniki:<\/p>\n

                                                                                                                                                              v Antibiotiki: za zdravljenje hudih bakterijskih infekcij.<\/p>\n

                                                                                                                                                              v Lokalno delujo\u010di: adsorbirajo vodo ali toksine; aktivno oglje.<\/p>\n

                                                                                                                                                              v Sistemsko delujo\u010di: za zdravljenje driske. Npr. Seldiar.<\/p>\n

                                                                                                                                                               <\/p>\n

                                                                                                                                                               <\/p>\n

                                                                                                                                                                \n
                                                                                                                                                              1. 6. <\/strong>Zdravila pri vnetni \u010drevesni bolezni?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                v Glukokortikoidi: protivnetno delovanje.<\/p>\n

                                                                                                                                                                v Sulfonamidni derivati: delovanje podobno kot NSAIR.<\/p>\n

                                                                                                                                                                 <\/p>\n

                                                                                                                                                                  \n
                                                                                                                                                                1. 7. <\/strong>Antihemoroidna zdravila?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                   <\/p>\n

                                                                                                                                                                  v Lokalno laj\u0161anje bole\u010din, vnetja.<\/p>\n

                                                                                                                                                                  v Lokalni anestetiki (benzokain).<\/p>\n

                                                                                                                                                                  v Glukokortikoidi (zmanj\u0161ajo vnetje).<\/p>\n

                                                                                                                                                                  v Vazokonstriktorji.<\/p>\n

                                                                                                                                                                  v Adstringenti.<\/p>\n

                                                                                                                                                                   <\/p>\n

                                                                                                                                                                  SPECIALNI DEL: 14. Poglavje<\/p>\n

                                                                                                                                                                  KEMOTERAPEVTIKI<\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                    \n
                                                                                                                                                                  1. 1. <\/strong>Mehanizem delovanja kemoterapevtikov?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                    v Motijo sintezo proteinov na ribosomu; motijo replikacijo DNA ali sintezo RNA \u2013 motijo transkripcijo. <\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                    v Motijo sintezo celi\u010dne stene. <\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                    v Vplivajo na permeabilnost celi\u010dne membrane in motijo transport v in iz celice. <\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                    v Zavirajo sintezo folne kisline, ki sodeluje v sintezi nukleinskih kislin \u2013 zavirajo sintezo nukleinskih kislin. <\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                     <\/p>\n

                                                                                                                                                                      \n
                                                                                                                                                                    1. 2. <\/strong>Antibiotiki definicija in delovanje?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                      Antibiotiki so snovi, ki jo sintetizira en mikroorganizem in zavira rast drugega mikroorganizma.<\/p>\n

                                                                                                                                                                      Delovanje:<\/p>\n

                                                                                                                                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Antibiotiki, ki motijo sintezo celi\u010dne stene \u2192 minimalni vpliv na \u010dlove\u0161ki organizem. Predstavniki: Penicilin, Cefalosporini, Vankomicin.<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Antibiotiki, ki zavirajo sintezo proteinov.<\/p>\n

                                                                                                                                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sintezne antibakterijske spojine z vplivom na metabolizem.<\/p>\n

                                                                                                                                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Antibiotiki z vplivom na permeabilnost plazemske membrane.<\/p>\n

                                                                                                                                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sintezne antibakterijske spojine, ki zavirajo replikacijo DNA.<\/p>\n

                                                                                                                                                                       <\/p>\n

                                                                                                                                                                      Naravni penicilini<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                      Interakcije:<\/span><\/strong> peroralni kontraceptivi \u2192 motena bakterijska flora zmanj\u0161a enterohepati\u010dno kro\u017eenje estrogenov, manj\u0161a absorpcija, manj\u0161a u\u010dinkovitost.<\/p>\n

                                                                                                                                                                       <\/p>\n

                                                                                                                                                                      \u0160irokospektralni penicilini<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                      Klavulanska kislina + amoksicilin: Amoksiklav, Betaklav.<\/p>\n

