{"id":2108,"date":"2012-12-05T15:28:02","date_gmt":"2012-12-05T14:28:02","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2108"},"modified":"2012-12-20T14:06:33","modified_gmt":"2012-12-20T13:06:33","slug":"komunikacija-vaja-za-izpit-2012","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/komunikacija-vaja-za-izpit-2012\/","title":{"rendered":"Komunikacija vaja za izpit 2012"},"content":{"rendered":"

\"\"1. DEFINICIJE KOMUNIKACIJE!<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 o komuniciranju govorimo tedaj, ko med partnerji v socialnem odnosu te\u010de nepretrgan tok sporo\u010dil<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sogovorniki \u2013 podoben sistem sporo\u010danja<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 brez komuniciranja ne bi bilo odnosov, intimnosti, sodelovanja, \u010dustvovanja, socialnega in javnega \u017eivljenja<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri komunikaciji ne gre zgolj za sporo\u010danje \u2013 za izmenjavo sporo\u010dil \u2013 temve\u010d tudi za zadovoljevanje \u010dlovekovih potreb<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 namen komunikacije je biti sli\u0161an, priznan, razumljen, sprejet<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/p>\n

3. NA\u0160TEJTE ELEMENTE KOMUNIKACIJSKEGA PROCESA!<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sporo\u010devalec (kdo govori)<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prejemnik (komu govori)<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sporo\u010dilo (kaj pove)<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kanal komuniciranja (s kak\u0161nim sredstvom ali kako pove)<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 povratna zveza\/odgovor\/odziv\/feedback (kak\u0161en u\u010dinek je imelo sporo\u010dilo)<\/p>\n

 <\/p>\n

4. KAJ POMENI ”NE MOREMO NE-KOMUNICIRATI”?<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 neverbalnemu komuniciranju se ne moremo ogniti<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ne moremo ne-komunicirati \u2013 s svojim vedenjem vedno po\u0161iljamo informacije okolici<\/p>\n

 <\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

5. PRIMERJAJTE VERBALNO IN NEVERBALNO KOMUNIKACIJO!<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n\n\n\n\n
Verbalna komunikacija<\/span><\/em><\/td>\nNeverbalna komunikacija<\/span><\/em><\/td>\n<\/tr>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 en kanal sporo\u010danja <\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zavestna raven<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 majhna \u010dustvena vrednost<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 manj univerzalna<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 manj spontana, ve\u010d nadzora<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pozorno sledenje besedam \u2013 manj avtomatsko<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 manj verodostojna<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nastanek: mlaj\u0161i<\/td>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ve\u010d kanalov sporo\u010danja <\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nezavestna raven<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 mo\u010dna \u010dustvena vrednost<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 univezalna<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 bol spontano, manj nadzora<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razumevanje poteka avtomatsko (izraz na obrazu)<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 bolj verodostojna<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nastanek: starej\u0161i<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

 <\/p>\n

6. PREPLETENOST VERBALNE IN NEVERBALNE GOVORICE!<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ponavljanje: besedno sporo\u010dilo ponovimo \u0161e neverbalno: ”Tja pojdite.” [poka\u017eemo z roko]<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zamenjava: znak V \u2013 zmaga, nasmeh, pome\u017eik<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dopolnjevanje: ko povedano \u017eelimo \u0161e posebej poudariti<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nadzorovanje: kako priti o besede, kon\u010dati pogovor<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nasprotovanje: opozorila na verodostojnost verbalnih sporo\u010dil (npr. potenje)<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 skladnost obeh na\u010dinov sporo\u010danja<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri govorici telesa se je te\u017eko pretvarjati, saj se ponavadi pojavi neskladje med najdrobnej\u0161imi znaki in jezikovnim sporo\u010dilom, saj poteka neverbalna komunikacija na nezavedni ravni<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 govorica telesa povratno vpliva na na\u0161e mi\u0161ljenje<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 samopremagovanje \u2013 odprte kretnje<\/p>\n

