![\"\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2012\/12\/infekcijska-bolezen-150x150.jpg\" "\\"infekcijska")
1.Razmerje med mikroorganizmom in gostiteljem: od kontaminacije do oku\u017ebe<\/p>\n1.Razmerje med mikroorganizmom in gostiteljem: od kontaminacije do oku\u017ebe<\/p>\n
\u2022 Kontaminacija: prehodno onesna\u017eenje z mikroorganizmi
\n\u2022 Kolonizacija: mikroorganizmi se na povr\u0161ini telesa razmno\u017eujejo, a ne povzro\u010dajo te\u017eav
\n\u2022 Subklini\u010dna infekcija: mikroorganizem prizadene gostitelja, spro\u017eijo se obrambni mehanizmi, a gostitelj skoraj nima te\u017eav
\n\u2022 Klini\u010dna infekcija (infekcijska bolezen): mikroorganizem povzro\u010di bolezen
\n<\/p>\n
2. Normalna bakterijska flora na razli\u010dnih anatomskih mestih<\/p>\n
\u2022 Ustna votlina: aerobni ina anerobni grampozitivni mikroorganizmi, spirohete, fuzobakterije
\n\u2022 Prebavna cev: od dvanajstnika naprej: anerobi (prete\u017eno gramnegativni) aerobni gramnegativni bacili,
\neneterokoki, kvasovke
\n\u2022 Rodila: laktobacili, bifidobakterije, gramnegativni bacili
\n\u2022 Ko\u017ea: stafilokoki, difteroidi, propionibakterije<\/p>\n
3. Kdaj govorimo o izkustvenem in kdaj o usmerjenem antibioti\u010dnem zdravljenju<\/p>\n
O usmerjenem zdravljenju govorimo, kadar je znan povzro\u010ditelj (bakterija osamljena
\niz klini\u010dno pomembne ku\u017enine:sterilne ku\u017enine: kri, likvor, punktati telesnih votlin, izka\u0161ljaj; se\u010d: kvantitativna urinokultura po Sanfordu; brisi.
\nO izkustvenem-empiri\u010dnem zdravljenju govorimo kadar povzro\u010ditelj ni znan, pa\u010d pa nanj sklepamo po
\npodatkih iz slovstva, izku\u0161enj, epidemiolo\u0161kih podatkih, nacionalnih podatkih o ob\u010dutljivosti ali po podatkih o ob\u010dutljivosti v dolo\u010denem okolju (geografsko, bolni\u0161ki oddelek).<\/p>\n
4.Zakaj moramo paziti na pravilne dozirne intervale antibiotikov<\/p>\n
Antibiotik je treba jemati dosledno, tako kot je predpisal zdravnik, zaradi preprostega razloga: bakterije bo premagal le, \u010de ga bo dovolj in \u010de bo deloval dovolj dolgo. Bolj ko \u010das mineva, bolj se zaradi izlo\u010danja iz telesa koncentracija zmanj\u0161uje. Vendar se nikoli ne sme zmanj\u0161ati pod t. i. terapevtsko koncentracijo (to je tisto, ki je \u0161e dovolj velika, da uni\u010duje bakterije), saj se bodo sicer bakterije, ki \u0161e niso uni\u010dene (in to so tiste bolj odporne!), v tem \u010dasu znova razmno\u017eile.<\/p>\n
5.Nevarnost alergi\u010dnih reakcij<\/p>\n
Znano je tudi, da lahko antibiotiki pri nekaterih ljudeh spro\u017eijo alergi\u010dno reakcijo, ki lahko vodi tudi v anafilaksijo, kar je \u017eivljensko nevarno. Mo\u017ena je alergija z betalaktamski antibiotiki, penicilini 5% s cefalosporini, penicilini 25% s karbapenemi. Bolniki s citotoksi\u010dno reakcijo lahko dobijo kratkotrajno terapijo, bolniki z makulopapuloznim izpu\u0161\u010dajem (ne koprivnico!) po cca 7-10 dneh lahko z zdravljenjem nadaljujejo.
