![\"bali.jpg\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2007\/12\/bali.thumbnail.jpg\")
Vse je prav in prav je vse =) \u010ce pa kej ni prov pa me odpelte na Bali za 14 dni :D<\/p>\nVse je prav in prav je vse =) \u010ce pa kej ni prov pa me odpelte na Bali za 14 dni :D<\/p>\n
ATP v organizmu povezuje reakcije , ki proizvajajo energijo in reakcije, ki porabljajo energijo.<\/p>\n
Celi\u010dni metabolizem sestavljajo anabolne in katabolne reakcije<\/p>\n
ANABOLIZEM je izgradnja makromolekul v organizmu<\/p>\n
KATABOLIZEM je razgradnja makromolekul v organizmu<\/p>\n
KATABOLIZEM je proces pri katerem se spro\u0161\u010da energija in je process pri katerem se spro\u0161\u010dena energija lahko shrani kot ATP.<\/p>\n
Je razgradnja kompleksnih molekul ( npr. Beljakovin, lipidov, polisaharidov) v enostavnej\u0161e.<\/p>\n
ANABOLIZEM je proces pri katerem se porablja energija in je sinteza kompleksnih molekul iz enostavnej\u0161ih.<\/p>\n
Najpomembnej\u0161i mehanizmi uravnavanja posameznih metaboli\u010dnih poti so hormonski, s koli\u010dino substrata in uravnavanje aktivnosti encimov z modulatorji.<\/p>\n
GLIKOLIZA je razgradnja glukoze do piruvata in poteka v vseh telesnih celicah in tudi v citosolu zato razgradnjo glukoze do piruvata imenujemo glikoLIZA.<\/p>\n
Glikoliza je tudi pomemben vir za pridobivanje energije v skeletnih mi\u0161icah. Omogo\u010da nastanek ATP v anaerobnih in aerobnih pogojih.<\/p>\n
Razgradnja glukoze je edini proces za pridobivanje energije v eritrocitih in je najpomembnej\u0161a presnovna pot za pridobivanje energije v mo\u017eganih.<\/p>\n
V anaerobnih pogojih se glukoza razgradi so laktata. Iz ene molekule glukoze nastaneta v anaerobnih pogojih 2 molekuli ATP ja.<\/p>\n
V aerobnih pogojih pri popolni razgradnji ene molekule glukoze ( do vode in Co2) lahko nastane 32 molekul ATP.<\/p>\n
Pri anaerobni glikolizi se v krvi akumulira Laktat.<\/p>\n
Med encime, ki uravnavajo glikolizo uvrstimo heksn\u0161us =)<\/p>\n
Heksokinaza se nahaja v ma\u0161\u010dobnih celicah, mi\u0161i\u010dnih celicah in mo\u017eganskih celicah.<\/p>\n
Glukokinaza se nahaja v beta celicah trebu\u0161ne slinavke in v jetrih.<\/p>\n
Po vnosu sladkorjev v telo je najpomembnej\u0161e delovanje glukokinaze in insulina.<\/p>\n
Hormonsko uravnavanje glikolize poteka prek insulina in glukagona.<\/p>\n
Insulin ob u\u017eivanju hrane bogate z ogljikovimi hidrati stimulira sintezo najpomembnej\u0161ih regulatornih encimov glikolize.<\/p>\n
Koncentracija glukagona je visoka pri dolgotrajni telesni vadbi ali pa pri stradanju.<\/p>\n
Acetilkoencim A se sintetizira neposredno iz piruvata.<\/p>\n
Aktivna oblika vitamina B1 je koencim encima piruvat-dehidrogenaza.<\/p>\n
Sintezo glukoze v organizmu imenujemo glukoenogeneza.<\/p>\n
Glukoza se v organizmu lahko skladi\u0161\u010di kot glikogen in sicer ta pa se skladi\u0161\u010di v jetrih( v jetrnih celicah natan\u010dneje v citosolu v granulah ) in skeletnih mi\u0161icah.<\/p>\n
Za potek \u017eivljenskih procesov lahko celice kot neposredni vir energije uporabljajo ATP.<\/p>\n
ATP deluje kot prena\u0161alec energije znotraj celice. Bioenergetika prou\u010duje spremembe energije povezane z biokemijskimi reakcijami. Prekomerno shranjevanje zalog energije se odrazi kot debelost.<\/p>\n
ATP se sintetizira v mitohondrijih.<\/p>\n
Celice potrebujejo ve\u010dino kisika za sprejem elektronov prenesenih po dihalni verigi, ki omogo\u010da nastanek ve\u010dine ATP v celicah.<\/p>\n