 <\/p>\n

7. NA\u0160TEJTE IN OPI\u0160ITE FUNKCIJE NEVERBALNE KOMUNIKACIJE!<\/strong><\/p>\n

– vsebinska raven: dopolnjujejo, spreminjajo, potrjujejo, \u0161irijo tehtnost izgovorjene besede<\/p>\n

– odnosna raven: izra\u017eamo stali\u0161\u010da do izgovorjenega ali celo do nekega odnosa<\/p>\n

– vplivna raven: mo\u010dno sredstvo obve\u0161\u010danja in imajo mo\u010dan vpliv na na\u0161e sporo\u010danje<\/p>\n

 <\/p>\n

8. NA\u0160TEJTE VSAJ 5 VRST NEVERBALNE KOMUNIKACIJE!<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 geste in kretnje rok<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 premikanje glave in mimika obraza<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 postavitev nog<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dr\u017ea telesa<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 telesna razdalja<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 komuniciranje s predmeti in \u010dasom<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dotik<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 parajezik (jeik ob jeziku)<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 molk in poslu\u0161anje<\/p>\n

9. NA\u0160TEJTE VRSTE DOTIKOV!<\/strong><\/p>\n

– dotik intimnosti<\/p>\n

– dotik dominantnosti<\/p>\n

– ritualni dotiki, ki simbolizirajo tip odnosa<\/p>\n

 <\/p>\n

10. NA\u0160TEJTE VRSTE TELESNIH RAZDALJ!<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 intimna razdalja<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 osebna razdalja (prijatelji, znanci \u2013 iztegnjena roka)<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 uradna razdalja (do 2 m)<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 javna razdalja (do 6 m)<\/p>\n

 <\/p>\n

11. KAJ POMENI KRONEMI\u010cNO KOMUNICIRANJE?<\/strong><\/p>\n

– koliko \u010dasa namenimo pacientu<\/p>\n

– koliko \u010dasa poteka pogovor med dvema osebama<\/p>\n

 <\/p>\n

12. OPREDELITE PARJEZIK!<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 gre za kakovost uporabljenega glasu: vi\u0161ina glasu, hitrost govora, zvo\u010dnost, poudarki v stavku<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sredstvo za sporo\u010danje \u010dustev \u2013 ka\u017eemo \u010dustven odnos do ne\u010desa<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ljudje bolj verjamejo parajeziku kot govorjjenim besedam \u2013 ima mo\u010dno sporo\u010dilno vrednost<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 hitrost govorjenja = temperamenca govora<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 mo\u010d premorov v tavku (lahko sredstvo prepre\u010devanja), ma\u0161ila<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 s parajezikom lahko vzdr\u017eujemo sogovornikovo pozornost<\/p>\n

 <\/p>\n

13. KAJ JE POMEMBNO, DA USTVARIMO DOBER VTIS?<\/strong><\/p>\n

– telesna dr\u017ea (zravnana, z rameni nazaj)<\/p>\n

– o\u010desni kontakt (vzpostavljen, ”trden”, rahel nasmeh)<\/p>\n

– kretnje rok (naj poudarijo to, kar govorite; spro\u0161\u010dene kretnje)<\/p>\n

– kvaliteta glasu (po\u010dasnej\u0161i, jasen, razumljiv)<\/p>\n

– ton glasu (srednji)<\/p>\n

– ljudje, ki vas dobro poznajo, zelo dobro poznajo tudi va\u0161o neverbalno govorico<\/p>\n

– ko boste dobro poznali svojo telesno govorico, boste le-to bolje razumeli tudi pri drugih ljudeh<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

14. NA\u0160TEJTE IN OPI\u0160ITE \u0160UME (OVIRE) PRI KOMUNICIRANJU!<\/strong><\/p>\n

– psihi\u010dne (psiho-fizi\u010dne motnje \u2013 bolezen, utrujenost, nemotiviranost…) – – fizi\u010dne (motnje v okolici \u2013 hrup, svetloba, zasebnost)<\/p>\n