                                                                                                                                                                      Kislina blokira beta laktamaze. Amoksicilin pa uni\u010di bakterije.<\/p>\n

                                                                                                                                                                       <\/p>\n

                                                                                                                                                                       <\/p>\n

                                                                                                                                                                       <\/p>\n

                                                                                                                                                                        \n
                                                                                                                                                                      1. 3. <\/strong>Kaj so cefalosporini?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                        So skupina betalaktamskih antibiotikov. Imajo dalj\u0161o razpolovno dobo.<\/p>\n

                                                                                                                                                                        Interakcije: alkohol (disulfiramski efekt – \u2191RR, rde\u010dica na obrazu, strah).<\/p>\n

                                                                                                                                                                         <\/p>\n

                                                                                                                                                                          \n
                                                                                                                                                                        1. 4. <\/strong>Aminoglikozidi?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                          Spadajo med antibiotike, ki zavirajo sintezo proteinov. Uporabljamo jih bolj za lokalno uporabo.<\/p>\n

                                                                                                                                                                          Ne\u017eeleni u\u010dinki: so ireverzibilni.<\/p>\n

                                                                                                                                                                           <\/p>\n

                                                                                                                                                                            \n
                                                                                                                                                                          1. 5. <\/strong>Makrolidi?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                            Edini antibiotiki, ki so manj toksi\u010dni.<\/p>\n

                                                                                                                                                                            Predstavnik: Sumamed. Acidolabilni (gastrorezistentne oblog \u2192 ne smemo jih streti, ker izgubijo svojo u\u010dinkovitost).<\/p>\n

                                                                                                                                                                             <\/p>\n

                                                                                                                                                                              \n
                                                                                                                                                                            1. 6. <\/strong>Antimikotiki?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                              Za zdravljenje glivi\u010dnih obolenj.<\/p>\n

                                                                                                                                                                              Glivi\u010dne infekcije:<\/p>\n

                                                                                                                                                                              v Sistemske: redke.<\/p>\n

                                                                                                                                                                              v Lokalne: pogostej\u0161e, vla\u017eno okolje spodbuja rast.<\/p>\n

                                                                                                                                                                              v Oportunisti\u010dne: pri terapiji z antibiotiki v nose\u010dnosti se razmno\u017eijo normalno prisotne glivice (candida albicans) zaradi spremenjenih razmer.<\/p>\n

                                                                                                                                                                               <\/p>\n

                                                                                                                                                                              Pacient jemlje terapijo Ketokonazol. Spada v skupino antimikotikov. Do interakcij lahko pride na nivoju metabolizma, vpliva na jetrne encime.<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                               <\/p>\n

                                                                                                                                                                                \n
                                                                                                                                                                              1. 7. <\/strong>Kaj pomeni rezistenca na antibiotik?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                Bakterije razvijejo posebne mehanizme, da se lahko branijo proti antibiotikom. Nekatere razvijejo encime.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                  \n
                                                                                                                                                                                1. 8. <\/strong>Razlika med bakterijsko celico in celico sesalca?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                  <\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                  Bakterijska celica ima poleg celi\u010dne membrane tudi bakterijsko steno. Celici daje oporo, \u0161\u010diti pred zunanjim okoljem.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                  Sesalska celica nima membrane.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                    \n
                                                                                                                                                                                  1. 9. <\/strong>Kaj pomeni selektivna toksi\u010dnost?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                    Neka antibioti\u010dna snov se odra\u017ea samo na dolo\u010deni vrsti celic, samo na bakterijski. Se pravi. Da uni\u010di samo dolo\u010dene celice, ne \u010dlove\u0161kih.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                     <\/p>\n