Superoksidni anion je kisikov prosti radikal in zaradi visoke reaktivnosti lahko po\u0161koduje celice.<\/p>\n
Stranski produkt oksidacij in redukcij v celicah je nastanek prostih radikalov.<\/p>\n
Antioksidanti so snovi, ki lovijo proste radikale in \u0161\u010ditijo celice pred prostimi radikali. Primera antioksidanta je vitamin E, Glutation,<\/p>\n
Notranja mitohondrijska membrane je prepustna za kisik.<\/p>\n
Koencim ubikinon Q1O je prena\u0161alec elektronov po dihalni verigi.<\/p>\n
Metabolizem fruktoze ( sadnega sladkorja) poteka v jetrih in skeletnih mi\u0161icah.<\/p>\n
Posledica prevelike koli\u010dine zau\u017eite fruktoze se ka\u017ee v pove\u010dani sintezi ma\u0161\u010dobnih kislin.<\/p>\n
Etanol se presnavlja v jetrih, citosolu in mitohondrijih, endoplazmatskem retikulumu, peroksisomih.<\/p>\n
Najve\u010dja koli\u010dina etanola se presnavlja v citosolu in mitohondrijih. Posledica ve\u010djih koli\u010din razgradnje etanola je porast NADH.<\/p>\n
Ma\u0161\u010dobne kisline pridobi organizem s hrano. Se sintetizirajo v organizmu neposredno iz acetilkoencima A. Se sintetizirajo v organizmu posredno iz fruktoze.<\/p>\n
Sintezo ma\u0161\u010dobnih kislin v telesu imenujemo lipogeneza.<\/p>\n
Razgradnjo ma\u0161\u010dobnih kislin v telesu imenujemo beta-oksidacija<\/p>\n
Sinteza ma\u0161\u010dobnih kislin poteka v jetrih, ma\u0161\u010devju in citosolu.<\/p>\n
Razgradnja ma\u0161\u010dobnih kislin poteka v jetrih, skeletnem mi\u0161i\u010dju in ledvicah, mitohondrijih ter peroksisomih.<\/p>\n
Ma\u0161\u010dobne kisline so za ve\u010dino tkiv glavni vir energije med dolgotrajno telesno vadbo in stradanjem.<\/p>\n
V \u010dlove\u0161kem telesu je holesterol:<\/p>\n
– komponenta biolo\u0161kih membran<\/p>\n
– prekurzor v sintezi steroidnih hormonov<\/p>\n
– prekurzor v sintezi vitamina D<\/p>\n
– prekurzor v sintezi \u017eol\u010dnih kislin<\/p>\n
Holesterol se sintetizira v jetrih, ledvicah in mo\u017eganih, sintetizira pa se iz acetilkoencima A.<\/p>\n
Sinteza holesterola pa poteka v citosolu.<\/p>\n
Ve\u010dina holesterola v krvi se nahaja vezanega z ma\u0161\u010dobnimi kislinami in v obliki holesterolnih estrov v lipoproteinih.<\/p>\n
Sinteza ketonskih teles poteka v jetrih in je prilagoditev na dolgotrajno telesno vadbo, nezdravljeno sladkorno bolezen in stradanje. Ta ketonska telesa pa celice uporabljajo kot vir energije. Med stradanjem so najve\u010dji porabniki ketonskih teles mo\u017egani, srce in skeletne mi\u0161ice.<\/p>\n
Ketonska telesa se sintetizirajo neposredno iz acetilkoencima A ( aktivirana ocetna kislina).<\/p>\n
Beljakovine \u010dlove\u0161kega telesa sestavlja 20 aminokislin. Esencialne aminokisline so gradniki ve\u010dine beljakovin in jih telo ne more sintetizirati.<\/p>\n
Pri odraslem \u010dloveku je 8 aminokislin esencialnih.<\/p>\n
Aminokisline so prekurzorji za sintezo beljakovin, hema, nekaterih hormonov.<\/p>\n
![\"cute-babe.jpg\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2007\/12\/cute-babe.thumbnail.jpg\")
<\/p>\n
Pri hranjenju izklju\u010dno z rastlinsko hrano ( \u017eitarice) lahko primanjkuje aminokislina Lizin.<\/p>\n
Aminokisline so za organizem glavni vir du\u0161ika. Du\u0161ikova bilanca je negativna, ko je vnos du\u0161ika manj\u0161i kot izguba. In du\u0161ikova bilanca je pozitivna, ko je vnos du\u0161ika ve\u010dji kot pa izguba. Opisuje razmerje med razgradnjo in sintezo beljakovin.<\/p>\n
Du\u0161ikova bilanca je negativna pri posttravmatskem stanju in pomanjkanju ene aminokisline ter stradanju.<\/p>\n