– semanti\u010dne (jezikovne prepreke \u2013 \u017eargon, tuj jezik)<\/p>\n

 <\/p>\n

15. KATERE TIPE LO\u010cIMO PRI SPREJEMANJU INFORMACIJ? NA KRATKO JIH OPI\u0160ITE!<\/strong><\/p>\n

– avditivni (slu\u0161ni) tip: stvari si zapomnijo, \u010de jih sli\u0161ijo<\/p>\n

– vizualni (vidni) tip: stvari si zapomnijo, \u010de jih vidijo<\/p>\n

– kinesteti\u010dni tip (ljudje gibanja, \u010dustev): stvari si zapomnijo \u010de jih otipajo, okusijo, izkusijo, poizkusijo<\/p>\n

 <\/p>\n

<\/p>\n

16. KAKO BOMO PACIENTU POSREDOVALI INFORMACIJE GLEDE NA TE 3 RAZLI\u010cNE TIPE?<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

17. KAK\u0160EN JE POSTOPEK SELEKCIJE SPORO\u010cIL IZ OKOLJA?<\/strong><\/p>\n

– sporo\u010dila selekcioniramo glede na to, ali so za nas pomembna sli ne (\u010de nas nekaj zanima, smo bolj pozorn, si bolje zapomnimo)<\/p>\n

– sporo\u010dila lahko ignoiramo oz namensko prezremo (tem bolj, kolikor se le-ta ne ujemajo z na\u0161imi pri\u010dakovanji, vrednotami, stali\u0161\u010di…)<\/p>\n

– sporo\u010dila prilagajamo na\u0161im miselnim vzorcem in ute\u010denemu delovanju<\/p>\n

– sporo\u010dila pri prejemanju poenostavimo, posplo\u0161imo, tipiziramo, \u010detudi z njimi nimamo neposrednih izku\u0161enj<\/p>\n

 <\/p>\n

18. NA OSNOVI \u010cESA ”PREDAL\u010cKAMO” (KATEGORIZIRAMO) SPORO\u010cILA OZ SI USTVARJAMO DOLO\u010cENA MNENJA, STALI\u0160\u010cA?<\/strong><\/p>\n

– osebnih, pristnih izku\u0161enj, vzgoje<\/p>\n

– medijev (TV, radio, \u010dasopisi, internet, oglasi)<\/p>\n

– kar povejo, menijo drugi ludje (ki so nam blizu ali za nas pomembni, verodostojni \u2013 jim zaupamo)<\/p>\n

– izobra\u017eevanja, informatiranja v \u0161olah<\/p>\n

– trenutnih \u010dustev, razpolo\u017eenja, pri\u010dakovanj, starosti, spola<\/p>\n

– na\u0161ega splo\u0161negaa pogleda na svet<\/p>\n

 <\/p>\n

19. OPREDELITE POSLU\u0160ANJE!<\/strong><\/p>\n

– je spretnost\/sposobnos, kako ujeti bistvo sogovornikovega sporo\u010dila, poslu\u0161alec je najpomembnej\u0161i<\/p>\n

– je usmerjena pozornost, pomnenje in razumevanje vsebine \u2013 odziv<\/p>\n

– sli\u0161ati ni enako kot poslu\u0161ati (predavanje sli\u0161imo, a z mislimi nismo prisotni<\/p>\n

 <\/p>\n

20. NA\u0160TEJTE IN OPI\u0160ITE VRSTE POSLU\u0160ANJA!<\/strong><\/p>\n

– k vsebini usmerjeni poslu\u0161alci: zanima jih vsebina, so kriti\u010dni, analizirajo, sledijo<\/p>\n

– k ljudem usmerjeni poslu\u0161alci: osredotoeni so na opazovanje sogovornika, vzdr\u017eujejo odnose, ne sli\u0161ijo toliko vsebine, temve\u010d opazujejo bolj \u010dustva sogovornika<\/p>\n

– k aktivnostim usmerjeni poslu\u0161alci: \u017eelijo preiti k bistvu sporo\u010dila, zanimajo jih jasna in zgo\u0161\u010dena sporo\u010dila<\/p>\n

