{"id":214,"date":"2007-12-19T14:23:58","date_gmt":"2007-12-19T13:23:58","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/biokemija-zapiski-skorajda-vsa-predavanja\/"},"modified":"2010-06-16T07:19:44","modified_gmt":"2010-06-16T06:19:44","slug":"biokemija-zapiski-skorajda-vsa-predavanja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/biokemija-zapiski-skorajda-vsa-predavanja\/","title":{"rendered":"Biokemija zapiski skorajda vsa predavanja"},"content":{"rendered":"

\u00a0\"hema.png\"Mal manjka sm pa tja vsega se pa ne da spravt v toliko kratkem \u010dasu na web =)<\/p>\n

POZNAVANJE biokemijskih reakcij je pomembno za razumevanje nastanka bolezni.<\/p>\n

\u017de egip\u010dani in Grki so se zavedali pomena biokemi\u010dnih procesov, niso pa vedeli kak\u0161ne so kemi\u010dne reakcije znotraj. Za\u010detki so povezani z religijo.<\/p>\n

a)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Fermentacija sadnih sokov, kisanje mleka, prebava hrane v telesu.<\/p>\n

b)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nem\u0161ki kemik Frederic Wohler v 18. stoletju leta 1928 odkril se\u010dnino<\/p>\n

Se\u010dnina je produkt proteinov (beljakovin). Pri dializih bolnikih se se\u010dnina ne odvaja adekventno prek ledvic.<\/p>\n

c)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 WATSON in CREEK – 1952 zgradba dvojne vija\u010dnice molekule DNA<\/p>\n

d)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u0160tudije genetskega materiala<\/p>\n

e)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u0160tudije zgradbe in funkcije biomolekul in makromolekul<\/p>\n

BIOMOLEKULE: – so molekule, ki sestavljajo \u017eivo naravo,\u00a0\u00a0 sestavljajo jih bioelementi: H, C, O, N..<\/p>\n

Biokemija je kemija celica. Vklju\u010duje znanje s podro\u010dja biologije in kemije.<\/p>\n

Ukvarja se z biolo\u0161kimi na\u010deli ( gledanje, razmi\u0161ljanje, prebava, delovanje imunskega sistema).<\/p>\n

Za opis biolo\u0161kih procesov pa je potrebno:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 poznati kemi\u010dno zgradbo molekule<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 biolo\u0161ko vlogo molekul<\/p>\n

ENDERGONSKI PROCES = proces znotraj celice, ki potrebuje energijo( kr\u010denje mi\u0161ic, sinteza molekul, membranski transport.)<\/p>\n

EKSERGONSKI PROCES =\u00a0 proces znotraj celice pri katerem se energija spro\u0161\u010da ( razgradnja hranilnih snovi).<\/p>\n

Na biokemijo kot vedo lahko gledamo iz dveh vidikov:<\/p>\n

KONFORMACIJSKA ( odkrivanje kemijske in trideminzionalne zgradbe molekul, je bolj kemijska plat).<\/p>\n

INFORMACIJSKA ( spoznavanje jezika za komuniciranje znotraj celic in organizmov – bolj biologija).<\/p>\n

BIOKEMIJA je mo\u010dno vpletena v na\u0161 vsakdanjik:<\/p>\n

    \n
  1. SPOZNAVAMO OSNOVNE \u017dIVLJENSKE PROCESE ( kako na\u0161e celice hranijo informacije, razlike med \u017eivimi bitji).<\/li>\n
  2. VPLIVA NA RAZUMEVANJE MEDICINE, ZDRAVJA, PREHRANE in OKOLJA ( lahko razlo\u017eimo cisti\u010dno fibrozo, anemijo srpastih celic, sladkorno bolezen, preu\u010dujemo encime in metabolizem)…<\/li>\n
  3. RAZVOJ BIOTEHNOLOGIJE ( je odvisen od odkritij na podro\u010dju biokemije, za zdravila itd).<\/li>\n<\/ol>\n

    KEMIJSKI ELEMENTI V BIOLO\u0160KIH MOLEKULAH poleg omenjenih so prisotni \u0161e:<\/p>\n

    Elementi v sledovih: arzen, brom, morbiden jih najdemo le v nekaterih organizmih in so verjetno tam nujno potrebni za \u017eivljenje.<\/p>\n

    MAKROMOLEKULA: molekula, katere masa je ve\u010dja kot 10.000<\/p>\n

    SESTAVNI DELI \u017dIVIH ORGANIZMOV:<\/p>\n

    a)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Elementi:<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ogljik, vodik, kisik, du\u0161ik, fosfor, \u017eveplo (so v ve\u010djih koli\u010dinah sestavni del vsakga \u017eivega bitja in so nujno potrebni za \u017eivljenje).<\/p>\n

    Mikroelementi:<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u017eelezo, jod, cink, baker, magnezij, kalcij ( so elementi v sledovih, so sestavni del ve\u010dine organizmov.<\/p>\n

    HIDROLIZA: razkroj, ki poteka s pomo\u010djo vode, pri \u010demer voda tudi vstopa v reakcijo. Pri tem gre za cepitev makromolekule na manj\u0161e peptide = nastanejo monopolimeri ali heteropolimeri.<\/p>\n

    DNA je heteropolimera, nosilka genske informacije.<\/p>\n

    Sestava: 4 vrste deoksiribonukleotidov, le ta pa iz treh delov\u00a0 sladkor – deoksiriboza, pirimidinska baza – purinska baza,\u00a0 fosfat.<\/p>\n

    4-je deoksiribonukleotidi:<\/p>\n

    Pirimidinski bazi : ( dAMP) = deoksiadenozin 5′ monofosfat ),\u00a0 (dGMP) = deoksigvanin 5′ monofosfat)<\/p>\n

    Purinski bazi: ( dCMP) = deoksicitozin 5′ monofosfat), (dTMP) = deoksitimidin 5′ monofosfat).<\/p>\n

    Sestavni del mio in hemoglobina za prenos kisika:<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 hem in klorofil = receptor svetlobne energije<\/p>\n

    Povezovanje elementov v molekule:<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 aminokisline so sestavni del proteinov<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ogljikovi hidrati so vir energije, strukturna vloga<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 lipidi so vir energije, komponenta celi\u010dne membrane in lahko delujejo tudi kot hormoni.<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vitamini so za rast in razvoj organizma<\/p>\n

    Spojina: snov, ki nastane pri spajanju dveh ali ve\u010d elementov v dolo\u010denem razmaku.<\/p>\n

    Molekula: najman\u0161ji delec spojine iz razli\u010dnih ali enakih elementov, ki ima \u0161e vse njene lastnosti.<\/p>\n

    Povezovanje biolo\u0161kih molekul v makromolekule:<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nukleinske kisline ( DNK)<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 proteini<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 polisaharidi<\/p>\n

    BIOLO\u0160KE MAKROMOLEKULE:<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Monomer – molekule, ki se lahko ve\u017eejo s sebi enakimi molekulami<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Polimer – spojine iz velikega \u0161tevila medsebojno vezanih monomerov<\/p>\n

    POLIMERI nastanejo v reakciji Kondenzacije ali Hidrolize.<\/p>\n

    KONDENZACIJA:\u00a0 povezava monomerov ( glukoza, OH) z odcepom vode )<\/p>\n

    HIDROLIZA: razkroj, ki poteka s pomo\u010djo vode, pri \u010demer voda tudi vstopa v reakcijo. Pri tem gre za cepitev makromolekule na manj\u0161e peptide = nastanejo monopolimeri ali heteropolimeri.<\/p>\n

    CELICA:\u00a0 je najvi\u0161ja stopnja organizacije makromolekule.<\/p>\n

    PROKARIONTSKA CELICA:<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 enoceli\u010dni organizmi, najbolj enostavna je escherichia coli. To celico najdemo pri bakterijah in modrozelenih algah. Na splo\u0161no velja, da so vse celice, ki nimajo jedra prokariontske. To so prokarionti.<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Celi\u010dna membrana, celi\u010dna stena, mezosom ( za razmno\u017eevanje), ribosomi, nukleotid, flageli ( so v teko\u010dini ).<\/p>\n

    EVKARIONTSKA CELICA:<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je zna\u010dilna za vi\u0161je organizme, za njo so zna\u010dilni organeli:<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 jedro, endoplazmatski retikulum, ribosomi, golgijev aparat, mitohondriji, lizosomi in peroksisomi, kloroplasti in glikosomi<\/p>\n

