{"id":2148,"date":"2013-01-26T08:36:01","date_gmt":"2013-01-26T07:36:01","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2148"},"modified":"2013-01-26T18:11:57","modified_gmt":"2013-01-26T17:11:57","slug":"paliativna-oskrba-paliativa-vaja-2012","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/paliativna-oskrba-paliativa-vaja-2012\/","title":{"rendered":"Paliativna oskrba vaja 2012"},"content":{"rendered":"<div><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignleft size-thumbnail wp-image-2170\" title=\"paliativa\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2013\/01\/paliativa-150x150.jpg\" alt=\"\" width=\"150\" height=\"150\" \/>Pogosti problemi, s katerimi se medicinska sestra sre\u010duje pri umirajo\u010dem so dehidracija, bole\u010dina, neje\u0161\u010dnost in hiranje, slabost in bruhanje, depresivnost, te\u017eko dihanje, gibanje telesa in ustrezen polo\u017eaj, vse te simptome lahko laj\u0161amo nefarmakolo\u0161ko.<!--more-->&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Dehidracija<\/strong><\/p>\n<p>Umirajo\u010di pogosto ne morejo izraziti svoje potrebe po teko\u010dini. Sluznica v ustni votlini postane bela, oblo\u017eena. Turgor ko\u017ee je popustil, o\u010di nimajo svojega leska,zmanj\u0161a se diureza. Medicinska sestra in svojci lahko pomagajo s teko\u010dino po kapljicah, v ustni koti\u010dek, z brizgalko, ali z vla\u017eenjem ustnic in sluznico ust z vla\u017eno gobico<\/p>\n<h3>Neje\u0161\u010dnost in hiranje<\/h3>\n<p>Nekateri bolniki prejemajo zdravila proti neje\u0161\u010dnosti in hiranju. Medicinska sestra lahko svetuje glede primerne prehrane.<\/p>\n<p>Pri tem mora upo\u0161tevati prehransko piramido. S pravilno prehrano vzdr\u017eujemo odpornost organizma, dobro po\u010dutje. S hrano telo pridobiva energijo in vzdr\u017euje telesno toploto. Obroki morajo vsebovati beljakovine, ogljikove hidrate, ma\u0161\u010dobe, vitamine, minerale, balastne snovi in vodo. Medicinska sestra mora poznati obi\u010daje v zvezi s hrano, okus ljudi in mo\u017ene tabuje. Umirajo\u010di bolniki pogosto odklanjajo hrano. Niso la\u010dni, hrana jim smrdi, imajo peko\u010do bole\u010dino v ustih,\u2026<\/p>\n<p>Svetujemo obroke ve\u010dkrat na dan, v majhnih koli\u010dinah in vedno sve\u017ee pripravljeno. Druga\u010den je pogled na kro\u017enik s pisanimi \u017eivili in v majhnih koli\u010dinah kot kro\u017enik s pogreto, postanimi \u017eivili. Zelo bolan in prizadet bolnik ne more jesti sam. Zavedati se moramo, da je hranjenje drugega zelo psihi\u010dno obremenjujo\u010de. Umirajo\u010di bolnik ne sme dobiti ob\u010dutka, da je to opravilo za tistega, ki ga hrani naporno, da se mu mudi, mu je neprijetno in da se \u010dim prej zaklju\u010di.\u00a0 Medicinska sestra je dol\u017ena oceniti njegov tek (Kal\u0161ek, 2008). Bolnika hranimo dokler \u017eeli, hrane mu ne vsiljujemo za vsako ceno, upo\u0161tevamo \u017eeljo in potrebo bolnika. Ko bolnik umira, umira celo telo in tudi potreba po hrani se zmanj\u0161uje in funkcija prebave pe\u0161a.