– na \u010das usmerjeni poslu\u0161alci: nestrpni, povezanost med govorom in delovanjem<\/p>\n

 <\/p>\n

21. NA\u0160TEJTE IN OPI\u0160ITE NA\u010cINE VZDR\u017dEVANJA POSLU\u0160ANJA!<\/strong><\/p>\n

– parafraziranje (ponovitev stavka s skoraj istimi besedami)<\/p>\n

– komentiranje<\/p>\n

– spra\u0161evanje<\/p>\n

– neverbalna komunikacija<\/p>\n

 <\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

22. NA\u0160TEJTE OVIRE PRI POSLU\u0160ANJU!<\/strong><\/p>\n

– pomanjkanje zanimanja za vsebino<\/p>\n

– motnje koncentracije, utrujenost…<\/p>\n

– narcizem poslu\u0161a\u010dca (jaz)<\/p>\n

– monotonost govorca<\/p>\n

– lastne misli<\/p>\n

– vrednotenje, prepri\u010danja, predsodki, morala<\/p>\n

– pretekle izku\u0161nje<\/p>\n

– druge ovire iz okolja (\u010das, bolni\u0161ka soba, hodnik…)<\/p>\n

– najve\u010dja ovira pri poslu\u0161anju smo mi sami<\/p>\n

 <\/p>\n

23. OPI\u0160ITE TEMELJNE NAPOTKE PRI U\u010cINKOVITEM POSLU\u0160ANJU PACIENTA!<\/strong><\/p>\n

– \u010de se le da, se usedemo zraven pacienta<\/p>\n

– ne prekri\u017eajte rok in nog (kot da ste zaprti pred pacientovim sporo\u010dilom)<\/p>\n

– bodite pozorni, spor\u0161\u010deni, naravni, vzemite si \u010das in to tudi poka\u017eite<\/p>\n

– vzdr\u017eujte o\u010desni kontakt (ne strmeti), zainteresirana mimika obraza, ne pretvarjajte se, da poslu\u0161ate<\/p>\n

– bodite pozorni na pacientovo ne\/verbalnogovorico; katere teme v pogovoru ali vedenju ponavlja; katerim temam se izogiba<\/p>\n

– premislite, kaj izre\u010dete in kako<\/p>\n

 <\/p>\n

24. PREDNOSTI IN SLABOSTI DOLO\u010cENIH TIPOV VPRA\u0160ANJ!<\/strong><\/p>\n\n\n\n\n\n\n
tip vpra\u0161anja<\/strong><\/td>\nprednosti<\/strong><\/td>\nslabosti<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n
odprta<\/td>\nsogovorniku omogo\u010dijo, da opi\u0161ejo ob\u010dutke, okoli\u0161\u010dino<\/td>\nte\u017eko dose\u017eejo cilj, ne omejijo ljudi, ki veliko govorijo<\/td>\n<\/tr>\n
zaprta<\/td>\nomogo\u010dijo hitro zbiranje to\u010dno dolo\u010denih informacij<\/td>\nz njimi ne dobimo stali\u0161\u010d, pogledov na sogovornika, neempati\u010dna vpra\u0161anja<\/td>\n<\/tr>\n
vodilna (naka\u017eemo odgovor)<\/td>\nvodijo sogovornika k temu, da odgovori na zastavljeno vpra\u0161anje, kar nas zaima<\/td>\nsogovonika lahko vznemirijo s tem, ko jim nekaj sugeriramo<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

 <\/p>\n

\n\n\n\n\n
sondirajo\u010da<\/td>\nomogo\u010dijo, da razi\u0161\u010demo podro\u010dja, ki so za nas pomemba; ”ulovijo” sogovornika neza\u0161\u010ditenega<\/td>\nsogovornika lahko vznemirijo, ker raziskujejo vzroke<\/td>\n<\/tr>\n
ve\u010dkratna<\/td>\nizra\u017eajo na\u0161e zanimanje za sogovornika<\/td>\nsogovornika lahko njihova koli\u010dina zmede<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<\/div>\n