    RAZLIKA MED PROKARIONTSKO CELICO IN EVKARIONTSKO<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n
    \n

     <\/p>\n<\/td>\n

    		\n

    PROKARIONTSKA<\/p>\n<\/td>\n

    		\n

    EUKARIONTSKA<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

    \n

    Velikost<\/p>\n<\/td>\n

    		\n

    1-10nm<\/p>\n<\/td>\n

    		\n

    10-100 nm<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

    \n

    Oblika<\/p>\n<\/td>\n

    		\n

    Kroglasta, pali\u010dna, spiralna<\/p>\n<\/td>\n

    		\n

    razli\u010dna<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

    \n

    Membrana<\/p>\n<\/td>\n

    		\n

    Obdana s celi\u010dno steno, ima mezosome. Pokrita je z bi\u010dki in piclji za premikanje in razmno\u017eevanje.<\/p>\n<\/td>\n

    		\n

    Plazmalema iz proteinov, lipidov ter OH<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

    \n

    Citoplazma<\/p>\n<\/td>\n

    		\n

    Suspenzija molekul, encimov in DNA<\/p>\n<\/td>\n

    		\n

    CITOSOL – proteini, encimi, soli v vodnem mediju<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

    \n

     <\/p>\n

    JEDRO<\/p>\n<\/td>\n

    		\n

     <\/p>\n

    Ga nima. Ima le nukleotid, ki je zvita DNA<\/p>\n<\/td>\n

    		\n

     <\/p>\n

    Jedro z jedrno ovojnico in nukleotidom. Sestavlja ga DNA ( histoni) in RNA<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

    \n

    KROMOSOM<\/p>\n<\/td>\n

    		\n

    Da, zvit kromosom z genom<\/p>\n<\/td>\n

    		\n

    Genetski material. DNA v komponenti s proteini in histoni<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

    \n

    ORGANELI, \u017dIV. CELICE<\/p>\n<\/td>\n

    		\n

    \/<\/p>\n<\/td>\n

    		\n

    Jedro, epr, ribosomi, golgijev aparat, mitohondriji, lizosomi, periksisomi<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

    \n

    ORGANELI RASTL. CELICE<\/p>\n<\/td>\n

    		\n

    \/<\/p>\n<\/td>\n

    		\n

    Jedro, epr, ribosomi, golgijev aparat, mitohondriji, kloroplasti, glikosomi<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

    \n

    CITOSKELET<\/p>\n<\/td>\n

    		\n

    \/<\/p>\n<\/td>\n

    		\n

    Vlaknasta struktura, mikrofilamenti, mikrotubuli,<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/table>\n

    FUNKCIJE CELI\u010cNIH STRUKTUR<\/p>\n

    JEDRO – sinteza DNA, popravljanje DNA, sinteza RNA, sestavljanje ribosomskih podenot<\/p>\n

    ENDOPLAZMATSKI RETIKULUM<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sinteza beljakovin za organele in eksport<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zvijanje beljakovin za organele in eksport<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kontrola kvalitete beljakovin<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sinteza membran<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sinteza lipidov in steroidov za organele in eksport<\/p>\n

    GOLGIJEV APARAT<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 modifikacija oligosaharidnega dela beljakovin ( glikoproteini ).<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sortiranje beljakovin za vgradnjo v organele, v plazmalemo ali za eksport iz celice<\/p>\n

    MITOHONDRIJI<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sinteza ve\u010dine ATP<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 celi\u010dno dihanje<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 oksidacija acetilkoencima A<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 metabolizem aminokislin<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 oksidacija ma\u0161\u010dobnih kislin<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sinteza uree<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sinteza hema<\/p>\n

    LIZOSOMI<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razgradnja beljakovin<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razgradnja ogljikovih hidratov<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razgradnja lipidov<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razgradnja nukleinskih kislin<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razgradnja organelov (mitohondrijev)<\/p>\n

    PEROKSISOMI<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 oksidativne reakcije s kisikom<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razgradnja ogljikovega peroksida<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 oksidacija ma\u0161\u010dobnih kislin<\/p>\n

    CITOSOL<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sinteza beljakovin<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zvijanje beljakovin<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 metabolizem aminokislin<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 metabolizem ogljikovih hidratov<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 metabolizem kompleksnih lipidov<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sinteza ma\u0161\u010dobnih kislin<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 metabolizem nukleotidov<\/p>\n

    PLAZMALEMA<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vzdr\u017euje obliko celic<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 transport ionov med zunajceli\u010dnim in znotrajceli\u010dnim prostorom<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 transport molekul med zunajceli\u010dnim in znotrajceli\u010dnim prostorom<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prepoznavanje in sprejemanje signalov iz okolice<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 povezava s sosednjimi celicami<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 mesta za pripenjanje citoskeleta<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 premikanje<\/p>\n

    MIKROTUBULI, INTERMEDIARNI FILAMENTI, MIKROFILAMENTI<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 oblika celic ( citoskelet )<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 transport po celicah<\/p>\n

    PRENOS BIOLO\u0160KE INFORMACIJE poteka s pomo\u010djo kemi\u010dnih reakcij.<\/p>\n

    NEKOVALENTNE INTERAKCIJE: dipol-dipol znane kot Van der Waalsove sile, ki so \u0161ibke, a zelo veliko prispevajo k stabilnosti proteina.<\/p>\n

    a)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 genetska informacija je shranjena v strukturi makromolekule DNA<\/p>\n

    b)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 iz ene generacije v drugo se prenese s podvajanjem DNA ( nastane h\u010derinska DNA )<\/p>\n

    c)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v DNA shranjena informacija se mora prenesti v RNA, ki je kemijsko tu funkcionalna tudi nukleinska kislina.<\/p>\n

    d)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 RNA nosi informacijo za sintezo proteinov<\/p>\n

    INFORMACIJSKE MOLEKULE<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 rna<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 proteini<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 oh<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dna<\/p>\n

    nosijo celotno informacijo = GENOM<\/p>\n

    informacijo ima zapisano v zaporedju monomerov<\/p>\n

    Branje informacij omogo\u010dajo nekovalentne vezi med biomolekulami:<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vodikove vezi<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 van der waalsove vezi<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ionske vezi<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 hidrofobne interakcije<\/p>\n

    ZGODOVINA:<\/p>\n

    Za odkrivanje strukture DNA veljata James Watson in Francis Creek.<\/p>\n

    Model dna je vklju\u010deval razli\u010dne lastnosti makromolekul. Ena tak\u0161nih je tudi oblikovanje vodikovih vezi. Le te lahko nastanejo med dolo\u010denimi pari du\u0161ikovih baz.<\/p>\n

    2 vezi: A = T<\/p>\n

    3 vezi: C = G<\/p>\n

    A = adenin<\/p>\n

    T= timin<\/p>\n

    C= citozin<\/p>\n

    G= gvanin<\/p>\n

    Dokazala sta, da je molekula v resnici sestavljena iz dveh verig in, da so posamezni deli parov v nasprotnih verigah. Ogrodje je iz deoksiriboze in fosfata.<\/p>\n

    Komplementarni bazni pari:\u00a0 Adenin – Timin ,\u00a0\u00a0\u00a0 Gvanin – Citozin<\/p>\n

    \u010clove\u0161ka Dna – dolga je 1m in ima 3 miljarde nukleotidov ( baznih parov).<\/p>\n

    Njun model je tudi pojasnil, da nasprotni verigi nista identi\u010dni, temve\u010d komplementarni ( pomeni, da se med sabo ne povezujejo enake, temve\u010d dopolnjujo\u010de se ali komplementarn baze.)<\/p>\n

    BOLEZNI so lahko posledica okvare genov:<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 cisti\u010dna fibroza ( pove\u010dana koncentracija kloridov )<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 mi\u0161i\u010dna distrofija ( kreatinin kinaza je mo\u010dno zvi\u0161an okoli 50-60 )<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nekatere oblike raka na dojki in na debelem \u010drevesju<\/p>\n

    PROTEOMIKA je novo polje raziskav, ki se ukvarja s kategorizacijo v genomu kodiranih proteinov.<\/p>\n

    REPLIKACIJA in TRANSKRIPCIJA<\/p>\n

    Replikacija = sinteza identi\u010dne DNA<\/p>\n

    Transkripcija = prepis, prenos dedne informacije iz DNA na mRNA<\/p>\n

    Encim, ki povezuje nukleotide v RNA je RNA Polimeraza pri DNA pa je to DNA Polimeraza.<\/p>\n