Du\u0161ikova bilanca pa je pozitivna pri nose\u010dnosti in rasti.<\/p>\n
Aminokisline se v organizmu NE SKLADI\u0160\u010cIJO !<\/p>\n
Transaminacija poteka v citosolu in mitohondrijih.<\/p>\n
Razgradnja beljakovin poteka v citosolu in lizosomih.<\/p>\n
Sinteza se\u010dnine ( UREE) poteka v jetrih, mitohondriju nato pa \u0161e v citosolu<\/p>\n
Glukoza se sintetizira pri stradanju iz aminokislin in beljakovin.<\/p>\n
Albinizem je lahko posledica pretvorbe tirozina v melanin.<\/p>\n
Cisti\u010dna fibroza je lahko posledica motnje zvijanja beljakovine kloridnih kanal\u010dkov (CFTR)<\/p>\n
Za fenilketonurijo je zna\u010dilna motnja razgradnje fenilalanina.<\/p>\n
Purini in pirimidini so du\u0161ikove baze, ki so gradniki DNA, RNA in nukleotidov.<\/p>\n
PURINI SO: adenin, gvanin.<\/p>\n
PIRIMIDINI SO : citozin, timin, uracil<\/p>\n
Tetrahidrofolat je derivat folne kisline in njegovo pomanjkanje povzro\u010di zmanj\u0161ano sintezo DNA.<\/p>\n
Posledica pomanjkanja folata je lahko megaloblastna anemija.<\/p>\n
Produkt razgradnje purinov je se\u010dna kislina. Protin nastane, ko zaradi visoke koncentracije nastanejo kristali se\u010dne kisline.<\/p>\n
Metotreksat, ki se uporablja pri zdravljenju nekaterih malignih tumorjev je analog folne kisline.<\/p>\n
Metotreksat deluje citostati\u010dno tako, da prepre\u010di sintezo DNA.<\/p>\n
AZT ( zidovudin) je analog timidina.<\/p>\n
Uporablja pa se pri infekcijah z virusom HIV, ker ustavlja prepisovanje virusne RNA v DNA.<\/p>\n
Vodotopni vitamini so: B, C<\/p>\n
Lipidotopni vitamini so: A,D,E,K<\/p>\n
Lastnosti lipidotopnih vitaminov so:<\/p>\n
– prekomerno u\u017eivanje je \u0161kodljivo za organizem<\/p>\n
– shranjujejo se v jetrih<\/p>\n
– telo jih praviloma ne sintetizira<\/p>\n
Lastnosti vodotopnih vitaminov so:<\/p>\n
– iz telesa se izlo\u010dajo z urinom<\/p>\n
– praviloma se ne shranjujejo v organizmu<\/p>\n
– telo jih ne sintetizira<\/p>\n
Pomanjkanje vitamina B1 ( tiamina ) povzro\u010di BERI – BERI. Je tudi koencim piruvat-dehidrogenaze.<\/p>\n
Pomanjkanje vitamina A povzro\u010di no\u010dno slepoto<\/p>\n
Pomanjkanje vitamina K povzro\u010di nagnjenost k krvavitvam<\/p>\n
Pomanjkanje vitamina D povzro\u010di Rahitis<\/p>\n
Pomanjkanje vitamina C povzro\u010di Skorbut<\/p>\n
Aktivna oblika vitamina A ( retinol ) se ve\u017ee z opsinom v rodopsin ( vidni pigment)<\/p>\n
Aktivna oblika vitamina D je derivat holesterola s hormonskim u\u010dinkom<\/p>\n
Aktivna oblika vitamina E( tokoferola) je antioksidant<\/p>\n
Aktivna oblika vitamina K je koencim pri karboksilaciji faktorjev strjevanja krvi<\/p>\n
NADplus, NADHplus sta aktivni obliki niacina in nikotinske kisline.<\/p>\n
Aktivna oblika vitamina B6 je koencim pri sintezi aminokislin in sintezi hema<\/p>\n
Biotin je koencim karboksilaz<\/p>\n
Pantotenska kislina je sestavni del koencima A<\/p>\n
Aktivna oblika folne kisline je koencim pri sintezi nekaterih nukleotidov in aminokislin.<\/p>\n
Akorbinska kislina je antioksidant<\/p>\n
Ime aktivne oblike vitamina A je retinal ali retinojska kislina<\/p>\n
Ime vitamina C je askorbinska kislina<\/p>\n
Ime vitamina B12 je kobalamin<\/p>\n
Ime vitamina B2 je riboflavin<\/p>\n
Ime vitamina E je tokoferol<\/p>\n
Ime vitamina B1 je tiamin<\/p>\n
V \u017eivih organizmih so nujno prisotni ogljik, du\u0161ik, fosfor in kisik<\/p>\n
V organizmu se kalcij, magnezij, fosfor v glavnem nahajajo v kosteh<\/p>\n
Natrij pa se v organizmu nahaja v glavnem kot elektrolit.