<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

25. KAJ POMENI EMPATI\u010cNO KOMUNICIRANJE?<\/strong><\/p>\n

– oblika besednega in nebesednega komuniciranja, ki ima za namen pomagati tistim, za katere zaznamo, da potrebujejo pomo\u010d ali podporo<\/p>\n

– vklju\u010dujejo empatijo, ki pomeni: * zmo\u017enost postaviti se na<\/p>\n

sogovornikovo stali\u0161\u010de; gre za<\/p>\n

razumevanje polo\u017eaja drugega<\/p>\n

* zaznavati pacientov svet, kot da bi bil<\/p>\n

va\u0161, ne da bi pri tem izgubili ob\u010dutek<\/p>\n

za ‘kot da bi’<\/p>\n

* spretnost zaznavanja, sporo\u010danja,<\/p>\n

odzivanja in ukrepanja<\/p>\n

 <\/p>\n

26. NA\u0160TEJTE IN OPI\u0160ITE 3 DIMENZIJE EMPATIJE!<\/strong><\/p>\n

– kongitivno (”prevzeti” mnenje drugega, miselno se postaviti v polo\u017eaj drugega, zavzeti pogled, perpektivo drugega)<\/p>\n

–\u00a0 \u010dustveno (v\u017eivljanjev \u010dustva, o\u010dutke drugega)<\/p>\n

– eti\u010dno (prevzamemo odgovornost za dobro po\u010dutje drugega, empati\u010dna skrb)<\/p>\n

 <\/p>\n

27. PRIMERJAJTE SO\u010cUTJE IN EMPATIJO!<\/strong><\/p>\n\n\n\n\n
so\u010dutje<\/strong><\/td>\nempatija<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n
– \u010dutimo usmiljenje, podo\u017eivljamo ob\u010dutke, \u010dustva, zaskrbljenost <\/p>\n

– lahko sicer gledamo s perspektive drugega, a ni identifikacije, globljega razumevanja<\/p>\n

– ni aktivne pomo\u010di<\/td>\n

– ne samo, da \u010dutimo z drugim, ampak ga tudi razumemo, se vanj v\u017eivimo, se indentificiramo <\/p>\n

– te\u017eave drugega razumsko predelujemo in najdemo re\u0161itve zanj \u2013 potreba po aktivni pomo\u010di, empati\u010dna skrb (skrb in naklonjenost ljudem, ki so v te\u017eavah)<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

<\/strong><\/p>\n

28. ODLO\u010cANJE ZA ALTRUISTI\u010cNO VEDENJE!<\/strong><\/p>\n

– zaznava dogodka<\/p>\n

– interpretacija dogodka kot nevarnega<\/p>\n

– ocenitev odgovornosti<\/p>\n

– znanje, kako pomagati<\/p>\n

– odlo\u010ditev pomagati<\/p>\n

 <\/p>\n

29. ELEMENTI TERAPEVTSKE KOMUNIKACIJE!<\/strong><\/p>\n

– aktivno poslu\u0161anje (izraz na obrazu, brez prekinjanja, o\u010desni kontakr, parafaziranje, dober stik s sogovornikom)<\/p>\n

– dotik<\/p>\n

– odprta vpra\u0161anja (”Ali ste \u017ealostni?”)<\/p>\n

– parajezik (umirjen ton glasu)<\/p>\n

– empatija (smo sogovorniku v oporo)<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

30. OPREDELITE TERAPEVTSKI DOTIK!<\/strong><\/p>\n

– dotik ima v zdravstve terapevtsko vrednost<\/p>\n

– terapevtski dotik vklju\u010duje umirjeno odstranjevanje in preusmerjanje nakopi\u010dene energije v bolnem telesu<\/p>\n

– ko ms oceni pacientovo ”energijsko polje” uporabi terapevtski dotik z namenom pospe\u0161iti njegovo spro\u0161\u010denost in dobro po\u010dutje<\/p>\n

