![\"\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2012\/12\/nevrologija-2012-150x150.jpg\" "\\"nevrologija")
1. Kaj omogo\u010da delovanje \u017eiv\u010devja?\nBistvena je lastnost nevronov \u2013 VZDRA\u017dNOST.<\/p>\n
1. Kaj omogo\u010da delovanje \u017eiv\u010devja?
\nBistvena je lastnost nevronov \u2013 VZDRA\u017dNOST.<\/p>\n
2. Mo\u017eganski \u017eivci:<\/p>\n
1. Mo\u017eganski \u017eivec: Prvi mo\u017eganski \u017eivec je vohalni \u017eivec, ki mu pravimo tudi olfaktorni \u017eivec.
\nKot pove \u017ee ime, je namenjen prenosu informacij iz receptorjev za voh v nosni sluznici do
\nmo\u017eganov.
\n2. Mo\u017eganski \u017eivec: Drugi mo\u017eganski \u017eivec je opti\u010dni \u017eivec. Odgovoren je za prenos informacij
\niz mre\u017enice. Okvare vidnega \u017eivca se ka\u017eejo kot motnje ostrine vida, motnje vidnega polja…
\n3. Mo\u017eganski \u017eivec: Tretji (okulomotori\u010dni \u017eivec), \u010detri (trohlearni \u017eivec) in \u0161esti (abducentni
\n\u017eivec) mo\u017eganski \u017eivec delujejo kot funkcionalna celota. O\u017eiv\u010dujejo vse zunanje o\u010desne mi\u0161ice,
\nkaterih naloga je premikanje o\u010desa. 3.mo\u017eganski \u017eivec o\u017eiv\u010duje \u0161e sfinkter pupile (mi\u0161ica
\no\u017eilka zenice), ki o\u017ei zenico.
\n4. Mo\u017eganski \u017eivec: Opisan pri 3. mo\u017eganskem \u017eivcu.
\n5. Mo\u017eganski \u017eivec: Peti mo\u017eganski \u017eivec ali nervus trigeminus je t.i. me\u0161ani \u017eivec, saj vsebuje
\ntako senzori\u010dna kot tudi motori\u010dna \u017eiv\u010dna vlakna. Senzori\u010dno o\u017eiv\u010duje obraz ter sluznico
\nnosne in ustne votline. Motori\u010dno pa o\u017eiv\u010duje mi\u0161ice, ki premikajo spodnjo \u010deljust (in \u0161e
\nnekatere druge). Ime “trigeminus” je dobil, ker ga tvorijo trije \u017eivci (trigeminus = trije deli):
\noftalmi\u010dni, maksilarni in mandibularni \u017eivec.
\n6. Mo\u017eganski \u017eivec: Opisan pri 3. mo\u017eganskem \u017eivcu.
\n7. Mo\u017eganski \u017eivec: Sedmi mo\u017eganski \u017eivec je intermediofacialni \u017eivec (facialni \u017eivec ali
\nobrazni \u017eivec) in je tudi me\u0161ani \u017eivec, saj vsebuje nitje za obrazne mi\u0161ice (motori\u010dni del) in
\nnitje za prevajanje okusa (\u017eivec imenovan chorda tympani). O\u017eiv\u010duje pa tudi solzno \u017elezo in
\n\u017eleze slinavke.
\n8. Mo\u017eganski \u017eivec: To je senzori\u010dni \u017eivec sestavljen iz dveh \u017eivcev \u2013 kohlearnega in
\nvestibularnega \u017eivca. Kohlearni \u017eivec je odgovoren za sluh, medtem ko pa je vestibularen \u017eivec
\nodgovoren za ravnote\u017eje.
\n9. Mo\u017eganski \u017eivec: Je glosofaringealni \u017eivec, ki je tudi me\u0161ani \u017eivec, saj senzori\u010dno oskrbuje
\nkoren jezika, del sluhovoda in zadnjo steno \u017erela; motori\u010dno pa mi\u0161ice \u017erela.
\n10. Mo\u017eganski \u017eivec: 10. mo\u017eganski \u017eivec je vagus. O\u017eiv\u010duje zadnjo steno \u017erelo, organe v
\ntrebu\u0161ni in prsni votlini.
\n11. Mo\u017eganski \u017eivec: O\u017eiv\u010duje dve mi\u0161ici in sicer mi\u0161ico veliko obra\u010dalko (obra\u010da glavo) in
\ntrapezasto mi\u0161ico (dviga ramo). Imenujemo ga tudi akcesorni \u017eivec.