    Pri replikaciji nastaneta dve DNA, pri transkripciji pa se po prepisovanju DNA pove\u017ee nazaj v dvojno vija\u010dnico, mRNA pa se sprosti.<\/p>\n

    DEOKSIRIBONUKLEINSKA KISLINA:<\/p>\n

    DNK oz. DNA je dolga molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh \u017eivih organizmih( z izjemo nekaterih virusov).\u00a0 DNK skupaj z RNK spada med nukleinske kisline.<\/p>\n

    DNK je nerazvejan polimer, katerega osnovna enota je nukleotid. Nukleotid v DNK je sestavljen iz sladkorja ( deoksiriboza ), du\u0161ikove baze ( adenin, citozin, gvanin, timin. ) in fosfatne skupine!\u00a0 \u0160tirje razli\u010dni nukleotidi tvorijio geneti\u010dno abecedo \u017eivljenja na zemlji.<\/p>\n

    Zaporedje nukleotidov pa, podobno kot zaporedje \u010drk v abecedi, dolo\u010da pomen geneti\u010dne informacije. V vseh \u017eivih organizmih ( izjema nekateri virusi ) se DNA nahaja v obliki dvojne vija\u010dnice, pri \u010demer se dve molekuli DNK ovijeta druga okoli druge. Pri tem se du\u0161ikove baze nahajajo znotraj vija\u010dnice in se medsebojno parijo. Adenin se vedni pari s timinom\u00a0\u00a0\u00a0 in citozin vedno z gvaninom. ( Watson – Crickovo pravilo baznih parov).<\/p>\n

    DNK se pri evkariontih nahaja v celi\u010dnem jedru, ki je posebna struktura znotraj celice, obdana z lastno membrano. Znotraj jedra je DNK v obliki kromatina, ki tekom celi\u010dne delitve postane viden kot kromosomi. Nasprotno se pri prokariontih DNK prosto v citoplazmi , v regiji, ki se imenuje nukleotid in je ve\u010dinoma kro\u017ena molekula.<\/p>\n

    REPLIKACIJA DNA ( video )<\/p>\n

    Biolo\u0161ka informacija se ohranja v procesu replikacije ali podvojevanja DNA. Podvajanje katalizira encim DNA Polimeraza. Med procesom se pomno\u017eijo vodikove vezi ( AT, GC); kar omogo\u010da lo\u010ditev obeh verig. V lo\u010denih verigah se potem na nukleotidna zaporedja pri podvajanju dodajo komplementarni nukleotidi. Taki sintezi re\u010demo semikonzervativno podvajanje, ker se polovica nove molekule odcepi od star\u0161evske in ker s tem nastaneta dve natan\u010dni kopiji star\u0161evske molekule.<\/p>\n

    PONOVITEV!<\/p>\n

    REPLIKACIJA = sinteza identi\u010dne DNA<\/p>\n

    Sam prenos dedne informacije poteka s pomo\u010djo sinteze in ga za\u010dne encim DNA Polimeraza.<\/p>\n

    TRANSKRIPCIJA = prenos, prepis iz DNA na mRNA, ki je pomembna za sintezo proteinov.<\/p>\n

    Encim, ki povezuje nukleotide v RNA je RNA Polimeraza pri DNA pa je DNA Polimeraza, ki razklene star\u0161evsko in s tem naredi h\u010derinski DNA. Tu se ve\u017eejo komplementarne baze. Te povezujejo:<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vodikove vezi<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kovalentne vezi ( da je bolj stabilna )<\/p>\n

    RNA vgradi uracil ( namesto timina ).<\/p>\n

    Semikonzervativen proces : da se ohrani dedna informacija<\/p>\n

    Pri REPLIKACIJI nastaneta dve DNA pri transkripciji pa se po prepisovanju DNA pove\u017ee nazaj v dvojno vija\u010dnico. mRNA pa se sprosti. ( mRNA se sintetizira v celi\u010dnih organelih – ribosomih. )<\/p>\n

    RIBONUKLEINSKA KISLINA<\/p>\n

    RNK oz. RNA je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto klju\u010dnih funkcij v organizmu. \u010ceprav je kemi\u010dno zelo podobna DNK ima precej druga\u010dne lastnosti, kar se odra\u017ea v njeni biokemiji. Je precej manj stabilna kot DNKzaradi \u010desar tekom evolucije verjetni ni postala nosilka genetske informacije, \u010deprav nekateri sumijo, da se je pojavila pred DNK in je bila celo njen predhodnik. Na drugi strani pa je RNK nosilec genetske informacije pri nekaterih vrstah virusov, RNK skupaj z DNK spada med nukleinske kisline, ki skupaj s proteini, sladkorji in lipidi predstavljajo glavno skupino biolo\u0161kih molekul.<\/p>\n

    RNK je nerazvejan polimer \u0161tirih razli\u010dnih nukleotidov: adenina, uracila, gvanina in citozina. Nukleotid v RNK je sestavljen iz sladkorja ( riboze), du\u0161ikove\u00a0 baze in fosfatne skupine. \u010ceprav je RNK v celicah ve\u010dinoma prisotna v enoveri\u017eni obliki, lahko tvori podobno dvojno vija\u010dno obliko kot DNK, ki pa je manj stabilna od njene sorodnice.<\/p>\n

    Ena njenih najpomembnej\u0161ih vlog RNK je posredovanje geneti\u010dne informacije med DNK in proteini. Pri tem je v veljavi osrednja dogma molekularne biologije, po kateri informacija vedno te\u010de v smeri:<\/p>\n

    DNK ===== RNK === PROTEIN<\/p>\n

    Specifi\u010den del DNK se v procesu transkripcije ( prepisovanja ) prepi\u0161e v informacijsko RNK oz. mRNK ( messenger RNA), na podlagi katere je v procesu translacije s pomo\u010djo ribosomov nastane dolo\u010den protein. mRNA je linearna enoveri\u017ena molekula, ki je komplementarna delu DNK s katerega se prepi\u0161e.<\/p>\n

    tRNK oz. ribosomska RNK, ki ima zapleteno strukturo, se povezuje z ribosomalnimi proteini v ribonukleoproteinski kompleks imenovan ribosom. RNK v tem kompleksu slu\u017ei kot ogrodje tega celi\u010dnega stroja, obenem pa opravlja tudi nekatere katalitske funkcije.<\/p>\n

    Poleg omenjenih glavnih zvrsti RNK molekul v celicah, obstajajo \u0161e druge, bolj eksoti\u010dne oblike:\u00a0 sRNK ( small rnk);\u00a0 soRNK ( small nucleolar rna), siRNK ( small interfering rna)<\/p>\n

    PROTEOM = mno\u017eica proteinov, ki v telesu obstojajo. Ocenjujejo, da \u010dlove\u0161ki genom vsebuje 30.000 – 40.000 genov, ki kodirajo ustrezno \u0161tevilo proteinov ( proteom)<\/p>\n

    PROTEINI = linearno zaporedje Aminokislin, za sintezo sta klju\u010dni DNA in RNA.<\/p>\n

    Sinteza proteinov poteka v RIBOSOMIH. Pri sintezi se ribosomi, pomikajo po molekuli mRNA od 5′ proti 3′ in skrbijo za pripenjanje aminokislin.<\/p>\n

    BELJAKOVINA<\/p>\n

    Beljakovina ( tudi protein ) je kompleksna organska molekula, sestavljena iz veri\u017eno povezanih aminokislin.<\/p>\n

    V hrani se navadno nahajajo beljakovine, ki jih prebavni encimi razgradijo na posamezne aminokisline, te pa se ponovno uporabijo za sintezo telesu lastnih beljakovin. Nekatere \u017eivali, na primer li\u010dinke muh, beljakovin niso sposobne razgraditi samostojno in zato potrebujejo prisotnost dolo\u010denih mikrooganizmov, ki razgradnjo opravijo namesto njih.<\/p>\n

    Vsaka \u017eiva celica je sposobna sintetizirati beljakovine. Del\u010dek zaporedja DNK se najprej prepi\u0161e v RNA, ta pa se prevede v zaporedje aminokislin. Beljakovine so klju\u010dne pri metabolizmu celic. \u010ce celici primankuje aminokislin za izgradnjo beljakovin, se sintetizirajo okvarjene beljakovine ali pa se njihova sinteza povsem ustavi, kar lahko vodi v celi\u010dno smrt.<\/p>\n