– previdnost pri uporabi dotika: kako, pri kom, kdaj in zakaj; hierarhija mest, kjer se \u010dloveka smemo dotikati (roka, ramena, hrbet, dlani)<\/p>\n

 <\/p>\n

31. KATERE SO OVIRE PRI IZRA\u017dANJU?<\/strong><\/p>\n

– nimamo podobnih izku\u0161enj<\/p>\n

– moralni predsodki, razlogi<\/p>\n

– velika stopnja empati\u010dnosti (projekcija lastnih \u010dustev v drugega)<\/p>\n

– slabe komunikacijske ve\u0161\u010dine (neposlu\u0161anje, rutinski dotik in druga neverbalna komunikacija)<\/p>\n

– drugo (pomanjkanje \u010dasa, utrujenost, izgorelost, prostor…)<\/p>\n

 <\/p>\n

32. ELEMENTI ASIMETRI\u010cNE KOMUNIKACIJE MED MS IN PACIENTOM (OPIS)!<\/strong><\/p>\n

– kratki stavki (”Ni\u010d se ne ve.”, ”Bomo videli.”)<\/p>\n

– neverbalne reakcije (umik pogleda, vzdih, skomig, nadomestna aktivnost)<\/p>\n

– pootro\u010den govor \u2013 baby talk<\/p>\n

– \u017eargon (strokovno izrazoslovje)<\/p>\n

– neposlu\u0161anje, prekrinjanje<\/p>\n

 <\/p>\n

33. KAJ POMENI, DA SOGOVORNIKA NAGOVARJAMO Z VIDIKA ”STAR\u0160A”, ”OTROKA” IN ”ODRASLEGA”?<\/strong><\/p>\n

– star\u0161: pravila, zapovedi, dol\u017enosti, prepovedi, spodbude<\/p>\n

– otrok: kuhanje mule, izbruh jeze, dra\u017eenje, navdu\u0161enje, priu\u010dena nemo\u010d, ugajanje, podredljivost, uporni\u0161tvo<\/p>\n

– odrasel: racionalnost, objektivno razmi\u0161ljanje, upo\u0161tevanje oz priznavanje drugih mnenj<\/p>\n

 <\/p>\n

34. PRIMERI TEH NAGOVOROV MED PACIENTOM IN MS (star\u0161-otrok; otrok \u2013 odrasel; orasel \u2013 star\u0161; otrok \u2013 otrok; star\u0161 \u2013 star\u0161; odrasel \u2013 odrasel)<\/strong><\/p>\n

– dala bo primere in bo\u0161 mogu napisat<\/p>\n

– star\u0161 (ms) \u2013 otrok (pacient): pacient igravlogo ”ubogega mal\u010dka”, ms pa vlogo ”ustre\u017eljive matere”<\/p>\n

– otrok \u2013 otrok: ”V tej bolni\u0161nici slabo skrbite zame!”; ”Bom pa \u0161la in sami skrbite zase!”<\/p>\n

 <\/p>\n

35. OPREDELITE ASERNATIVNO KOMUNICIRANJE!<\/strong><\/p>\n

– vedenje, ki posamezniku omogo\u010da, da deluje v sklau s svojim interesom, da se zna postaviti zase, da svoja ob\u010dutja, potrebe in interese zna izraziti brez neprijetnega ob\u010dutka in da varuje svoje pravice tako, da pri tem ne okrni pravice drugih ter komunicira na neposreden, odkrit in primeren na\u010din<\/p>\n

– asertivnost vklju\u010duje \u0161tiri poembne komponente: empati\u010dnst, razkrianje lastnih ob\u010dutij, pojasnjevanje pri\u010dakovanj, sprejemanje posledic<\/p>\n

 <\/p>\n

36. OPI\u0160ITE DOLO\u010cEN PRIMER ASERTIVNEGA KOMUNICIRANJA SKOZI 4 TEMELJNE ELEMENTE (empati\u010dnost, razkrivanje lastnih ob\u010dutij, pojasnjevanje pri\u010dakovanj, sprejemanje posledic)!<\/strong><\/p>\n