<\/p>\n<h3>Slabost in bruhanje<\/h3>\n<p>Kvaliteta \u017eivljenja je zelo omejena zaradi slabosti in bruhanja. Slabost je neprijeten ob\u010dutek potrebe po bruhanju, ki ga pogosto spremljajo znaki vzdra\u017eenega avtonomnega \u017eiv\u010devja: bledica, mrzel pot, slinjenje, tahikardija, strah, driska. Bruhanje pa je prisilno izlo\u010danje vsebine \u017eelodca, dvanajstnika in jejunoma skozi usta. Vzroki bruhanja in slabosti se pri obolelih za rakom prepletajo. Prezra\u010dimo prostor, namestimo ga v kar se da udoben polo\u017eaj, pou\u010dimo svojce, da je ponujena hrana vedno sve\u017ee pripravljena, v manj\u0161ih koli\u010dinah, lepih barvah, brez izrazitih vonjav,\u2026Vendar velikokrat to ni dovolj<\/p>\n<h3>Te\u017eko dihanje<\/h3>\n<p>Dihanje je izmenjava plinov, kisika in ogljikovega dioksida. Predihanost plju\u010d\u00a0je izrednega pomena. Aktivnost dihanja je pri umirajo\u010dem bolniku velikokrat zelo ote\u017eena. Naloga medicinske sestre je, da pomaga do la\u017ejega dihanja. Vzdr\u017eevanje primerne mikroklime je prvi ukrep. Pazimo, da ni prepiha. Ob tem mora biti zagotovljena primerna vla\u017enost zraka in temperatura le tega. V\u010dasih je potrebno odstraniti cvetje, preproge, pernate blazine,\u2026 Svojce opozorimo, da bri\u0161ejo prah z vla\u017eno krpo. Umirajo\u010dega namestimo v ustrezen polo\u017eaj. \u010ce je mo\u017eno, naj umirajo\u010di pije teko\u010dino. \u010cista nosna votlina omogo\u010da prehod zraka. \u010ce je prisoten ka\u0161elj, omogo\u010dimo ustrezen polo\u017eaj, odstranimo izpljunke, masiramo po prsnem ko\u0161u<\/p>\n<h3>Gibanje in ustrezen polo\u017eaj<\/h3>\n<p>Gibanje telesa in ustrezni, \u017eeleni polo\u017eaji so za \u010dloveka \u017eivljenjskega pomena. Pomanjkanje in odsotnost gibanja telesa povzro\u010da telesne in psihi\u010dne spremembe. Posledice negibljivosti se lahko poka\u017eejo na vseh organskih sistemih. Sr\u010dno- \u017eilni sistem se odziva z motnjami uravnavanja krvnega tlaka, tvorbo krvnih strdkov in oslabljenim delovanjem srca. Dihanje je obi\u010dajno plitvo in ote\u017eeno. Sklepi postanejo otrdeli. Zmanj\u0161anje mi\u0161i\u010dne mase je naslednja posledica negibljivosti. Tudi nastanek osteoporoze je povezano z negibljivostjo. Ovirana je prebava, moteno je izlo\u010danje blata in tudi urina. Medicinska sestra pomaga umirajo\u010demu z namestitvijo v ustrezen polo\u017eaj. Njena naloga je tudi pou\u010diti svojce. Umirajo\u010dega vse boli,vsak premik na postelji mu prizadene bole\u010dine.<\/p>\n<p>Za umirajo\u010dega je najudobnej\u0161a bolni\u0161ka postelja, z zra\u010dno blazino za prepre\u010devanje nastanka prele\u017eanin. Zgornje in spodnje ekstremitete podlo\u017eimo z ustreznimi blazinami. Naloga medicinske sestre tudi, da opozori na pravo\u010dasno menjavo polo\u017eaja. Umirajo\u010dega bolnika pa obra\u010damo samo takrat, ko je to nujno potrebno in zdru\u017eeno z ostalimi aktivnostmi (umivanje, menjava plenice,..) vedeti moramo, da vsako dodatno in nepotrebno obra\u010danje bolniku povzro\u010di samo bole\u010dino. Splo\u0161no merilo kakovosti zdravstvene nege je uspe\u0161nost prepre\u010devanja prele\u017eanin pri bolnikih vezanih na posteljo, s pomo\u010djo spreminjanja polo\u017eaja in vzdr\u017eevanja \u010disto\u010de<\/p>\n<\/div>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Na\u0161tej 