    Beljakovine se v \u017eivih bitjih uporabljajo kot:<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 encimi, s katerimi potekajo skoraj vsi \u017eivljenski procesi<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 gradbeni elementi npr. ro\u017eevina ali keratin<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 barvila ali pigmenti<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 strupi
    \n
    \nZGRADBA PROTEINOV:<\/p>\n

    V proteinskih molekulah so aminokisline med seboj povezane s peptidno vezjo. Peptidna vez nastane med amino skupino ene in karboksilno skupino druge aminokisline, pri \u010demer se odcepi molekula vode. V protein vezano aminokislino imenujemo tudi proteinski ostanek. \u010ce se med seboj pove\u017eeta le dve aminokislini govorimo o dipeptidu, \u010de je aminokislin nekaj ve\u010d, je to oligopeptid itd..<\/p>\n

    Mutacije na EKSONU so patolo\u0161ke<\/p>\n

    Mutacije na INTRONU pa so tihe mutacije<\/p>\n

    Mutacije so kar pogoste – tudi cisti\u010dne fibroze in nekatere oblike raka. Napake so seveda manj\u0161e v zdravem organizmu – brez stresa in z dobrim imunskim sistemom.<\/p>\n

    GENETSKI KOD = je triplet nukleotidnih baz.<\/p>\n

    Tri nukleotide, ki kodirajo posamezno aminokislino imenujemo KODON ( zaporedje treh baz)<\/p>\n

    GENETSKI KOD = zbirka kodonov, ki kodirajo posamezne. Ta kod vsebuje signala START in STOP.<\/p>\n

    FA ( fenilalanin ) zaporedje = (UUU)((to je kodon))\u00a0 + UUC<\/p>\n

    LE ( levcin) zaporedje = CUU + CUC + CUA + CUG<\/p>\n

    Stop = UAA + UAG<\/p>\n

    TRP ( triptofan ) zaporedje = UGG<\/p>\n

    GK = najpomembnej\u0161i za sintezo proteinov, ker nosi informacije za pripenjanje dolo\u010dene aminokisline.<\/p>\n

    Zna\u010dilnosti Genskega Koda:<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 3 nukleotidi dolo\u010dajo eno aminokislino<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1 kodon ( tri sosednje baze) se uporabi v procesu prevajanje le 1x<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nukleotidi se berejo zaporedoma<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 GK vsebuje signala start in stop<\/p>\n

    POVEZAVA:\u00a0 BAZE – zaporedje aminokislin v proteinu<\/p>\n

    Najprej se kot komplementarna kopija ene verige dna sintetizira mRNA. Kod treh nukleotidov na mRNA nato prebere molekula tRNA. Ta proces vklju\u010duje nastanek vodikovih vezi med komplementarnimi bazami. Aminokislina, ki je pripeta na tRNA se vlju\u010di v rasto\u010do polipeptidno verigo.<\/p>\n

    NASTANEK PROTEINA: s prepisovanjem, prevajanjem biolo\u0161ke informacije)<\/p>\n

    Set treh nukleotidov prebere tRNA ta proces vklju\u010duje nastanek H vezi, med bazami dvojne vija\u010dnice) med komplementarnimi bazami.<\/p>\n

    tRNA prena\u0161a nove aminokisline v polipeptidno verigo. PEPTIDNA VEZ = vez med posameznimi aminokislinami.<\/p>\n

    STRUKTURA PROTEINOV:<\/p>\n

    AMINOKISLINE:<\/p>\n

    Aminokisline so preprostej\u0161e organske molekule, zgrajene iz ogljika, vodika, kisika in du\u0161ika, nekatere vsebujejo \u0161e \u017eveplo.<\/p>\n

    Aminokisline so poimenovali po dveh razli\u010dnih funkcionalnih skupinah : amino skupini in karboksilni skupini. Prva je zna\u010dilna za amine, druga za organske kisline. Ti dve skupini sta vezani na isti ogljikov atom. Tretjo vez tega atoma zaseda vodik. Vse AK imajo podobno kemi\u010dno strukturo. Zaradi razli\u010dnih radikalov se aminokisline med seboj razlikujejo po velikosti, obliki, kemijskih lastnosti in funkcij. Glavni pomen aminokislin je, da so to strukturni elementi proteinov.<\/p>\n

    PROTEINI:<\/p>\n

    Z nizanjem aminokislin v zelo dolge verige celica sintetizira proteine( imenujemo jih tudi enostavne beljakovine). V proteinih se pojavlja 20 vrst aminokislin. V verige se aminokisline med seboj povezujejo s kovalentnimi peptidnimi vezmi. Zato se vsaka od teh aminokislin imenuje polipeptid. Polipeptid pri\u0161tevamo med proteine, \u010de je v njem veri\u017eno povezanih s peptidnimi vezmi najmanj 50 aminokislin. Beljakovina insulin, ki spada med najmanj\u0161e beljakovine je iz 51 AK.<\/p>\n

    Peptidna vez, ki je kovalentna, nastane, ko se iz karboksilne skupine (-COOH) ene aminokisline odcepi hidroksilna skupina(-OH – ), iz aminoskupine (-NHdva) sosednje aminokislinske molekule pa vodikov ion(Hplus), pri \u010demer nastane voda. Proteini torej nastajajo s povezovanjem AK od odcepljanju molekul vode s kondenzacijo. Nastale verige se lahko spet razcepijo v posamezne AK, pri \u010dme se voda porablja, torej s hidrolizo.<\/p>\n

    KEMIJSKE VEZI V PROTEINIH:<\/p>\n

    Proteini imajo dolo\u010deno prostorsko obliko( konformacijo) pravimo, da j veriga na poseben na\u010din nagubana oz. zvita. Pogoj za dolo\u010deno informacijo je zaporedje AK. Tako je konformacija seveda posledica kemijskih vezi med razli\u010dnimi odseki peptidne verige. Pri nastanku kemijskih vezi imajo odlo\u010dilno vlogo elektroni. Ti torej dolo\u010dajo kemijske lastnosti atomov. Prostorska gradnja proteinov se ne da pojasniti s kemijsko analizo, ampak samo s fizikalnimi ali fizikalno kemijskimi metodami. \u010ce \u017eelimo obravnavati strukturo proteinov, moramo poznati fizikalno-kemijske osnove o vezeh, ki se pojavljajo v proteinih.<\/p>\n

    FUNKCIJE PROTEINOV:<\/p>\n

    Proteini so bistvena sestavina vsake \u017eive celice, prakti\u010dno ni \u017eivljenja brez proteinov. Ime protein je izpeljano iz gr\u0161kega proteuo = zavzemam prvo mesto. Proteini upravi\u010deno nosijo svoje ime. \u0160tevilne \u017eivljenske funkcije so vezane na specifi\u010dne proteine. Omogo\u010dajo dve glavni funkciji v celici. Nekateri proteini so encimi, ki katalizirajo glavne biolo\u0161ke reakcije v \u017eivih organizmih. Drugi proteini igrajo strukturno vlogo za celico. Oboje najdemo v membrani ali citoplazmi.<\/p>\n

    PRIMER PROTEINA:<\/p>\n

    Hemoglobin:<\/p>\n

    Hemoglobinska molekula je sestavljena iz \u0161tirih polipeptidnih verig, dveh alfa in dveh beta berig, od katerih je vsaka zase na poseben na\u010din nagubana kot pri mioglobinu. Vsaka veriga ve\u017ee skupino hem, ki ima v sredini atom \u017eeleza. Skupine hem so vlo\u017eene v vdolbine, vendar dostopne z zunanje strani. Na \u017eelezov atom se ve\u017ee kisik. Vezava je reverzibilna, to pomeni, da se kisik spusti s tega vezavnega mesta.<\/p>\n

    Vezi, ki dr\u017eijo globine skupaj, so prete\u017eni \u0161ibke van der Waalsove vezi in hidrofobne vezi. Na povr\u0161inah podenot, kjer se le te stikajo, se namre\u010d nahajajo AK s hidrofobnimi ostanki.<\/p>\n