                                                                                                                                                                                      \n
                                                                                                                                                                                    1. 10. <\/strong>Kaj so antiseptiki in dezinficiensi?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                      Oboji uni\u010dujejo mikroorganizme, lahko tudi viruse.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                      Antiseptiki \u2013 uni\u010dujejo mikroorganizme na ko\u017ei in sluznicah.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                      Dezinficiensi \u2013 uni\u010dujejo mikroorganizme na predmetih.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                      Delovanje:<\/p>\n

                                                                                                                                                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Dezinficiensi so bolj toksi\u010dni, uporabljajo se v vi\u0161jih koncentracijah.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ne zagotavljajo nujno sterilnosti.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                       <\/p>\n

                                                                                                                                                                                       <\/p>\n

                                                                                                                                                                                      SPECIALNI DEL: 15. Poglavje<\/p>\n

                                                                                                                                                                                      ANTINEOPLASTIKI IN IMUNOMODULATORJI<\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                       <\/p>\n

                                                                                                                                                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zdravila z vplivom na imunski sistem.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zdravila za zdravljenje raka uni\u010dujejo rakave celice. Vklju\u010dujejo se v eno izmed faz delitve celice.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                       <\/p>\n

                                                                                                                                                                                      Prvo zdravljenju pri raku so nespecifi\u010dne citotoksi\u010dne spojine:<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                      Delovanje: prepre\u010dimo delitev zdravih celic. Celice, ki se najhitreje delijo so: prebavne celice, lasje, spolne celice, krvne celice.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                      Specifi\u010dne citotoksi\u010dne spojine:<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Delujejo samo na celice, ki so v fazi delitve.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Poznamo 2 razli\u010dni fazi:<\/p>\n

                                                                                                                                                                                      v Inhibitorji S faze<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                      v Inhibitorji M faze<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                      <\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                        \n
                                                                                                                                                                                      1. 1. <\/strong>Imunomodulatorji, ki stimulirajo imunost?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                        So zdravila, ki zavirajo ali spodbujajo imunski sistem.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                        Vrste:<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                        v Antiserumi:<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Dajejo takoj\u0161njo kratkotrajno imunsko za\u0161\u010dito, ko lastni imunski sistem \u0161e ne deluje.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pasivna imunizacija.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Imunoglobulini (protitelesa humanega izvora).<\/p>\n

                                                                                                                                                                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Protistrupi (protitelesa proti \u017eivalskim strupom).<\/p>\n

                                                                                                                                                                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Antitoksini (protitelesa proti bakterijskim toksinom).<\/p>\n

                                                                                                                                                                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ne\u017eeleni u\u010dinki: alergijske reakcije.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                        v Vakcine:<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Izpostavitev antigenu v ne\u0161kodljivi obliki senzibilizira organizem.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Tvorijo se spominske celice.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ob ponovnem stiku z antigenom se spro\u017ei lasten imunski odziv.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Aktivna imunizacija (organizem sam sebi tvori protitelesa).<\/p>\n

                                                                                                                                                                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ne\u017eeleni u\u010dinki: lokalno vnetje,.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                         <\/p>\n

                                                                                                                                                                                         <\/p>\n

                                                                                                                                                                                          \n
                                                                                                                                                                                        1. 2. <\/strong>Imunomodulatorji, ki zavirajo imunost?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                          <\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prepre\u010devanje reakcije zavra\u010danja po transplantacijah.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Terapija avtoimunih bolezni.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                          Uporabljamo 4 vrste:<\/p>\n

                                                                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kortikosteroidi<\/p>\n

                                                                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Antimetaboliti<\/p>\n

                                                                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Monoklonska protitelesa<\/p>\n

                                                                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Antibiotiki.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                           <\/p>\n

                                                                                                                                                                                          SPECIALNI DEL: 16. Poglavje<\/p>\n

                                                                                                                                                                                          ZDRAVILA Z VPLIVOM NA RAST, RAZVOJ IN METABOLIZEM<\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                           <\/p>\n