5 najpogostej\u0161ih simptomov, ki jih imajo pacienti v paliativi? <\/strong><\/p>\n<p>Dehidracija, utrujenost, oslabelost, bole\u010dina, slabost, bruhanje<\/p>\n<p><strong>Ukrepi ZN pri suhih oblo\u017eenih ustih in jeziku! <\/strong><\/p>\n<p>Preglej zdravila, ki bi lahko pripomogla k vzrokom za to stanje<\/p>\n<p>Ustna nego je treba vzpodbujati oziroma izvajati najmanj 4x dnevno po vsakem obroku, zjutraj in zve\u010der<\/p>\n<p>Redno ponujaj hladne, nesladkane pija\u010de ali strt led<\/p>\n<p>Nekaterim pacientom ustreza tudi umetna slina<\/p>\n<p>Nekaterim pacientom ustreza \u017eve\u010denje nesladkanih \u017eve\u010dilnih gumijev<\/p>\n<p><!-- wp_ad_camp_1 --><\/p>\n<p><strong>Cilji celostne obravnave<\/strong><\/p>\n<p>\u017eivljenja ne skraj\u0161evati in ne podalj\u0161evati za vsako ceno;<\/p>\n<ul>\n<li>laj\u0161anje najbolj mote\u010dih simptomov, na prvem mestu bole\u010dine;<\/li>\n<li>psihosocialna podpora bolniku v smislu zmanj\u0161evanja strahu pred smrtjo, upo\u0161tevanje \u017eelja in ohranjanja dostojanstva;<\/li>\n<li>obogatitev prostega \u010dasa za bolj\u0161o kakovost \u017eivljenja v danih mo\u017enosti;<\/li>\n<li>zdravstvena vzgoja bolnika in svojcev v \u010dasu umiranja;<\/li>\n<li>opora v oskrbi in ob\u010dutek varnost;<\/li>\n<li>koordinacija dru\u017einske dinamike;<\/li>\n<li>Priprava na slovo in \u017ealovanje<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Namen dru\u017einskega sestanka <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Seznanitev bolnika in svojcev z diagnozo, prognozo, predvidenim potekom bolezni, poslab\u0161anji;<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Preverjanje in poenotenje razumevanja bolezni in njenega poteka pri bolniku in svojcih;<\/li>\n<li>Seznanitev bolnika in svojcev s paliativno oskrbo;<\/li>\n<li>Seznanitev svojcev z obsegom nege in pomo\u010di, ki jo potrebuje bolnik, z zmo\u017enostjo gibanja, prehrano,&#8230;;<\/li>\n<li>Spoznavanje potreb in \u017eelj bolnika, dru\u017einskih razmer in sposobnosti bli\u017enjih za oskrbo bolnika;<\/li>\n<li>Dolo\u010ditev ciljev oskrbe;<\/li>\n<li>Oblikovanje na\u010drta oskrbe<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Na\u0161tejte faze prilagajanja dru\u017eine na umiranje in smrt <\/strong><\/p>\n<p>Prva- pripravljalna faza<\/p>\n<p>Druga faza \u2013\u00a0\u017eivljenje s terminalno boleznijo<\/p>\n<p>Tretja faza- sprejetje neizbe\u017enega<\/p>\n<p><strong>Vloga paliativnega tima na primarni ravni <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>sestavljajo izbrani zdravnik,de\u017eurna slu\u017eba oz. medicinska sestra<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Sodelujejo na podlagi ocene samostojnosti bolnika in svojcev pri nadaljnjem obvladovanju bolezni skupaj z bolnikom in\/ali svojci pripravijo individualni na\u010drt za nadaljnjo obravnavo bolnika, ki vsebuje potrebne aktivnosti vse izvajalce.<\/li>\n<li>Koordinator paliativne oskrbe na primarni ravni je zdravnik in ta tudi zagotovi, glede na bolnikove potrebe, vklju\u010ditev drugih izvajalcev v paliativni tim ( socialna oskrba, neformalna pomo\u010d na domu, Hospic).