    Funkcija hemoglobina.<\/p>\n

    Hemoglobin je prena\u0161alec kisika v krvi. Hemoglobin ( Hb) je krvna bbarvina oz. pigment rde\u010dih krvni\u010dk. Hemoglobin j zapletena beljakovinska snov, ki jo sestavljata beljakovina globin in barvina hem, katerega najva\u017enej\u0161a sestavina je \u017eelezo.\u00a0 Hemoglobin daje rde\u010dim krvnim celicam ne le barvo, pa\u010d pa tudi ve\u017ee kisik in ga ne spusti dokler ga druge celice v resnici ne potrebujejo.<\/p>\n

    CELI\u010cNE MEMBRANE, VODA in ELEKTROLITI<\/p>\n

    Mehanizem prenosa signalov v celico je potreben, da se za\u010dno celi\u010dni procesi.<\/p>\n

    Signalne molekule:\u00a0 PROSATGLANDIDI ( lipidi),\u00a0\u00a0 HORMONI ( peptidi, proteini, steroidi), ve\u017eejo se na receptorje, hormoni so medceli\u010dni glasniki in se ve\u017eejo na receptorsko molekulo na membrane celice.<\/p>\n

    Celi\u010dna membrana: kompleksna struktura iz makromolekul.<\/p>\n

    RECEPTORJI ZA VODOTOPNE HORMONE<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 receptorkska molekula je iz 3. delov<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1. struktura receptorja na zunanji strani celice<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 2. transmembranska struktura<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 3. rep, strukturni del receptorja, ki moli v citoplazmo celice<\/p>\n

    VEZAVA HORMONA:<\/p>\n

    Ko se signal prenese do repka se spro\u017ei aktivacija G proteina, ( struktura repa se spremeni, ki je znotraj citoplazme. Le ta se potem ve\u017ee na repek in tako postane G protein aktiven in deluje na AC ( adenin ciklaza ).<\/p>\n

    ATP v CAMP – PK<\/p>\n

    ATP = adenintrifosfat<\/p>\n

    CAMP = cikli\u010dni adenozinmonofosfat ( sekundarni obve\u0161\u010devalec)<\/p>\n

    Zna\u010dilnosti prenosa signalov: ( teh, ki ga spro\u017eijo vodotopni hormoni)<\/p>\n

    1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kemi\u010dni signal se po vezavi hormona oja\u010da<\/p>\n

    2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hormoni se spro\u017eajo iz \u017elez z notranjim izlo\u010danjem regulirano,\u00a0 se ne spro\u0161\u010dajo ves \u010das, saj bi potem tudi \u017eenske imele ves \u010das menstruacijo =)<\/p>\n

    POMEN PRENOSA SIGNALOV:<\/p>\n

      \n
    1. za odvijanje presnovnih procesov ( npr. oksidacija ma\u0161\u010dobnih kislin)<\/li>\n
    2. prenos signala spro\u017ei tudi po\u017eivilo ( kofein, kakav, tinin.. )<\/li>\n
    3. Po\u017eivila delujejo tako, da zavrejo CAMP fosfodiesterazo in razgradijo CAMP= s tem se podalj\u0161ajo u\u010dinki adrenalina.<\/li>\n<\/ol>\n

      BOLEZNI = kot posledica motenj v celi\u010dni signalizaciji.<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 hiv, sladkorna bolezen tip2, razli\u010dne oblike raka<\/p>\n

      – zdravilne u\u010dinkovin sintetizirajo tako, da delujejo na prenos signalov in sicer:<\/p>\n

      1. odkrivanje zdravil, ki delujejo na ravni DNA<\/p>\n

      2. Razvoj zdravil, ki se ve\u017eejo na receptorske proteine<\/p>\n

      VODA<\/p>\n

      Voda: 70 – 80% celi\u010dne mase.<\/p>\n

      Vloga vode:\u00a0 Je topilo, uravnava telesno temparaturo, uravnava koncentracijo vodikovih ionov in PH,\u00a0 je glavna sestavina ve\u010dine biolo\u0161kih teko\u010din, je reducent, je produkt oksiredukcijskih reakcij.<\/p>\n

      VSEBNOST VODE v razli\u010dnih organih \u010dlove\u0161kega telesa, podana v masnih odstotkih.<\/p>\n

      Skeletne mi\u0161ice = 79%<\/p>\n

      Srce = 83%<\/p>\n

      Jetra= 71%<\/p>\n

      Ledvice= 91%<\/p>\n

      Vranica= 79%<\/p>\n

      Mo\u017egani= 77%<\/p>\n

      VODA = biolo\u0161ko topilo.<\/p>\n

      V vsaki vodni molekuli sta dva atoma, ki sta s kovalentno vezjo vezan na kisik. Ker kisik zelo mo\u010dno privla\u010di elektrone, vodik pa le \u0161ibko se v vodni molekuli elektroni neenakomerno razporedijo.<\/p>\n

      Elektroni so razporejeni tako, da na obeh H atomih prevladuje pozitivni naboj, na kisiku pa negativni. Zaradi take razporeditve elektri\u010dno nabitih delcev v molekuli vode, pravimo, da je voda polarna. Ker pa ima molekula vode dva polarna pola, taki strukturi re\u010demo tudi DIPOL.<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dobro topne so polarne snovi ( alkoholi, amini, amidi, OH grupe COOH, NHdva, esterska.. )<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 slabo topne ( NEPOLARNE SNOVI ( benzen )<\/p>\n

      Polarne spojine: so hidrofilne spojine. Med polarnimi skupinami in vodo se ustvarijo vodikove vezi.<\/p>\n

      Nepolarne spojine: so hidrofobne spojine. V vodi so netopne, ker se med njimi ne ustvarjajo vezi. Sem sodijo ma\u0161\u010dobe, benzen..<\/p>\n

      AMFIFILNE SPOJINE:<\/p>\n

      Natrijev Stearat( Ns) : karboksilni anion in C-veriga<\/p>\n

      NS + voda = MICEL ( in vodna raztopina )<\/p>\n

      MICEL = pomemben za nastanek biolo\u0161kih membran, ki so tudi iz molekul, ki imajo svoje polarne in nepolarne grupe.<\/p>\n

      Proteini , nukleinske kisline imajo hidrof. Dele molekul v vodi obrnjen navzdol s polarnimi pa ustvarjajo z vodo ionske i H-vezi.<\/p>\n

      INTERAKCIJA VODE:<\/p>\n

      Spojine se razkrajajo v vodi zaradi:<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dipol – dipol interakcij: H ioni s pozitivnim nabojem privla\u010dijo molekule vode ali alkohol s 0, ki ima negativen naboj.<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Karboksilne skupine ketonov so negativne in se razstapljajo v vodi<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ion – dipol interakcije:\u00a0 Na ion je pozitiven, dodajo ga molekule vode z negat. O.\u00a0 Pri tem je molekule vode orientirana tako, da je delno negativno nabit kisikov atom v bli\u017eini pozitivnega naboja v Na ionu.<\/p>\n

      TEHNI\u010cNE LASTNOSTI IONIZIRANE VODE<\/p>\n

        \n
      1. Koncentracija vodikovih ionov -pH<\/li>\n<\/ol>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pH vrednost se ozna\u010duje v logaritemski vrednosti<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pH vrednost nevtralne vode je 7,0<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vsaka nadaljna stopnja pHja, pomeni za faktor 10 ve\u010djo koncentracijo vodikovih ionov.<\/p>\n

        PH VREDNOST POMENI NEGATIVNI DEKADEN\u010cNI LOGARITEM KONCENTRACIJE VODIKOVIH IONOV V RAZTOPINI ( iz latinskega potentia hydrogenii) na skali od 1 – 14.<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ph manj\u0161i od 7 = kislo<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ph ve\u010dji od 7 = bazi\u010dno<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ph = 7 = nevtralno<\/p>\n

        PH RAZLI\u010cNIH TEKO\u010cIN ( telesnih )<\/p>\n

        KISLO:<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u017eelod\u010dna teko\u010dina\u00a0 1,2 – 3,0<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 limonin sok\u00a0 2,3<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 gazirane pija\u010de 2,8<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sok grenivke 3,2<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kisel de\u017e 3,5<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 paradi\u017enikov sok 4,3<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kava 5,0<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 mi\u0161ice 6,1<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 urin 5,0 – 8,0<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 slina 6,4 – 6,9<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 morska voda 7,0 – 7,5<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 krvna plazma 7,4<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 jetra 7,4<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sok nadledvi\u010dne \u017eleze<\/p>\n

        Po uroinfektu je urin kisel. Odstopanja za 0.2 ph ja v telesnih teko\u010dinah je lahko usodno.<\/p>\n