– empati\u010dnost: ”Verjamem, da se te\u017eko prilagajate bolni\u0161ni\u010dnemu reu…”<\/p>\n

– razkrivanje \u010dustev: ”Moram vam priznati, da me va\u0161e pogosto kr\u0161enje reda moti…”<\/p>\n

– pojsanjevanje pri\u010dakovanj: ”\u017delimm si, da bi se o tem odkrito pogovorila.”<\/p>\n

– sprejemanje posledic: ”Od sebe pri\u010dakujem, da vam bom po svojih mo\u010deh nudila kakr\u0161no koli pomo\u010d in oporo. Resni\u010dno si \u017eelim tudi va\u0161ega sodelovanje in razumevanja.”<\/p>\n

 <\/p>\n

37. KAK\u0160NA JE PRIVLA\u010cNOST ELEKTRONSKEGA KOMUNICIRANJA?<\/strong><\/p>\n

– socialna distanca iz anonimnost<\/p>\n

– upravljanje z odnosi (vstop, izstop v odnos)<\/p>\n

– dostopnost (”internet nikoli ne spi”)<\/p>\n

– nadzor nad samopredstavljanjem<\/p>\n

 <\/p>\n

38. PASTI INTERNETA!<\/strong><\/p>\n

– pove\u010danje socialne izolacije do \u017eivljenjskega okolja<\/p>\n

– socialna pasivizacija (pretirana udobnost)<\/p>\n

– informacije vs znanje<\/p>\n

– nove oblike rev\u0161\u010dine (duhovna, \u010dustvena)<\/p>\n

– vpliv na jezik<\/p>\n

– te\u017eje priti o dialoga, dogovora, komunikacijski \u0161umi<\/p>\n

 <\/p>\n

39. KOMUNIKACIJSKI MINIMUM V ZN!<\/strong><\/p>\n

– predstavitev (ime, priimek, funkcija\/vloga)<\/p>\n

– pozdrav ob sre\u010danju<\/p>\n

– primerno nazivanje, tikanje \u2013 vikanje<\/p>\n

– neverbalna komunikacija (pogled, rokovanje, dotik, nasmeh…)<\/p>\n

– nujna pojasnila (razlaga poteka in namena preiskave)<\/p>\n

– pozdrav ob slovesu, napotki<\/p>\n

– prosim, hvala<\/p>\n

– osebna urejenost<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

40. BONTON ELEKTRONSKEGA KOMUNICIRANJA!<\/strong><\/p>\n

– zadeva pisanja<\/p>\n

– nazivanje (”Spo\u0161tovani!”; pozanimajte\u00a0 se o nazivu)<\/p>\n

– uvodni stavek (kje smo na\u0161li informacijo, zakaj pi\u0161emo)<\/p>\n

– zahvala, pozdrav, polno ime in priimek, letnik, \u0161ola<\/p>\n

– enotni slog pisave, ne sme\u0161kov<\/p>\n

– priponke (ime priponke)<\/p>\n

– slovnica<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

1. DEFINICIJE KOMUNIKACIJE! –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 o komuniciranju govorimo tedaj, ko med partnerji v socialnem odnosu te\u010de nepretrgan tok sporo\u010dil –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sogovorniki \u2013 podoben sistem sporo\u010danja –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 brez komuniciranja ne bi bilo odnosov, intimnosti, sodelovanja, \u010dustvovanja, socialnega in javnega \u017eivljenja –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri komunikaciji ne gre zgolj za sporo\u010danje \u2013 za izmenjavo sporo\u010dil \u2013 temve\u010d tudi za zadovoljevanje … Preberi ve\u010d o Komunikacija vaja za izpit 2012<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[232],"tags":[],"class_list":["post-2108","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-komunikacija-v-zn-teamu-s-supervizijo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2108","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2108"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2108\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2108"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2108"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2108"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}