\nPri alergijah na sulfonamidne kemoterapevtike so mo\u017ene hude ko\u017ene reakcije (sindrom Stevens Johnson),
\ncitopenije; zdravilo takoj ukinemo.<\/p>\n
6.Kaj vpliva na sodelovanje bolnika?<\/p>\n
Na sodelovanje bolnika vpliva \u0161tevilo odmerkov, trajanje zdravljenja, stranski u\u010dinki,
\nhospitalizacija, parenteralno zdravljenje, prijazen odnos zdravnika.<\/p>\n
7. Kako je s predpisovanje antibiotikov pri otrocih, kako pri nose\u010dnicah<\/p>\n
Predpisovanje antibiotikov pri otrocih: druga\u010dni odmerki, ne le prera\u010dunavanje odraslih odmerkov glede na te\u017eo, druga\u010den Vd (nezreli organi presnove, izlo\u010danja; novorojen\u010dki bilirubin vezan na albumin – izpodrivanje – \u201ckernikterus\u201d); tetraciklini, kinoloni
\nNose\u010dnice: farmakokinetika: Vd; vpliv na plod: kategorije A, B, C D, X; …izlo\u010danje v mleku<\/p>\n
8. Vloga medicinske sestre pri smotrni rabi antibiotikov<\/p>\n
\u2022 Priprava protimikrobnih zdravil (pogosto pri nas nimamo farmacevtov)
\n\u2022 Pozornost pri odmerjanju
\n\u2022 Opazovanje bolnika in morebitnih ne\u017eelenih stranskih u\u010dinkov
\n\u2022 Sodelovanje pri smotrni rabi antibiotikov: opozarjanje na sou\u010dinkovanja, opozarjanje na mo\u017een prehod na peroralno zdravljenja, opozarjanje na ukinitev antibioti\u010dnega zdravljenja\u2026<\/p>\n
9. Kako izgleda akutna virusna oku\u017eba dihal in kako jo zdravimo
\nPrisotni znaki pritzadetosti nosu (nahod, kihanje), obnosnih votlin, \u017erela( peko\u010de in praskajo\u010de bole\u010dine v \u017erelu, spodnjih dihal (suh ka\u0161elj), nobeden v ospredju), lahko tudi povi\u0161ana temperatura.
\nZdravljenje je simptomatsko, pomemben je po\u010ditek. VIRUSNE BOLEZNI = NE ANTIBIOTIKOV!<\/p>\n
10. Kako izgleda bolnik z angino<\/p>\n
Nenaden za\u010detek bolezni z visoko vro\u010dino in mrzlico, glavobol, bole\u010dine pri po\u017eiranju, \u017erelo mo\u010dno rde\u010de, nebnici pordeli, gnojne obloga na nebnicah, pove\u010dane in bole\u010de vratne bezgavke.<\/p>\n
11. Kdaj moramo bolnika s plju\u010dnico takoj napotiti v bolni\u0161nico
\n\u2022 C = consciousness (zavest)
\n\u2022 Urea = se\u010dnina)
\n\u2022 R = respiratory rate (frekvenca dihanja) > 30
\n\u2022 B = blood pressure (krvni-arterijski tlak) < 90 mm Hg
\n\u2022 A= age > 65 y (starost > 65 let)<\/p>\n
12. Najpogostej\u0161i povzro\u010ditelji plju\u010dnic<\/p>\n
\u2022 Streptococcus pneumoniae
\n\u2022 Haemophilus influenzae
\n\u2022 Klebsiella pneumonia
\n\u2022 Mycoplasma pneumoniae (mladina)
\n\u2022 Chlamydophila pneumoniae
\n\u2022 Legionella pneumophila
\n\u2022 virusi (respiratorni sincicijski virus, virusi influence, citomegalovirus, herpes virusi.)<\/p>\n
13. Pri katerih bolnikih se razvije KOPB<\/p>\n
KOPB se najve\u010dkrat razvije zaradi: kajenja, onesna\u017eenega zraka, oku\u017eb dihal.<\/p>\n
14. Kdaj lahko plju\u010dnico zdravimo s peroralnimi antibiotiki<\/p>\n
Kadar bolnika zdravimo ambulantno in nima pridru\u017eenih bolezni ter je CRB stopnja 1 ali 2.<\/p>\n
15. Povzro\u010ditelji oku\u017eb se\u010dil<\/p>\n
Ve\u010dino oku\u017eb se\u010dil povzro\u010da Escherichia coli.<\/p>\n
16. Klini\u010dna slika oku\u017ebe spodnjih in zgornjih se\u010dil<\/p>\n
Spodnja se\u010dila (mehur): Pogosto odvajanje majhnih koli\u010din urina (polakisurija), peko\u010de mikcije (dizurija), bole\u010dina nad sramnico (suprapubi\u010dna bole\u010dina)
\nZgornja se\u010dila (vnetja ledvi\u010dnih \u010da\u0161ic-pielonefritis):mrzlica, vro\u010dina, navzea, bruhanje, lahko peko\u010de pogosto in peko\u010de odvajanje urina (dizuri\u010dne te\u017eave), bole\u010dina ledveno (spontano, ob ledvenem poklepu, ob bimanualni palpaciji).<\/p>\n
<\/p>\n
17. Oku\u017ebe pri bolnikih s trajnim urinskim katetrom<\/p>\n