        MERJENJE pH:<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 lakmusov papir<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 steklena elektroda ( umerimo z raztopino z znano pH vrednostjo)<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 referen\u010dna elektroda<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pH meter<\/p>\n

        Referen\u010dne teko\u010dine so razli\u010dne, krvna plazma naj bi imela 7,8pH<\/p>\n

        Voda je udele\u017eena v \u0161tevilnih biokemijskih procesih. Morda je najpomembnej\u0161a reakcija vode REVERZIBILNA DISOCIACIJA ali IONIZACIJA molekule vode pri kateri nastaneta:<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 OKSONIJEV ION\u00a0 H30plus<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 HIDROKSIDNI ION\u00a0\u00a0 OH minus<\/p>\n

        pH je negativni deseti\u0161ki logaritem koncentracije Hplus ionov.<\/p>\n

        pH = -log (Hplus)<\/p>\n

        pH, Ka, pK: <\/strong><\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vseh vodnim raztopinam lahko izmerimo in izra\u010dunamo pH<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vrednost pH raztopine je odvisna predvsem od nekaterih snovi ( kisline, baze), ki pove\u010dajo ali zmanj\u0161ajo koncentracijo H+ v vodi in le malo od koncentracije vodikovih ionov, ki so posledica lastne disociacije vode.<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kisline in baze so kemijske spojine, ki spremenijo ionske lastnosti spojin<\/p>\n

        KISLINE so spojine, ki v vodni raztopini oddajo proton<\/p>\n

        BAZE so spojine, ki sprejmejo proton<\/p>\n

        FOSFATNI PUFER = pKA = 7,4<\/p>\n

        Fosfat je normalna sestavina celic, zato z njegovo prisotnostjo v pufrih pri eksperimentalnem delu posnemamo naravno okolje.<\/p>\n

        Hb: oksidirana in reducirana oblika<\/p>\n

        HEMOGLOBINSKI PUFER:\u00a0 za to njegovo sposobnost je odgovorna aminokislina HISTADIN<\/p>\n

        Kadar se vrednost pH v krvi spremeni, pride do hudih motenj<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pH se zni\u017ea = acidoza<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pH se zvi\u0161a = alkaloza<\/p>\n

        ACIDOZA: koncentracija protonov v krvi se lahko pove\u010da ( acidoza) zaradi dveh vzrokov:<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 molekul v presnovi – metaboli\u010dna acidoza<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 motenj v dihanju – respiratorna acidoza<\/p>\n

        Metaboli\u010dna acidoza: se pojavi pri nezdravljenem diabetiku, pri stradanju ali po prehrani z veliko proteini in malo ogljikovimi hidrati. Take razmere vodijo do ketoze, to je prekomernega nastanka ketonski telesc, ki so kisla in povzro\u010dijo povi\u0161anje koncentracije protonov v krvi. Ketonska telesa se najdejo v urinu, ker jih telo izlo\u010di.<\/p>\n

        Respiratorna acidoza:\u00a0 Povzro\u010di jo spremenjena koncentracija C02 v krvi in je pogosto znak bolezni kot sta plju\u010dni emfizem ali astma.<\/p>\n

        Nezdravljena acidoza lahko vodi do izgube zavesti in posledi\u010dno do smrti.<\/p>\n

        ALKALOZA:<\/p>\n

        – metabolna alkaloza<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 respiratorna alkaloza<\/p>\n

        Metaboli\u010dna alkaloza: je lahko posledica pretirane uporabe nekaterih soli kot sta natrijev laktat ali natrijev bikarbonat( so vitalni pripravki, za\u010dne se z glavobolom), nastane pa lahko tudi zaradi hudega bruhanja.<\/p>\n

        Respiratorna alkaloza:\u00a0 povzro\u010di jo hiperventilacija( preve\u010d intenzivno dihanje, prehitro dihanje), ki je lahko posledica histerije, stresa ali vi\u0161inske bolezni.<\/p>\n

        Uravnavanje vrednosti pH krvi s pomo\u010djo konjugiranega para ogljikova kislina – bikarbonat. V arterijski krvi je vedno nekaj C02, v venozni krvi pa nekaj 02, saj v plju\u010dih ne uspemo izdihati vsega C02, pa tudi ves 02 se obi\u010dajno ne porabi. C02 v plju\u010dih je v ravnovesju c C02 v krvi. Visoka koncentracija c02 v plju\u010dih je vzrok respiratorne acidoze, medtem ko nizka koncentracija C02 povzro\u010da respiratorno alkalozo.<\/p>\n

        AMONOKISLINE: Je vsaka organska molekula, ki ima vsaj eno karboksilno skupino -COOH- in vsak eno amino skupino -NH2plus<\/p>\n

        PEPTIDI: Aminokisline se povezujejo v peptide z amidno vezjo<\/p>\n

        PROTEINI:\u00a0 Ve\u010d peptidnih verig tvori proteine. So polimeri iz razli\u010dnih Levosu\u010dnih aminokislin. Za proteine vseh \u017eivih organizmov namre\u010d velja, da so zgrajeni iz L-aminokislin. Vse pogost pa v nekaterih vrstah celic odkrivajo tudi D-AK ( desno su\u010dna aminokislina). Prvo odkriti sta bili D-Alanin in D-Glutamat.<\/p>\n

        STRUKTURA Aminokislin:<\/p>\n

        Aminokisline imajo zna\u010dilno zgradbo 20 aminokislin, ki sestavljajo proteine.<\/p>\n

        Na alfa ogljik so vezane \u0161tiri skupine. Tri so konstantne.<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 H<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 NHdva<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 COOH\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 te tri so pri vseh 20 aminokislinah enake<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 R predstavlja stransko verigo, ki pa je pri vsaki aminokislini lahko druga\u010dna.<\/p>\n

        FENILALANIN – Fenilketonurija = Je genetska motnja. Je v mleku, \u010de ga otrok ne more presnavljati je pomembno, da se motnja odkrije \u010dimprej.<\/p>\n

        Ime aminokisline,\u00a0 eno\u010drkovni zapis, tri\u010drkovni zapis:<\/p>\n

        – GLICIN\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 G\u00a0\u00a0 GLY<\/p>\n

        – ALANIN\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 A\u00a0 ALA<\/p>\n

        – VALIN\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 V\u00a0 VAL<\/p>\n

        – LEVCIN\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 L\u00a0\u00a0 LEV<\/p>\n

        – IZOLEVCIN I\u00a0\u00a0\u00a0 ILE<\/p>\n

        – METIONIN\u00a0 M\u00a0\u00a0 MET<\/p>\n

        – FENILALANIN\u00a0\u00a0 F\u00a0\u00a0 PHE<\/p>\n

        – PROLIN\u00a0\u00a0\u00a0 P\u00a0\u00a0\u00a0 PRO<\/p>\n

        – SERIN\u00a0\u00a0\u00a0 S\u00a0 SER<\/p>\n

        – TREONIN\u00a0 T\u00a0\u00a0 THR<\/p>\n

        –\u00a0 CISTEIN\u00a0\u00a0 C\u00a0 CYS<\/p>\n

        – ASPARAGIN\u00a0 N\u00a0 ASN<\/p>\n

        – GLUTAMIN\u00a0 Q\u00a0 GLN<\/p>\n

        – TIROZIN\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Y\u00a0\u00a0 TYR<\/p>\n

        – TRIPTOFAN\u00a0 W\u00a0 TRP<\/p>\n

        – ASPARTAT\u00a0 D\u00a0 ASP<\/p>\n

        – GLUTAMAT\u00a0\u00a0 E\u00a0\u00a0 GLU<\/p>\n

        – HISTIDIN\u00a0 H\u00a0 HIS<\/p>\n

        – LIZIN\u00a0\u00a0 L LYS<\/p>\n

        ARGININ\u00a0 R\u00a0 ARG<\/p>\n

        Za vseh 20 alfa aminokislin ( alfa zato, ker so vezane na alfa ogljikov atom) velja:<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 da so v \u010disti obliki bele kristalini\u010dne snovi z visokim tali\u0161\u010dem<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 topne so v vodi<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 netopne so v organskih topilih<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vodne raztopine AK prevajajo elektri\u010dni tok<\/p>\n