\n
\nV organizmu se \u017eveplo nahaja najve\u010d v aminokislinah<\/p>\n
Elementi v sledovih so kemi\u010dni elementi, v prevelikih koli\u010dinah strupeni za organizem in v vseh tkivih.<\/p>\n
Elementi v sledovih so: baker, jod, fluor, cink, molibden, mangan, krom, kobalt, \u017eelezo, vanadij, selen.<\/p>\n
ELEMENTI, ki niso v sledovih, so fosfor, kalcij, kalij, klor<\/p>\n
Na ravni gena so to\u010dkovne mutacije najpogosteje posledica zamenjave nukleotida.<\/p>\n
Pri deleciji se del DNA izgubi<\/p>\n
Pri duplikaciji se del DNA podvoji<\/p>\n
Pri inserciji se del dna vstavi<\/p>\n
Pri inverziji se del dna obrne glede na prvotno smer<\/p>\n
Dedovanje je avtosomsko, ko se gen nahaja na kateremkoli kromosomu, razen kromosomov X in Y<\/p>\n
Za avtosomsko dominantno dedovanje je zna\u010dilno, \u010de je prizadet eden od star\u0161ev je lahko otrok prizadet in neprizadeta star\u0161a ne moreta imeti prizadetega otroka.<\/p>\n
Za avtosomsko recesivno dedovanje je zna\u010dilno neprizadeta star\u0161a imata lahko prizadetega otroka.<\/p>\n
Za mitohondrijsko dedovanje je zna\u010dilno, da se bolezen pogosto ne izrazi ob rojstvu in se deduje izklju\u010dno po materi.<\/p>\n
Pri trisomiji ima oseba tri kopije dolo\u010denega kromosoma<\/p>\n
Downow sindrom nastane zaradi trisomije 21. kromosoma.<\/p>\n
Genetska informacija se pri \u010dloveku prena\u0161a na potomce z DNA<\/p>\n
Prenos genetskih informacij poteka v smeri dna==rna==beljakovine<\/p>\n
Geni so ODSEKI DNA.<\/p>\n
Geni so osnovna in funkcionalna enota DNA iz katerih nastane prepis za beljakovine.<\/p>\n
Vsaka aminokislina je v DNA zapisana s tremi nukleotidi.<\/p>\n
DNA je ve\u010dinoma v obliki dvojne vija\u010dnice in je sestavljena iz deoksiribonukleotidov.<\/p>\n
RNA je ve\u010dinoma iz enojne vija\u010dnice in je sestavljena ve\u010dinoma iz ribonukleotidov.<\/p>\n
Du\u0161ikove baze, ki tvorijo DNA so adenin, citozin, gvanin, timin<\/p>\n
Du\u0161ikove baze, ki tvorijo RNA so adenine, citozin, gvanin, uracil<\/p>\n
Verigi dvojne vija\u010dnice sta v DNA med seboj povezani z vodikovimi vezmi.<\/p>\n
Na DNA so povezane baze z vodikovimi vezmi:<\/p>\n
Adenin=timin<\/p>\n
Gvanin=citozin<\/p>\n
Nukleotidi verige DNA so med seboj povezani z kovalentnimi vezmi<\/p>\n
DNA se v \u010dlove\u0161kih celicah nahaj v Jedru in mitohondrijih.<\/p>\n
RNA se v \u010dlove\u0161kih celicah nahaja v jedru, mitohondrijih in citplazmi.<\/p>\n
Sinteza RNA poteka v jedru, mitohondrijih<\/p>\n
Glede na funkcijo lo\u010dimo ve\u010d oblik RNA. Za sintezo beljakovin so nujne mRNA, tRNA, rRNA, snRNA.<\/p>\n
mRNA prena\u0161a genetske informacije iz jedra v citoplazmo.<\/p>\n
snRNA katalizira izrezovanje intronov iz RNA v jedru<\/p>\n
tRNA prena\u0161a aminokisline<\/p>\n
rRNA je sestavni del ribosomov<\/p>\n
Kromatin je v JEDRU.<\/p>\n
Kromosomi so sestavljeni iz DNA in beljakovin.<\/p>\n
Kromosomi so kondenzirane oblike DNA za prenos v h\u010derinske celice<\/p>\n
– molekule dna<\/p>\n
– vidni s svetlobnim mikroskopom v \u010dasu celi\u010dne delitve<\/p>\n