\n12. Mo\u017eganski \u017eivec: 12. mo\u017eganski \u017eivec se imenuje hipoglosni \u017eivec in o\u017eiv\u010duje zunanje in
\nnotranje mi\u0161ice jezika.<\/p>\n
Razdelitev mo\u017eganskih \u017eivcev glede na vrsto vlaken:
\nSenzori\u010dni: 1., 2., 8. mo\u017eganski \u017eivec
\nMotori\u010dni: 3., 4., 6., 11., 12. mo\u017eganski \u017eivec
\nMe\u0161ani: 5., 7., 9., 10. mo\u017eganski \u017eivec<\/p>\n
3. Miotati\u010dni refleks:
\nMiotati\u010dni refleksi so refleksi, ki nastanejo pri hitrem iztegu kak\u0161ne mi\u0161ice, na primer, pri udarcu
\nrefleksnega kladivca na kito mi\u0161ice. Poznamo: miotati\u010dne reflekse zgornjih okon\u010din (bicepsov \u2013
\nC6, tricepsov \u2013 C7, fleksorjev prstov C8, Th 1) in miotati\u010dne reflekse spodnjih okon\u010din (patelarni \u2013
\nL3, L4; Ahilov \u2013 S1).<\/p>\n
4. Na\u0161tej mo\u017eganske ovojnice:
\n\u2022 ko\u017ea
\n\u2022 lobanja<\/p>\n
5. Katere so arterije na bazi lobanje?
\nLo\u010dimo karotidni sistem (prehranjuje sprednji 2\/3 mo\u017eganov: a. cerebri media, a. cerebri
\nanterior) in vertebrobazilarni sistem (prehranjuje zadni del mo\u017eganov: obe a. vertebralis, a.
\ncerebri posterior). Vmes je Wilisijev krog, ki povezuje oba sistema (a. communicans anterior, a.
\ncommunicans posterior).<\/p>\n
6. Nevrolo\u0161ki pregled:
\nNevrolo\u0161ki pregled vklju\u010duje anamnezo in hetero anamnezo (sedanje bolezni, vodilni simptom,
\nspremljajo\u010di potek, druge bolezni, dru\u017einske bolezni, otro\u0161ke bolezni, zdravila, ki jih jemlje,
\nsocialna anamneza), nevrolo\u0161ki status: stanje mo\u017eganskih \u017eivcev: voh, ostrina vida, vidno polje,
\nreakcija zenic, bulbomotorika, senzibiliteta in mimika obraza, sluh, nebni loki, \u017erelni refleks; stanje
\nokon\u010din: trofika, gibljivost, tonus, groba mi\u0161i\u010dna mo\u010d, miotati\u010dni refleksi, prisotnost patolo\u0161kih
\nrefleksov in latentnih parez, ter preizkus vi\u0161je \u017eiv\u010dne dejavnosti: zavest, spomin, orientiranost,
\ngovorica (enfazija ali afazija), glas, artikulacija glasu, razumevanje, \u010dustva, mi\u0161ljenje in
\ninternisti\u010dni status.<\/p>\n
7. Kaj je zna\u010dilno za okvaro zgornjega motori\u010dnega nevrona?
\nGre za okvaro piramidnega sistema. Ka\u017ee se kot pareza (paraliza)oz. \u0161ibkost tistih mi\u0161i\u010dnih
\nskupin, ki se bolje prezentirajo v mo\u017eganski skorji, spasti\u010dno povi\u0161an mi\u0161i\u010dni tonus, pojav
\npatolo\u0161kih refleksov (Babinski, Wartenbergov znak),\u017eivahni miotati\u010dni refleksi (hiperrefleksija,
\niradiacija refleksov) z no\u017enim, patelarnim in ro\u010dnim klonusom<\/p>\n
8. Kaj so zna\u010dilnosti okvare spodnjega motori\u010dnega nevrona?
\nPareza (paraliza)-lokalizirane pareze; zni\u017ean mi\u0161i\u010dni tonus;ni patolo\u0161kih refleksov, ugasli ali
\noslabljeni miotati\u010dni refleksi, mi\u0161i\u010dne atrofije, fascikulacije<\/p>\n