                                                                                                                                                                                            \n
                                                                                                                                                                                          1. 1. <\/strong>Katere hormone izlo\u010da hipofiza?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                             <\/p>\n

                                                                                                                                                                                            v Hormoni sprednjega re\u017enja hipofize:<\/p>\n

                                                                                                                                                                                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Adenokortikotropni hormon (ACTH) \u2013 kortokotropin,<\/p>\n

                                                                                                                                                                                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Folikle stimulirajo\u010di hormon (FSH),<\/p>\n

                                                                                                                                                                                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Rastni hormon (GH),<\/p>\n

                                                                                                                                                                                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Luteinizirajo\u010di hormon (LH),<\/p>\n

                                                                                                                                                                                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prolaktin (PRL).<\/p>\n

                                                                                                                                                                                            v Hormoni zadnjega re\u017enja hipofize:<\/p>\n

                                                                                                                                                                                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Antidiureti\u010dni hormon (ADH),<\/p>\n

                                                                                                                                                                                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Oksitocin.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                             <\/p>\n

                                                                                                                                                                                              \n
                                                                                                                                                                                            1. 2. <\/strong>Na\u0161tej hormone \u0161\u010ditnice?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                              <\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                              –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Tiroksin (T4), trijodtironin (T3),<\/p>\n