Beljakovine, ki so povezane z DNA v kromosomu se imenujejo histoni.<\/p>\n
Kromosomi so vidni ob celi\u010dni delitvi in v metafazi.<\/p>\n
V \u010dlove\u0161ko DNA se lahko vklju\u010dijo genomi nekaterih virusov.<\/p>\n
Po\u0161kodbe na DNA povzro\u010dijo ionizirajo\u010da sevanja, prosti radikali in ultravijoli\u010dna svetloba.<\/p>\n
Popravljanje mutacij v DNA poteka z DNA-ligazo, DNA-polimerazo in eksonukleazo.<\/p>\n
Sprememba v zaporedju nukleotidov v DNA imenujemo mutacija.<\/p>\n
DNA-Polimeraze sintetizirajo DNA<\/p>\n
Podvajanje dna imenujemo REPLIKACIJA in pri tem procesu sodelujejo encimi DNA-Ligaze, DNA-polimeraze in primaza.<\/p>\n
Prepis DNA v RNA pa imenujemo transkripcija in pri njem sodeluje RNA-Polimeraza.<\/p>\n
Pri evkariontih poteka transkripcija DNA v jedru in v mitohondriju.<\/p>\n
Pri evkariontih poteka replikacija DNA v jedru in mitohondrijih.<\/p>\n
Transkripcija je prepis RNA iz DNA<\/p>\n
Pri transkripciji sodelujejo RNA-Polimeraze in transkripcijski faktorji.<\/p>\n
Translacija je sinteza beljakovin in peptidov in poteka v citoplazmi in v endoplazmatskem retikulumu, granularnem ER in peroksisomih.<\/p>\n
Trije nukleotidi vsebujejo zapis za eno aminokislino.<\/p>\n
Celi\u010dne beljakovine sestavlja 20 aminokislin.<\/p>\n
Kodoni so skupine nukleotidov z zapisom za eno aminokislino.<\/p>\n
Translacija beljakovin poteka v ribosomih.<\/p>\n
Glikolizacija je posttranslacijska modifikacija, pri kateri se na beljakovine ve\u017eejo sladkorji in le ta poteka v endoplazmatskem retikulumu.<\/p>\n
Antibiotiki najpogosteje prepre\u010dijo sintezo beljakovin, sintezo nukleinskih kislin, sintezo celi\u010dne stene.<\/p>\n
Virusi vsebujejo nukleinske kisline in proteinski pla\u0161\u010d.<\/p>\n
Primer retrovirusa je HIV in vsebuje enojno RNA.<\/p>\n
Zidovudine ( AZT) prepre\u010duje ustavitev prepisovanja retrovirusne RNA v celi\u010dno DNA.<\/p>\n
Struktura DNA dvojna vija\u010dnica… 3′ na 5′ A=T, G=C, T=A, C=G…<\/p>\n
Med lipide sodijo ma\u0161\u010dobe, voski, olja in steroidi in so ve\u010dinoma netopni v vodi in so topni v nepolarnih topilih.<\/p>\n
Lipidi so pomembni v prehrani \u010dloveka zaradi njihove velike energijske vrednosti in so pomembni v telesu kot zaloga lipidotopnih vitaminov. Glavna zaloga le teh je v ma\u0161\u010dobnem tkivu. Funkcije lipidov v telesu so toplotna izolacija in zaloga energije.<\/p>\n
Presnova lipidov je motena pri aterosklerozi, debelosti in sladkorni bolezni.<\/p>\n
Med preproste lipide uvrstimo ma\u0161\u010dobe in voske. Med kompleksne pa glikolipide in fosfolipide.<\/p>\n
Med lipide uvrstimo tudi lipidotopne vitamine, nekatere hormone in steroide.<\/p>\n
Ma\u0161\u010dobe nastanejo direktno iz glicerola in ma\u0161\u010dobnih kislin.<\/p>\n
Ma\u0161\u010dobne kisline najdemo v oljih in naravnih ma\u0161\u010dobah. Nasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline ne vsebujejo dvojnih vezi. Nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline pa vsebujejo dvojne vezi !<\/p>\n