        RAZVRSTITEV AMINOKISLIN:<\/p>\n

        Ko smo spoznali splo\u0161ne lastnosti vseh 20 aminokislin omenimo \u0161e posebnost, ki omogo\u010da vsaki aminokislini kemijsko in biolo\u0161ko svojevrstnost = to je stranska veriga R.\u00a0 Stranske verige se med seboj razlikujejo po velikosti, polarnosti, naboju in kemijski reaktivnosti.<\/p>\n

        RAZVRSTITEV AMINOKISLIN:<\/p>\n

        Glede na polarnost jih lahko razdelimo v ve\u010d razredov:<\/p>\n

          \n
        1. skupina = AK z nepolarnimi stranskimi verigami ( FLY, ALA, VAL, LEV, PRO, MET, PHE, TRP)<\/li>\n
        2. vse te imajo alifatske oz. aromatske stranske verige, ki jim dajejo hidrofoben zna\u010daj.<\/li>\n
        3. stranske verige so v glavnem enostavni ogljikovodiki, ki kemijsko niso posebno reaktivni. Za njih se zna\u010dilno, da jih v proteinih, ki se v vodnih raztopinah zvijejo v to\u010dno dolo\u010deno tridimenzionalno strukturo, najpogosteje najdemo v njihovi notranjosti.<\/li>\n<\/ol>\n
            \n
          1. Skupina aminokislin s polarnimi nenabitimi stranskimi verigami pri fiziolo\u0161kem pH<\/li>\n<\/ol>\n

            Sem sodijo ( SER, THR, CYS, TYS, ASN, GLN)<\/p>\n

            V strukturi se nahajajo N, O ali S<\/p>\n

            Cistein ima zanimivo stransko verigo z -SH ( folno) skupino.<\/p>\n

            Tu nastajajo disulfidne vezi – taka vez je pomembna za stabilizacijo trodimenzionalne strukture proteina. So hidrofobne.<\/p>\n

              \n
            1. Skupina AK s polarnimi, nabitimi stranskimi verigami<\/li>\n<\/ol>\n

              ( Sem sodijo ASP, GLU, LYS, ARG, HIS )<\/p>\n

              METODE LO\u010cEVANJA AMINOKISLIN:<\/p>\n

              –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ko so aminokisline tako pomembne v biolo\u0161kih procesih, so razvili tehnike, s katerimi lahko posamezne aminokisline razgradijo in potem preu\u010dujejo, jih identificirajo ( najpogosteje s kromatografijo). Je sicer draga tehnika vendar pa najbolj zanesljiva.<\/p>\n

              –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ninhidinska metoda ( reagira z vsemi AK pri tem se razvije vijoli\u010dno barvilo, izjema je le PROLIN pri katerem se razvije rumeno barvilo)<\/p>\n

              –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Florescen\u010dna metoda<\/p>\n

              CEPITEV PEPTIDNIH VEZI<\/p>\n

              S hrano tudi dobivamo proteine, ki jih je potrebno razgraditi ( cepitev peptidnih vezi )<\/p>\n

              Cepitev peptidnih vezi je ena najpomembnej\u0161ih reakcij pri peptidih in proteinih.<\/p>\n

              Izvede se s pomo\u010djo hidrolize, ki pa je lahko:<\/p>\n

              –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 KISLINSKA ( fiziolo\u0161ka razgradnja proteinov, ki jih dobimo iz hrane. To se odvija v \u017eelodcu. V TANKEM \u010cREVESJU pa so proteini PEPTIDAZE to so velike skupine encimov za razgradnjo.)<\/p>\n

              –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 BAZI\u010cNA HIDROLIZA ( NaOH)<\/p>\n

              –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ENCIMSKA HIDROLIZA – s pomo\u010djo peptidov oz. proteaze.<\/p>\n

              GIBALNI PROTEINI in PROTEINI, ki omogo\u010dajo kr\u010denje mi\u0161ic : sem sodita AKTIN, MIOZIN. Tudi spermiji in pra\u017eivali se premikajo z bi\u010dki, zraven sodeluje protein DINEIN.<\/p>\n

              ENOSTAVNI PROTEINI: so tisti, ki so sestavljeni samo iz aminokislinskih ostankov sem sodita tripsin in kimotripsin, ki sta prebavna encima.<\/p>\n

              KONJUGIRANI proteini = v svoji strukturi imajo \u0161e dodatno komponento, imenovano prosteti\u010dna skupina.\u00a0 Npr hemoglobin je iz \u0161tirih prokinskih verig, vsaka od njih pa je povezana s prosteti\u010dno skupino HEM, na katero pa se ve\u017ee \u017eelezo<\/p>\n

              AK + hem + \u017eelezo<\/p>\n

              OBLIKA PROTEINOV:<\/p>\n

              Fibrilarni proteini ( trdnost celice, nepolarni) kolagen, keratin<\/p>\n

              Globulirani proteini ( transportni proteini, encimi, IG) imajo polarno strukturo.<\/p>\n

              ZGRADBA PROTEINOV:<\/p>\n

                \n
              1. Primarna struktura:<\/li>\n<\/ol>\n

                Je preprosta in dolo\u010dena z zaporedjem aminokislinskih ostankov v proteinu( ki so med seboj povezani s kovelantno peptidno vezjo). Je osnova za nadaljne tri strukturne ravni.<\/p>\n

                  \n
                1. Sekundarna struktura:<\/li>\n<\/ol>\n

                  Kraj\u0161i predeli primernega zaporedja se zvijejo v urejene sekundarne struktura. Vsebujejo ponavljajo\u010de se elemente ( alfa vija\u010dnico, beta strukturo )<\/p>\n

                    \n
                  1. Terciarna struktura:<\/li>\n<\/ol>\n

                    Elementi sekundarnih struktur se lahko povezujejo med seboj in se kon\u010dno zvijejo v kompleksno globularno celoto = to je terciarna struktura.<\/p>\n

                      \n
                    1. Kvartarna struktura:<\/li>\n<\/ol>\n

                      Za to strukturo je zna\u010dilno povezovanje dveh ali ve\u010d polipeptidnih verig. Povezujejo zelo organiziran v funkcionalen protein z ve\u010d podenotami.<\/p>\n

                      Zelo pomembni dejavniki, ki dolo\u010dajo proteinsko strukturo, so \u0161ibke nekovalentne interakcije, ki predstavljajo najpomembnej\u0161e stabilizirajo\u010de sile v molekuli proteina.<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vodikove vezi ( ki se vzpostavijo med atomi posameznih aminokislinskih ostankov ali pa med atomi aminokislinskih ostankov in vodo)<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ionske interakcije<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hidrofobne interakcije ( ki se vzpostavijo med aminokislinami z nepolarnimi stranskimi verigami in na ta na\u010din iz osrednjega dela izlo\u010dijo vodo)<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Van der waalsove interakcije<\/p>\n

                      Poleg tega so pri tvorbi terciarne proteinske strukture zelo pomembne disulfidne vezi, ki pa so kovalentne. To pa so vezi za utrjevanje strukture proteinov.<\/p>\n

                      ENCIMI<\/p>\n

                      Zna\u010dilnosti:<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 So biokatalizatorji in katalizirajo reverzibilno pretvorbo encimskega substrata<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Po kemi\u010dni strukturi so proteini<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Lahko so specifi\u010dni ( delujejo samo na en substrat) ali nespecifi\u010dni ( delujejo na dolo\u010deno funkcionalno skupino ve\u010dih substratov)<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pri manj\u0161i koncentraciji substrata je linearna povezava med hitrostjo reakcije in koncentracijo substrata<\/p>\n

                      Dejavniki, ki vplivajo na hitrost encimskih reakcij:<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Temparatura in pH<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Koncentracija in ionska mo\u010d pufra<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prisotnost koencimov, aktivatorjev in inhibitorjev<\/p>\n

                      KLASIFIKACIJA:<\/p>\n

                      Oksidoreduktaze ( LDH, G6 )<\/p>\n

                      Transferaze\u00a0 ( ast, alt, ggt, oct)<\/p>\n

                      Hidrolaze\u00a0 ( l, s, m, amilaza )<\/p>\n

                      Liaze ( aldolaza )<\/p>\n

                      Izomeraze ( glu-p izomeraza )<\/p>\n

                      Ligaze – sintetaze ( glutamin sintetaza )<\/p>\n

                      ENCIMI V PLAZMI in SERUMU:<\/p>\n

                      Izvor encimov v plazmi je v glavnem normalen ( fiziolo\u0161ki) ali pa patolo\u0161ki propad celic. Malo encimov deluje v plazmi ( encimi koagulacije krvi, ceruloplazmin in lipoproteinlipaza, encimi sekrecije – amilaza, lipaza in fosfataza )<\/p>\n