9. Kak\u0161ne afazije pozna\u0161?
\n\u2022 globalna (ne razume, niti ne tvori govora; ne more ponavljati stavkov ali besed; ne more
\nimenovati predmetov; ne more brati in pisati)
\n\u2022 senzori\u010dna-Wernickova (gre za motnjo razumevanja govora, ne razume, kaj mu govori\u0161;
\nproizvodnja govora je primerna, odgovarja nesmisle, tega se ne zaveda, je zmeden)
\n\u2022 motori\u010dna – Brocova (razume, a govor je zatikajo\u010d ali pa ga ni, svoje motnje se zaveda)
\n\u2022 prevodna (selektivna motnja ponavljanja \u2013 ohranjeno razumevanje in proizvajanje
\ngovora)
\n\u2022 transkortikalna (spontana govoric je borna)
\n\u2022 nominalna (B. ne najde ustrezne besede za poimenovanje npr. predmeta)<\/p>\n
Dura mater
\nArahnoidea
\nPia mater<\/p>\n
10. Na\u0161tej kvantitativne motnje zavesti:
\n\u2022 somnolenca (podobna zaspanosti)
\n\u2022 stupor (stanje neodzivnosti, iz katerega B prebudijo mo\u010dni in ponovni dra\u017eljaji)
\n\u2022 koma (neodzivnost, iz katere sene moremo prebuditi)
\n\u2022 vegetativno stanje
\n\u2022 uklenjena zavest<\/p>\n
11. Na\u0161tej kvalitativne motnje zavesti:
\n\u2022 zmedenost
\n\u2022 zamra\u010denost
\n\u2022 delirantno skaljena zavest<\/p>\n
12. Kaj je amnezija?
\nAmnezija je izguba spomina za dolo\u010den \u010das zaradi motnje zavesti.<\/p>\n
13. Kaj je apreksija?
\nApraksija je motnja ve\u0161\u010dih gibov \u2013 nezmo\u017enost izvedbe nameravanega ali ukazanega
\nmotori\u010dnega dejanja (npr. apraksija hoje, obla\u010denja \u2013 ne more si zapeti gumbov)<\/p>\n
14. Kaj je agnozija?
\nAgnozija je motnja v prepoznavi. Poznamo npr. taktilno agnozijo (nesposobnost prepoznati
\npredmeta s tipom, z vidom pa takoj), vidna agnozija (nesposobnost prepoznati predmeta z vidom,
\ns tipom pa ga prepozna).<\/p>\n
15. Katere motnje mi\u0161ljenja pozna\u0161?
\n\u2022 formalne motnje mi\u0161ljenja (dolgoveznost, perservacije, miselna inkoherentnost,
\nshizofrena miselna disociiranost)
\n\u2022 vsebinske motnje mi\u0161ljenja- blodnje (veli\u010dinske, religiozne, depresivne, nana\u0161alne,
\npreganjalne, ljubosumnostne)<\/p>\n
16. \u010ce bi B imel okvaro \u017eivca, ki skrbi za bulbomotoriko, bi bila kak\u0161na klini\u010dna slika?
\n\u2022 \u0161kiljenje
\n\u2022 dvojna slika<\/p>\n
<\/p>\n
17. Kak\u0161na je razlika med centralno in periferno okvaro n. facialisa?
\nPri centralni okvari gre za okvaro mo\u017egan \u2013 bolnik ima samo pove\u0161en ustni kot, pri periferni
\nokvari n. facialisa pa je prisoten pove\u0161en ustni kot, ne more nagubat \u010dela in zapreti o\u010desa. Nujno
\nje vla\u017eenje prizadetega o\u010desa.<\/p>\n
18. Kateri je najpogostej\u0161i glavobol?
\nNajpogostej\u0161i je glavobol tenzijskega tipa.<\/p>\n
19. Kateri so lahko pridru\u017eeni znaki pri glavobolu?
\n\u2022 slabost
\n\u2022 bruhanje
\n\u2022 moti ga svetloba (fotofobija), hrup
\n\u2022 lahko nastane tudi plegija
\n\u2022 solzenje, neoster vid<\/p>\n
20. Kak\u0161ne epilepti\u010dne napade pozna\u0161?
\nv parcialni :enostavni (brez motenj zavesti), kompleksni (z motnjo zavesti-se izgubi za
\nkratek \u010das)
\nv generalizirani (bilateralno simetri\u010dni in brez \u017eari\u0161\u010dnega za\u010detka)