<\/li>\n<li>Ravno tako je dol\u017enost koordinatorja paliativne oskrbe da, na primarni ravni seznani bolnika in svojce z individualnim na\u010drtom obravnave in vrednoti realizacijo na\u010drta na timskih sestankih z vklju\u010denimi izvajalci.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Eti\u010dna na\u010dela v paliativni oskrbi (na\u0161tej 6) <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Dobronamernost<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Ne\u0161kodljivost<\/li>\n<li>Spo\u0161tovanje pacientove avtonomije in njegove svobodne izbire<\/li>\n<li>Verodostojnost<\/li>\n<li>Zvestoba<\/li>\n<li>Pravi\u010dnost<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Oblikovanje na\u010drta oskrbe <\/strong><\/p>\n<p>Paliativna oskrba ima tri osnovne namene: laj\u0161anje simptomov, podpora pri te\u017ekih odlo\u010ditvah in ob koncu \u017eivljenja nega.<\/p>\n<p><strong>Na\u0161tejte korake sporo\u010danja slabe novice poteka po kanadskem modelu SPIKES <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>\n<ul>\n<li>Prvi korak: PRIPRAVA (S: Settin the interview)<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Drugi korak: Ugotoviti, kaj bolnik \u017ee ve (P : Perception of the patient)<\/li>\n<li>Tretji korak: Ugotoviti koliko in v kak\u0161nih potankostih bolnik \u017eeli izvedeti ali pridobivanje bolnikovega poziva (I: invitation)<\/li>\n<li>\u010cetrti korak: Sporo\u010danje dejstev (K: knowledge)<\/li>\n<li>Peti korak: Podpora bolnikovim \u010dustvom (E: Emotions)<\/li>\n<li>\u0160esti korak: Strategija za prihodnost in povzetek (S: strategy, summary)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Na\u010dini obvladovanja bole\u010dine? <\/strong><\/p>\n<p>Farmakolo\u0161ke(z zdravili),\u00a0 nefarmakolo\u0161ke (polo\u017eaji, pomo\u010d pri obra\u010danju, gretje, hlajenje,..)<\/p>\n<ul>\n<li>Stopnje upanja\n<ul>\n<li>Brezup<\/li>\n<li>Upanje za pre\u017eivetje<\/li>\n<li>Upanje za bolj\u0161o prihodnost<\/li>\n<li>Upanje za duhovno realizacijo in razsvetljenje<\/li>\n<li>Upanje za izpolnitev v prihodnjem trenutku<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Katere nefarmakolo\u0161ki ukrepe izvajamo pri bolniku z dispnejo <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Kisik.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Ustna nega.<\/li>\n<li>Sprememba polo\u017eaja.<\/li>\n<li>Pove\u010danje pretoka zraka.<\/li>\n<li>Omejimo \u0161tevilo obiskov.<\/li>\n<li>Prenehanje dajanja teko\u010din parenteralno\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<p>IZREDNI<\/p>\n<p><strong>Koliko \u010dasa traja \u017ealovanje? <\/strong><\/p>\n<p>Normalno \u017ealovanje traja pribli\u017eno eno leto, \u017ealujo\u010di mora \u010dez vse faze \u017ealovanja, druga\u010de\u00a0\u017ealovanje ni zaklju\u010deno.<\/p>\n<p><strong> Koliko faz stomatitisa pozna\u0161? <\/strong><\/p>\n<p>Stadij 1: Rahla rde\u010dina in oteklina ustne sluznice.<\/p>\n<p>Stadij 2: Rde\u010dina in oteklina s posameznimi razjedami v sluznici.<\/p>\n<p>Stadij 3: Huda rde\u010dina in oteklina z obse\u017enimi razjedami, ki zajemajo do 50% ustne sluznice. Stadij 4: Huda rde\u010dina in oteklina, z obse\u017enimi globokimi in krvave\u010dimi razjedami, ki zajemajo ve\u010d\u00a0kot 50% ustne sluznice.