                                                                                                                                                                                              –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kalcitonin.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                               <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                \n
                                                                                                                                                                                              1. 3. <\/strong>Terapevtski pristop pri bolezni \u0161\u010ditnice?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                 <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hipotiroidizem: dodajanje tiroksina ali trijodtironina.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hipertiroidizem: prepre\u010devaje sinteze \u0161\u010ditni\u0161kih hormonov; beta blokatorji.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Motnje kalcitonina: dodajanje sinteznega kalcitonina.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                  \n
                                                                                                                                                                                                1. 4. <\/strong>Trebu\u0161na slinavka?<\/span><\/strong> <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                  Je \u017eleza z dvojnim izlo\u010danjem. Je endokrina in eksokrina \u017eleza.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                  Eksokrina funkcija:<\/span><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                  \u2013 Prebavni encimi (prebava \u00a0ogljikovodikov, proteinov, lipidov, nukleinskih kislin)<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                  \u2013 Visok pH \u2013 nevtralizacija kisle \u017eelod\u010dne vsebine.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                  Endokrina funkcija:<\/span><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Langerhansovi oto\u010dki,<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Alfa celice izlo\u010dajo glukagon, ta zvi\u0161uje koncentracijo glukoze v krvi.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Beta celice izlo\u010dajo inzulin, ta zni\u017euje koncentracijo glukoze v krvi.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                   <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                    \n
                                                                                                                                                                                                  1. 5. <\/strong>Terapevtski pristop pri diabetesu?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Dodajanje inzulina:<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                    v Kratko delujo\u010di,<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                    v Srednje dolgo delujo\u010di,<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                    v Dolgo delujo\u010di,<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                    v Dvofazni.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                    <\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                      \n
                                                                                                                                                                                                    1. 6. <\/strong>Zakaj dajemo inzulin samo po peroralni poti?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                      Ker je proteinska beljakovina. In bi ga pakreas izlo\u010dil. Proteaze v prebavilih bi ga razgradile in bi bil neu\u010dinkovit.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                       <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                        \n
                                                                                                                                                                                                      1. 7. <\/strong>Razli\u010dni mehanizmi po katerih dajemo zdravila po peroralni poti?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                         <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bigvanidni antidiabetiki; Primer: Glukofage, Aglurad.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Antidiabetiki sulfonilse\u010dnine; Primer: Dilaprel, Amaril.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0Meglitinidni antidiabetiki; Primer: Novanorm.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Antidiabetiki tiazolidindioni; Primer: Avandija.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Antidiabetiki inhibitorji amilaz; Primer: Glukobajt.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                        <\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                          \n
                                                                                                                                                                                                        1. 8. <\/strong>Terapevtski pristop estrogeni \/ progestini?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                          Estrogeni:<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nadomestna terapija v menopavzi,<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kontracepcija.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                          Progestini:<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Uporaba pri hirsutizem (prekomerna aktivnost ovarija),<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Endometrioza,<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hipoplazija uterusa in amenoreja,<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Groze\u010di splav,<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kontracepcija.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                           <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                            \n
                                                                                                                                                                                                          1. 9. <\/strong>Ali je za\u0161\u010dita pri spolnih odnosih ista, \u010de oseba jemlje antibiotik in oralni <\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                            kontraceptiv?<\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                            Ne. Potrebna je dodatna za\u0161\u010dita.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                             <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                              \n
                                                                                                                                                                                                            1. 10. <\/strong>Zna\u010dilnosti vitaminov?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                              –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nujno so potrebni za \u017eivljenje.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                              –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Telo jih samo ne more sintetizirati.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                              –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pridobiti jih moramo s hrano.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                              –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Dve veliki skupini vitaminov: v ma\u0161\u010dobah topni in v vodi topni vitamini.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                               <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                \n
                                                                                                                                                                                                              1. 11. <\/strong>Ali lahko pride do prekomernega odmerka vitaminov?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                                Da. In sicer pri tistih vitaminih, ki so v ma\u0161\u010dobah topni.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                  \n
                                                                                                                                                                                                                1. 12. <\/strong>V ma\u0161\u010dobah topni vitamini?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                                  Vitamin A \u2013 potreben za normalno delovanje o\u010desne retine.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                  Vitamin E \u2013 deluje kot antioksidant in varuje esencialne celi\u010dne sestavine pred oksidacijo.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                   <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                    \n
                                                                                                                                                                                                                  1. 13. <\/strong>V vodi topni vitamini?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                                    <\/span><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                    Vitamin B1 \u2013 potreben za delovanje \u017eiv\u010devja in tvorbo energije.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                    Folna kislina \u2013 potrebna za rast in reprodukcijo celic.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                     <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                      \n
                                                                                                                                                                                                                    1. 14. <\/strong>Minerali?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 So anorganske snovi, kemijski elementi, prisotni v naravi.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 V organizem jih vna\u0161amo s hrano.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Funkcije v organizmu:<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                      v Klju\u010dne sestavine v strukturi kosti in zob.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                      v Vplivajo na strjevanje krvi.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Makroelementi: Na, K, Ca, Mg, P.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mikroelementi: Fe, Cu, Zn, J, Se.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                       <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                        \n
                                                                                                                                                                                                                      1. 15. <\/strong>Makroelementi?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                                        Kalcij (Ca) \u2013 sestava kosti, zob, strjevanje krvi.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                        Natrij (Na) \u2013 ravnote\u017eje vode, kontrakcija mi\u0161ic.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                         <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                          \n
                                                                                                                                                                                                                        1. 16. <\/strong>Mikroelementi?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                                          \u017delezo (Fe) \u2013 sestavina hemoglobina.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                          Fluor (F) \u2013 sestavina kosti in zob.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

                                                                                                                                                                                                                          Antidepresivi in stabilizatorji razpolo\u017eenja? Vzrok za pojav depresije? Izpraznjeni nivoji noradrenalina in serotonina v sinapsah C\u017dS. Notri ni nevrotransmiterjev.   2. Skupine zdravil antidepresivov? –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Tricikli\u010dni antidepresivi, –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Selektivni inhibitorji ponovnega privzema serotonina (SSRi), –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Tetracikli\u010dni antidepresivi,<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[705],"tags":[1785,706,1788,1787,1786],"class_list":["post-2073","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-farmakologija","tag-farma","tag-farmakologija","tag-gradivo-farma","tag-gradivo-farmakologija","tag-zapiski-iz-farmakologije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2073","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2073"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2073\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2073"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2073"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2073"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}