– 3% tveganje za razvoj oku\u017ebe\/dan kateterizacije (po 1 mesecu skoraj vsi oku\u017eeni)
\n– oku\u017ebe se\u010dil predstavljajo > 40% bolni\u0161ni\u010dnih oku\u017eb, ve\u010dina jih je povezanih s kateterizacijo
\n– oku\u017eba se prena\u0161a z bolnika na bolnika \u201cs pomo\u010djo\u201d osebja
\n– Kateter se prekrije z biofilmom, polnim bakterij
\n– Zdravimo le klini\u010dno o\u010ditne zagone oku\u017ebe!<\/p>\n
18. Kdaj pri zamejenih oku\u017ebah ko\u017ee zado\u0161\u010da kirur\u0161ko zdravljenje = drena\u017ea in kdaj je treba dodati
\nantibiotik<\/p>\n
Antibiotike damo, kadar gre za: oslabela imunost, sladkorni bolniki, \u0161irjenje v okolico, sum na bakteriemijo, bolnik z vsadki<\/p>\n
19. Kako obravnavamo oku\u017ebo diabeti\u010dnega stopala<\/p>\n
\u2022 Zdravimo samo vnete rane
\n\u2022 Antibioti\u010dno zdravljenje brez kirur\u0161ke oskrbe ne zado\u0161\u010da
\n\u2022 Trajanje zdravljenja odvisno od resnosti vnetja in prizadetosti kosti<\/p>\n
20. Kak\u0161en diagnosti\u010dni pomen imajo bakterije, ki jih doka\u017eemo z brisi?<\/p>\n
\u010ce bakterije doka\u017eemo z brisi , lahko usmerjeno zdravimo, saj je znan povzro\u010ditelj.<\/p>\n
21.Kaj pomeni, \u010de na rani najdemo bakterije<\/p>\n
Dejstvo je, da ni sterilne, kroni\u010dne rane, in da so v vsaki kroni\u010dni rani nekateri mikroorganizmi. Mikrobiolo\u0161ki dokaz za obstoj mikroorganizmov v kroni\u010dni rani ni samodejno enakovredna oku\u017ebe. Odvisnost \u0161tevila mikroorganizmov in odzivnost imunskega odziva \u0161ele opredeli ve\u010d kategorij mikrobiolo\u0161kega stanja rane: kontaminacija, kolonizacija, subklini\u010dna infekcija, klini\u010dnainfekcija.<\/p>\n
22. Povzro\u010ditelji razli\u010dnih oblik oku\u017eb spolovil: razjede, mehur\u010dki, ki jih najdemo pri nas
\nHerpes simplex tip 2, Treponema pallidum, HIV<\/p>\n
23. Katere spolno prenosljive oku\u017ebe se pogosto prena\u0161ajo skupaj in jih moramo vedno zdraviti
\nso\u010dasno<\/p>\n
Pri oku\u017ebi z gonorejo in klamidijo se praviloma zdravita z antibiotikom oba partnerja.<\/p>\n
24. Kako se prena\u0161a HIV<\/p>\n
Obi\u010dajno pride do oku\u017ebe preko sluznice s spolnim stikom \u02ddper rectum\u02ddali \u02ddper vaginam\u02dd. Do oku\u017ebe lahko pride tudi z oku\u017eeno krvjo in krvnimi pripravki (oku\u017eene igle, prenos z oku\u017eene matere na otroka, transfuzija oku\u017eene krvi in krvnih pripravkov) ter z materinim mlekom pri dojenju.<\/p>\n
23. Kako prenos prepre\u010dujemo
\nZanesljiva za\u0161\u010dita je dosledna in pravilna uporaba kondoma.<\/p>\n
25. Kako izgleda klini\u010dna slika primarne (za\u010detne) oku\u017ebe s HIV<\/p>\n
Simptomi se obi\u010dajno pojavijo pribli\u017eno 3 tedne po oku\u017ebi. Najpogosteje gre za infekcijski mononukleozi ali gripi podobno bolezen. Pri bolnikih ugotavljamo povi\u0161ano telesno temperaturo, no\u010dno znojenje, utrujenost, bole\u010dine v mi\u0161icah, glavobol, huj\u0161anje, slabost, drisko, vnetje \u017erela, pove\u010dane podko\u017ene bezgavke, pove\u010dano vranico in jetra. Lahko je prisotno vnetje \u017erela s pove\u010danima nebnicama, ki sta lahko prekriti z oblogami, lahko so prisotni znaki ustne kandidoze. Makulopapulozen izpu\u0161\u010daj se pojavi pri 40 do 80 odstotkih bolnikov, redkeje pa je izpu\u0161\u010daj vezikularen ali urtikarialen. Pojavijo se lahko tudi sluzni\u010dne razjede. Akutni sindrom HIV traja 1-3 tedne.<\/p>\n
26.Najpogostej\u0161e oportunisti\u010dne oku\u017ebe pri bolnikih s HIV<\/p>\n
\u2022 plju\u010dnice (Pneumocystis jirovecii pneumonia, Staphilococcus aureus)
\n\u2022 TBC (Mycobacterium tuberculosis)
\n\u2022 Sepsa (Staphilococcus aureus)
\n\u2022 oku\u017eba \u010drevesja, mo\u017eganov Salmonella sp.)