Kot trigliceridi se shranjujejo ma\u0161\u010dobne kisline in v celicah ma\u0161\u010devja se ma\u0161\u010dobne kisline shranjujejo kot trigliceridi.<\/p>\n
Med lipidi v biolo\u0161kih membranah je najve\u010dji dele\u017e fosfolipidov.<\/p>\n
Holesterol je prekurzor za sintezo spolnih hormonov, vitamina D in \u017eol\u010dnih kislin.<\/p>\n
Funkcije lipidov v telesu so zaloga energije, vir acetilnih skupin, toplotni in elektri\u010dni izolatorji, gradniki biolo\u0161kih membran, hormoni, signalne molekule.<\/p>\n
Iz hrane pa so funkcije energetski vir, prenos lipidotopnih vitaminov in vir esencialnih ma\u0161\u010dobnih kislin.<\/p>\n
\u010ce pogledamo nekatere lipide, ki so pomembni za \u010dloveka:<\/p>\n
Ma\u0161\u010dobne kisline: Nenasi\u010dene ( lavrinska, palmatinska, stearinska) in nasi\u010dene ( oleinska, linolna, linolenska, arahidonska ) so vir energije.<\/p>\n
Ma\u0161\u010dobe ( trigliceridi ) so zaloga energije<\/p>\n
Fosfolipidi so gradniki biolo\u0161kih membran<\/p>\n
Glikolipidi so v biolo\u0161kih membranah<\/p>\n
Steroidi ( holesterol ) je komponenta v biolo\u0161kih membranah, prekurzor za \u017eol\u010dne kisline, prekurzor za steroidne hormone, prekurzor z vitamin D<\/p>\n
Potem \u0161e med steroide spadajo \u017eol\u010dne kisline, lipidotopni vitamini in steroidni hormoni.<\/p>\n
Kot vir energije je najpomembnej\u0161i ogljikov hidrat v \u010dlove\u0161kem organizmu GLUKOZA.<\/p>\n
Najenostavnej\u0161i Ogljikovi hidrati so monosaharidi. Disaharidi vsebujejo dva monosaharida.<\/p>\n
Polisaharidi vsebujejo ve\u010d kot 10 monosaharidov.<\/p>\n
Trioze, pentoze, tetroze in heksoze so MONOsaharidi. Imenovani so po atomu ogljika.<\/p>\n
Riboza je biolo\u0161ko pomembna in je sestavni del ATP in RNA.<\/p>\n
Heksoze imajo \u0161est ogljikovih atomov in biolo\u0161ko pomembne so glukoza, galaktoza in fruktoza.<\/p>\n
D-glukoza nastane z razgradnjo laktoze, saharoze in \u0161kroba. V organizmu je normalno prisotna v krvi in liquorju. \u010ce pa je prisotna v urinu pa ka\u017ee na to da ima oseba sladkorno bolezen.<\/p>\n
Sladkor pridobljen iz sladkorne pese ali sladkornega trsa je saharoza.<\/p>\n
S hidrolizo saharoze nastane fruktoza in glukoza.<\/p>\n
Med najpomembnej\u0161e polisaharide v \u010dlove\u0161kem organizmu uvrstimo glukozo in glikogen. Glikogen je sestavljen iz molekul glukoze.<\/p>\n
Pomembne komponente celi\u010dne membrane so beljakovine in lipidi.<\/p>\n
Membrane so bolj prepustne za nepolarne molekule kot za ione in bolj prepustne za nepolarne molekule kot za polarne molekule.<\/p>\n
Difuzija je prosto prehajanje molekul prek membrane v smeri koncentracijskega gradienta. Nabite molekule ne prehajajo neposredno skozi lipidni dvosloj membrane. V biolo\u0161kih membranah so prisotni specifi\u010dni prena\u0161alci za snovi, ki sicer ne bi prehajale skozi membrane.<\/p>\n
Lipidni dvosloj je prosto prehoden za kisik.<\/p>\n
Transporterji snovi skozi biolo\u0161ke membrane so beljakovine.<\/p>\n