\nv nerazvr\u0161\u010deni<\/p>\n
21. Kak\u0161na je razlika med subduralno in epiduralno krvavitvijo?
\npri subduralni krvavitvi gre za vensko krvavitev (po\u010dasneje nastaja), pri epiduralni pa za arterijsko
\nkrvavitev (hitrej\u0161i potek)<\/p>\n
22. Kak\u0161no mo\u017egansko kap pozna\u0161?
\n\u2022 ishemi\u010dno
\n\u2022 hemoragi\u010dno<\/p>\n
23. Katere tumorje v mo\u017eganih pozna\u0161?
\n\u2022 gliomi (tu. iz podpornih celic; jih je najve\u010d \u2013 50%, pri vseh relat. kratka doba pre\u017eivetja)
\n\u2022 meningiomi (tu. mo\u017eganskih, hrbtenja\u010dnih open-so benigni, se jih operira)
\n\u2022 hipofizni adenomi
\n\u2022 akusti\u010dni nevrinomi<\/p>\n
24. Kak\u0161na bolezen je multipla skleroza?
\nGre za kroni\u010dno, vnetno, avtoimuno, gensko vezano bolezen (vendar ne dedno). Je multifokalno
\nobolenje. Gre za propad mielina. Poteka v zagonih.<\/p>\n
25. Kaj je zna\u010dilno za utesnitev n. medianusa?
\nPrisegajo\u010da roka.<\/p>\n
26. Kako se ka\u017ee prizadetost n. radialisa?
\nZ vise\u010do roko.<\/p>\n
27. Kaj je zna\u010dilno za okvaro n. peroneusa?
\nPetelinja hoja<\/p>\n
28. Kaj povzro\u010da polineuropatijo?<\/p>\n
diabetes mell., rak, AIDS, pomanjkanje vitamina B, zastrupitve (arzenik)<\/p>\n
29. Kak\u0161ni so vzroki Guillain-Barrejevega syndroma?
\n\u2022 postinfekcijski vzrok (po prebolelem blagem resp. ali GI infektu)
\n\u2022 postvakcinacijski (po cepljenju proti gripi, steklini)
\n\u2022 droge in zdravila (heroin, streptokinaza, kaptopril)
\n\u2022 krg. poseg
\n\u2022 Mb. Hodgkin<\/p>\n
30. Diagnostika polimiozitisa:
\n\u2022 EMG
\n\u2022 kreatinin kinaza, aldolaza
\n\u2022 mi\u0161i\u010dna biopsija<\/p>\n
31. Kateri sistem je prizadet pri ALS (amiotrofi\u010dna lateralna skleroza)?
\nGre za degenerativno okvaro motori\u010dnih nevronov<\/p>\n
32. Kaj je pomembno za obravnavo bolnika s Huntigtonovo horeo?
\n\u2022 genetsko svetovanje!!
\n\u2022 prepre\u010devanje in zdravljenje zapletov
\n\u2022 fizioterapija in delovna th.
\n\u2022 izobra\u017eevanje svojcev<\/p>\n
33. Kateri so glavni znaki pacientov s Parkinsonovo boleznijo?
\n\u2022 bradikineza (upo\u010dasnjeni gibi)
\n\u2022 rigidnost (trdi so pri gibanju)
\n\u2022 tremor v mirovanju
\n\u2022 motnje ravnote\u017eja (pri hoji jih vle\u010de naprej)<\/p>\n
34. Kateri so znaki prizadetosti zgornjega in spodnjega motori\u010dnega nevrona?
\n\u2022 obojestranska oslabelost z mi\u0161i\u010dnimi atrofijami
\n\u2022 oslabelost in pareze s fascikulacijami
\n\u2022 znak Babinskega s hiperrefleksijo
\n\u2022 disfagija, motnje po\u017eiranja
\n\u2022 dizartrija
\n\u2022 prekomerno slinjenje
\n\u2022 mi\u0161i\u010dni kr\u010di in huj\u0161anje<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
1. Kaj omogo\u010da delovanje \u017eiv\u010devja? Bistvena je lastnost nevronov \u2013 VZDRA\u017dNOST. 2. Mo\u017eganski \u017eivci: 1. Mo\u017eganski \u017eivec: Prvi mo\u017eganski \u017eivec je vohalni \u017eivec, ki mu pravimo tudi olfaktorni \u017eivec. Kot pove \u017ee ime, je namenjen prenosu informacij iz receptorjev za voh v nosni sluznici do mo\u017eganov.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1086],"tags":[1090,1087,1093,1792],"class_list":["post-2113","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3letnik-nevrologija","tag-nevro","tag-nevrologija","tag-nevrologija-zapiski","tag-zapiski-nevro"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2113","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2113"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2113\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2113"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2113"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2113"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}