\n\u2022 oku\u017ebe razli\u010dnih organov (jeter)
\n\u2022 Hepatitis B, C (HBV,HCV)
\n\u2022 oku\u017eba ko\u017ee, sluznice, mo\u017eganov z virusem Herpes simplex 1,2
\n\u2022 Kaposijev sarkom (herpes virus 8)<\/p>\n
27. Kaj mora o HIV vedeti medicinska sestra, kak\u0161na je njena vloga<\/p>\n
Ljudi je treba seznanjati o na\u010dinu oku\u017ebe s HIV. Svetujemo spolne odnose z enim partnerjem. Pravilna uporaba kondomov mo\u010dno zmanj\u0161a mo\u017enost oku\u017ebe. Pregledana mora biti vsa kri krvodajalcev. U\u017eivalcem drog nudimo brezpla\u010dne igle. V zdravstvu upo\u0161tevamo ukrepe za prepre\u010devanje prenosa oku\u017eb s krvjo in izlo\u010dki.<\/p>\n
28. Oku\u017ebe pri imunsko oslabelih, ki prejemajo kortikosteroide<\/p>\n
Oku\u017ebe pri bolnikih, ki prejemajo kortikosteroide so predvsem posledica okvare celi\u010dne imunosti.<\/p>\n
29. Katere oku\u017ebe so pogoste pri nevtropeni\u010dnih<\/p>\n
aspergiloza, motnje fagocitoze, oku\u017ebe po presaditvi \u010dvrstih organov
\n(v ospredju motnja celi\u010dne imunosti zaradi imunosupresivnega zdravljenja)<\/p>\n
30. Najpomembneje odporne bakterije<\/p>\n
\u2022 MRSA (proti Meticilinu odporen Staphilococcus aureus)
\n\u2022 EBSL (enterobakterije, ki izlo\u010dajo beta laktamaze raz\u0161irjenega spektra)
\n\u2022 VRE(enterokok, odporen proti Vankomicinu)<\/p>\n
31. Sve\u017enji ukrepov za prepre\u010devanje bolni\u0161ni\u010dnih oku\u017eb<\/p>\n
\u2022 higiena rok
\n\u2022 izolacija bolnikov
\n\u2022 pravilno razku\u017eevanje in dekontaminacija instrumentov, pripomo\u010dkov in opreme
\n\u2022 pravilna uporaba antibiotikov
\n\u2022 izobra\u017eevanje zdravstvenih delavcev<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
1.Razmerje med mikroorganizmom in gostiteljem: od kontaminacije do oku\u017ebe \u2022 Kontaminacija: prehodno onesna\u017eenje z mikroorganizmi \u2022 Kolonizacija: mikroorganizmi se na povr\u0161ini telesa razmno\u017eujejo, a ne povzro\u010dajo te\u017eav \u2022 Subklini\u010dna infekcija: mikroorganizem prizadene gostitelja, spro\u017eijo se obrambni mehanizmi, a gostitelj skoraj nima te\u017eav \u2022 Klini\u010dna infekcija (infekcijska bolezen): mikroorganizem povzro\u010di bolezen<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1106],"tags":[1796,1109,1793,1107],"class_list":["post-2121","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-infekcijske-bolezni","tag-31-vprasanj-in-odgovorov-infekcijske-bolezni","tag-infekcija","tag-infekcijska-bolezen","tag-infekcijske-bolezni"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2121","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2121"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2121\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2121"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2121"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2121"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}