                      Vsebnost encimov v plazmi je odraz ravnote\u017eja med sintezo, spro\u0161\u010danjem iz celic in odstranjevanjem iz plazme.<\/p>\n

                      POVE\u010cANA KOLI\u010cINA ENCIMOV V PLAZMI zaradi:<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 proliferacije celic ( obnova celic)<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 po\u0161kodbe celic ( liza, poja\u010dana apoptoza, pove\u010dana prepustnost celi\u010dnih membran)<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sinteze encimov ( indukcija )<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 odstranjevanja iz plazme<\/p>\n

                      ZMANJ\u0160ANA KOLI\u010cINA ENCIMOV V PLAZMI zaradi:<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zmanj\u0161ane sinteze encimov<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 genetskega vzroka ( zmanj\u0161ana ekspresija genov, sinteza biolo\u0161ko okvarjenih encimov)<\/p>\n

                      VRSTE ENCIMOV V PLAZMI na podlagi katerih ocenjujemo vrsto bolezenskih stanj:<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pri vnetnih procesih je pove\u010dana prepustnost celi\u010dne membrane in koli\u010dina encimov v plazmi<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pri la\u017ejih po\u0161kodbah celic je pove\u010dana koli\u010dina membranskih celic<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pri te\u017ekih po\u0161kodbah celic je pove\u010dana koli\u010dina celotnih encimov celotnega celi\u010dnega materiala ( encimi mitohondrijev, lizosomov in ostalih organelov )<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Na osnovi poznavanja lokalizacije encimov v celicah in organih ( organospecifi\u010dnost) lahko pomagamo pri oceni mesta in te\u017ee obolenja ter postavitvi diagnoze.<\/p>\n

                      PORAZDELITEV ENCIMOV V ORGANIH:<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u017dleze slinavke ( amilaza )<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pankreas ( amilaza, lipaza )<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u017delod\u010dna sluznica ( pepsin )<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Jetra ( OCT, AST, ALT, LDH )<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mi\u0161ice ( CK, ALD )<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sr\u010dna mi\u0161ica ( CK, AST, LDH )<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ledvica ( levcin aminopeptidaza )<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kosti ( ALP )<\/p>\n

                      INHIBITORJI ENCIMOV zavirajo delovanje encimov:<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 IREVERZIBILNI INHIBITORJI<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 REVERZIBILNI INHIBITORJI<\/p>\n

                      ENCIMI SO proteinske molekule s kompleksno primarno, sekundarno, terciarno in kvartarno strukturo. Poleg\u00a0 tega pa je v aktivnih mestih encimov prisotnih veliko razli\u010dnih reaktivnih aminokislinskih ostankov, ki omogo\u010dajo raznovrstne kataboli\u010dne aktivnosti.<\/p>\n

                      KOENCIMI so po strukturi zelo podobni vitaminom = skupina precej majhnih organskih molekul, ki jih moramo dobiti s hrano, ker so nujno potrebni za rast in razvoj. V prehrani jih potrebujemo, ker smo izgubili sposobnost njihove sinteze v zadostni koli\u010dini. Dolo\u010dene koencime organizem sintetizira le, \u010de dobijo vitamine s hrano, saj nekateri lahko nastanejo le iz njih.<\/p>\n

                      VITAMIN :::::::::: bolezen ob pomanjkanju tega vitamina:<\/p>\n

                      –\u00a0 BIOTIN\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 = DERMATITIS<\/p>\n

                      – B2 ( riboflavin) = ZASTOJ V RASTI<\/p>\n

                      – B1\u00a0 ( tiamin ) = BERI’BERI<\/p>\n

                      – PANTOTENSKA KISLINA = DERMATITISI<\/p>\n

                      – FOLNA KISLINA = ANEMIJE<\/p>\n

                      – B12 = ANEMIJE<\/p>\n

                      LDH = laktat – dehidrogenaza katalizira reverzibilno pretvorbo laktata v piruvat.<\/p>\n

                      LDH1 = v sr\u010dni muskulaturi<\/p>\n

                      LDH2 = V mi\u0161i\u010dni in sr\u010dni<\/p>\n

                      LDH3 = Specifi\u010den za pre\u010dno progaste mi\u0161ice<\/p>\n

                      Pri diagnosticiranju in zdravljenju nekaterih bolezenskih stanj si pomagamo z analiziranjem prisotnosti teh encimskih oblik LDH v krvi, s pomo\u010djo elektrofereze. Ob sr\u010dnem infarktu, nalezljivem hepatitisu ali bolezni skeletnih mi\u0161ic se zaradi po\u0161kodovanih celic pojavijo v krvi\u00a0 razli\u010dni encimi, tudi z LDH. Iz vzorca lahko ugotovimo katera tkiva so prizadeta.<\/p>\n

                      STEROIDI so najbolj poznana in najbolj raziskana skupina lipidov.<\/p>\n

                      Vsi imajo sistem kondenziranih obro\u010dev ( A,B,C,D)<\/p>\n

                      Pri razli\u010dnih steroidih se sistemi obro\u010dev razlikujejo po:<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u0161t. In polo\u017eaju dvojnih vezi<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 stranski verigi<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u0161t. In vrsti funkcionalnih skupin<\/p>\n

                      HOLESTEROL je najbolj poznan steroid. Ima polarno glavo in nepolarni rep zato ga uvr\u0161\u010damo med amfifilne molekule.<\/p>\n

                      Nahaja se v lipoproteinih, kjer se uporabijo za izgradnjo biolo\u0161kih membran in kot prekurzor pri biosintezi steroidnih hormonov in \u017eol\u010dnih kislin.<\/p>\n

                      LDH = low density holesterol je neugoden, saj se lepi na stene \u017eil<\/p>\n

                      HDH= High density holesterol je ugoden.<\/p>\n

                      VITAMINI = topni v lipidih ( A,D,E,K)<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 topni v vodi<\/p>\n

                      FEROMONI:<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 so snovi podobne hormonom. Snovi, ki spremenijo vedenje drugih organizmov iste vrste. Najpogosteje je to vedenje vezano na spolno privla\u010dnost.<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ozna\u010devanje poti,\u00a0 opozorajanje na navezanost<\/p>\n

                      PRENA\u0160ALCI ELEKTRONOV:<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sem sodi KE q RIBIKINON<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 so prena\u0161alci elektronov pri deoksiredukcijskih reakcijah.<\/p>\n

                      VSE BIOLO\u0160KE CELICE OBDAJA PLAZEMSKA MEMBRANA.<\/p>\n

                      So nadmolekulske strukture, ki jih sestavljajo:<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 lipidi<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 proteini<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 OH ogljikovi hidrati<\/p>\n

                      Razmerje med lipidi in proteini je 80:20<\/p>\n

                      Osnovno strukturno ogrodje pa je dvojna plast lipidov.<\/p>\n

                      Lipidni dvosloj( nepolarni rep navznoter, polarne glave pa navzven)<\/p>\n

                      TRANSPORT PREKO MEMBRANE<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pretok molekul regulirajo integrirani proteini<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 transport je pasiven ( enostaven, olaj\u0161an, difuzija )<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 aktiven ( potrebuje energijo, ker se snovi prena\u0161ajo s podro\u010dja z ni\u017ejo koncentracijo preko membrane na podro\u010dje z vi\u0161jo koncentracijo. Najve\u010dkrat je aktivni transport povezan z hidrolizo ATP ali izkori\u0161\u010da svetlobno energijo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

                      \u00a0Mal manjka sm pa tja vsega se pa ne da spravt v toliko kratkem \u010dasu na web =) POZNAVANJE biokemijskih reakcij je pomembno za razumevanje nastanka bolezni. \u017de egip\u010dani in Grki so se zavedali pomena biokemi\u010dnih procesov, niso pa vedeli kak\u0161ne so kemi\u010dne reakcije znotraj. Za\u010detki so povezani z religijo. a)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Fermentacija sadnih sokov, kisanje … Preberi ve\u010d o Biokemija zapiski skorajda vsa predavanja<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[128,11,138],"class_list":["post-214","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-biofizika-in-biokemija","tag-1letnik-biokemija-in-biofizika","tag-biokemija","tag-biokemija-zapiski-skorajda-vsa-predavanja"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/214","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=214"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/214\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=214"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=214"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=214"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}