<\/p>\n<p><strong> Kak\u0161en je pomen gibanja pri pacientu v terminalni fazi? <\/strong><\/p>\n<p>\u010cim manj gibanja, razen ko je to nujno potrebno. Takrat pa si pomagamo z raznimi pripomo\u010dki, pacientu dam pol ure pred aktivnostjo analgeti\u010dno terapijo,damo mu MO. Npr. pri negi telesa, pri odvajanju,&#8230;<\/p>\n<p><strong>Na koliko ravneh zdravstvene dejavnosti se izvaja PO? <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>\n<ul>\n<li>PO na domu<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>PO v bolni\u0161nici<\/li>\n<li>PO v institucionalnem varstvu<\/li>\n<li>PO v Hospicu<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Posebnosti oskrbe rane v PO! <\/strong><\/p>\n<p>Na rane dajemo obloge z morfijem, ki jih pripravijo v lekarni.<\/p>\n<p><strong>Dejavniki, ki vplivajo na zaprtje v PO! <\/strong><\/p>\n<p><strong>Katere simptome v PO lahko laj\u0161amo z nefarmakolo\u0161kimi metodami in kako? <\/strong><\/p>\n<p><strong>Kateri so cilji prehranske obravnave v PO? <\/strong><\/p>\n<p>Osnovni cilj prehranske obravnave in podpore je ohranjanje funkcionalne telesne mase, torej mi\u0161ic, s tem dose\u017eemo ohranjanje telesne zmogljivosti, bolj\u0161o kvaliteto \u017eivljenja in tudi bolj\u0161i u\u010dinek zdravljenja. Cilj je prepre\u010diti podhranjenost.<\/p>\n<p>Bolniki potrebujejo kvalitetno hrano, ki vsebujejo dovolj beljakovin z esencielnimi aminokislinami. Hrana mora biti energetsko dovolj bogata z zadostnimi koli\u010dinami mikroelementov in vitaminov. Obroki morajo biti majhni, lahko prebavljivi in \u0161tevilni, okolje primerno (\u010dim manj vonjav). Ker bolnik, kljub dobri osnovni prehrani \u0161e naprej huj\u0161a in izgublja mi\u0161i\u010dno maso , potrebuje \u0161e specifi\u010dno prehransko podporo, ki modulira kroni\u010dno vnetno stanje in prepre\u010duje nadaljnje izgubljanje mi\u0161i\u010dne mase.<\/p>\n<p><strong>Kaj je glavni cilj obravnave umirajo\u010dega pacienta z dispneo? <\/strong><\/p>\n<p><strong>Kako se spopadamo z obstipacijo v PO? <\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Pogosti problemi, s katerimi se medicinska sestra sre\u010duje pri umirajo\u010dem so dehidracija, bole\u010dina, neje\u0161\u010dnost in hiranje, slabost in bruhanje, depresivnost, te\u017eko dihanje, gibanje telesa in ustrezen polo\u017eaj, vse te simptome lahko laj\u0161amo nefarmakolo\u0161ko.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1284],"tags":[1807,1806,1309],"class_list":["post-2148","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-zdravstvena-nega-onkoloskega-bolnika-z-onkologijo-in-s-paliativno-oskrbo","tag-paliativa","tag-paliativna-oskrba-vaja-2012","tag-zdravstvena-nega-onkoloskega-bolnika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2148","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2148"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2148\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2148"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2148"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2148"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}