Cisti\u010dna fibroza nastane zaradi okvare gena za beljakovino imenovano CFTR. Cisti\u010dna fibroza je ena najpogostej\u0161ih genetskih bolezni pri belcih. Okvarjena beljakovina pri cisti\u010dni fibrozi je ionski kanal\u010dek in ta beljakovina omogo\u010da prehod kloridnega iona.<\/p>\n
Celi\u010dne membrane so med drugimi sestavljene tudi iz beljakovin, holesterola, fosfolipidov in glikolipidov.<\/p>\n
Protitelesa so beljakovine, glikoproteini.<\/p>\n
Antigeni so molekule, ki spro\u017eijo nastanek protiteles in se ve\u017eejo na njih.<\/p>\n
Tipi protiteles so IgA, IgD, IgE, IgG, IgM ( ADEGM)<\/p>\n
Protitelesa IgA se nahajajo v izlo\u010dkih dihalnega trakta, kolostrumu, mleku in slini.<\/p>\n
Protitelesa IgG in IgM se nahajajo v krvni plazmi.<\/p>\n
Pri odraslem \u010dloveku je najpogostej\u0161e protitelo v plazmi IgG<\/p>\n
Imunizacija( cepljenje ) v organizmu izzove sintezo protiteles in proizvodnjo za antigen specifi\u010dnih imunskih celic.<\/p>\n
Cepiva so sestavljena iz denaturiranih bakterijskih toksinov, inaktiviranih virusov, izoliranih beljakovin in mikroorganizmov, mrtvih bakterij in nevirulentnih oblik \u017eivih bakterij.<\/p>\n
![\"babe.JPG\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2007\/12\/babe.JPG\")
<\/p>\n
Hem je prosteti\u010dna skupina pri citokromih a,b in c , citokromih P450, hemoglobinu, mioglobinu, peroksidazah.<\/p>\n
Glavnina hema se sintetizira v jetrih in kostnem mozgu.<\/p>\n
Sinteza hema poteka najprej v mitohondrijih, nato v citosolu, nato spet v mitohondrijih.<\/p>\n
Najve\u010dji dele\u017e hema se razgradi v jetrih, kostnem mozgu in vranici in se razgradi do bilirubina.<\/p>\n
Da pa se lahko izlo\u010di iz telesa pa se mora bilirubin pretvoriti v topno obliko v jetrih.<\/p>\n
Zlatenica pri novorojen\u010dku nastane zaradi zvi\u0161ane koncentracije bilirubina.<\/p>\n
Hemoglobin in mioglobin vsebujeta \u017eelezo in hem.<\/p>\n
Hemoglobin prena\u0161a kisik iz plju\u010d do tkiv, H+ iz tkiv do plju\u010d, ogljikov dioksid iz tkiv do plju\u010d in ogljikov dioksid se prena\u0161a neodvisno v eritrocitih kot bikarbonat.<\/p>\n
Pri zdravih odraslih je ve\u010dina hemoglobina v obliki Hemoglobina A<\/p>\n
Hemoglobin je tetramerna oblika in pri anemiji je zmanj\u0161ano \u0161tevilo eritrocitev v krvi.<\/p>\n
Najve\u010djo afiniTETO za kisik ima hemoglobin ( HbF ) fetalni hemoglobin. In po rojstvo se intenzivno sintetizira HbA.<\/p>\n
Pribli\u017eno 5% hemoglobina v krvi je glikiranega, kar pomeni, da je nanj vezan ogljikov hidrat. In prav merjenje glikiranega hemoglobina v krvi se uporablja za merjenje koncentracije glukoze v krvi.<\/p>\n
Kri nikoli in nikoli ne bo razgrajevala hormonov in sladkorjev!<\/p>\n
Funkcija krvi pa je obramba pred infekcijami, strjevanje krvi, transport dihalnih plinov, transport hranilnih snovi in lovljenje sexy tetic do white nigga eritrocita, transport odpadnih produktov metabolizma, transport hormonov, uravnavanje TT, vzdr\u017eevanje acidobazi\u010dnega ravnovesja =)<\/p>\n
Krvne skupine ABO dolo\u010dajo glikoproteini. Antigeni, ki dolo\u010dajo krvne skupine se nahajajo na membrani eritrocitov.<\/p>\n
Mioglobin ima funkcijo shranjevanja kisika v mi\u0161i\u010dnih celicah in je sestavljen iz 1 podenote.<\/p>\n
Encimi so beljakovine, RNA. Kofaktorji encimov so pogosto vitamini!\u00a0 Snov, ki vstopa v encimsko reakcijo je substrat in snov, ki snov, ki je rezultat encimske reakcije je produkt.\u00a0 Oksidoreduktaze katalizirajo oksidacijo ali redukcijo.<\/p>\n
Transferaze katalizirajo prenos funkcionalnih skupin med molekulami.<\/p>\n
Hidrolaze katalizirajo prenos funkcionalnih skupin na vodo.<\/p>\n
Izomeraze katalizirajo prenos funkcionalnih skupin znotraj molekul.<\/p>\n
Ligaze katalizirajo sintezo molekule ob porabi energije.<\/p>\n
Kinaze katalizirajo fosforilacijo<\/p>\n
Mutaze katalizirajo prenos funkcionalnih skupin znotraj molekule<\/p>\n
Sintetaze katalizirajo sintezo molekule.<\/p>\n
Dekarboksilaze katalizirajo odstranitev C02<\/p>\n
Dehidrogenaze katalizirajo oksidacijo oz. redukcijo<\/p>\n
Aminokisline so gradniki beljakovin.<\/p>\n
Esencialne AK so tiste, ki jih organizem ne more sintetizirati.\u00a0 Pri odraslem \u010dloveku je takih osem.<\/p>\n
Aminokisline delimo v bazi\u010dne, kisle, nepolarne, nevtralne, polarne.<\/p>\n
Med aminokisline, ki vsebujejo \u017eveplo uvrstimo cistein.<\/p>\n
Med bazi\u010dne aminokisline sodi histidin, lizin.<\/p>\n
Med kisle aminokisline\u00a0 sodi asparaginska kislin.<\/p>\n
Aminokisline so sestavni del beljakovin in peptidov.<\/p>\n
Sinteza beljakovin poteka v procesu translacije in poteka v citoplazmi in mitohondrijih.<\/p>\n
Za sintezo beljakovin potrebujemo aminokisline, ribosome in RNA.<\/p>\n
Informacja za primarno strukturo beljakovin je zapisana v DNA in zaporedju aminokislin. Zapisana pa je v mRNA.<\/p>\n
Primarna struktura beljakovin je zaporedje aminokislin povezanih s kovalentnimi vezmi in je dolo\u010dena v genih in z zaporedjem aminokislin.<\/p>\n
Insulin je beljakovina in hormon. Pri zdravljenju diabetikov se uporablja za zdravljenje goveji, pra\u0161i\u010dji in rekombinantni \u010dlove\u0161ki insulin.<\/p>\n
Primarna struktura beljakovin je zaporedje aminokislin povezanih s peptidnimi vezmi.<\/p>\n
Sekundarna struktura beljakovin je na\u010din zvijanja delov beljakovin.<\/p>\n
Terciarna struktura beljakovin je zvijanje celih peptidov \/ beljakovin.<\/p>\n
Kvartarna struktura beljakovin je na\u010din sestavljanja beljakovin iz ve\u010dih podenot.<\/p>\n
Za anemijo srpastih eritrocitov je zna\u010dilno, da eritrociti ma\u0161ijo kapilare, srpasta oblika eritrocitov in zmanj\u0161ana pro\u017enost eritrocitov.<\/p>\n
Vzrok za nastanek srpaste oblike eritrocitov je sprememba v kvartarni strukturi hemoglobina.<\/p>\n
Anemija srpastih eritrocitov se deduje avtosomno recesivno in tisti, ki jo imajo so manj dovzetni za parazita malarije.<\/p>\n
\u0160aperoni so beljakovine in sodelujejo pri zvijanju beljakovin.<\/p>\n
Prioni so ravnotako beljakovine in povzro\u010dajo Creutzfeld-Jakobovo bolezen. Pojavljajo se pri ljudeh kot genetske, infekcijske, priorejen in spontane sporadi\u010dne.<\/p>\n
SKUPINE AMINOKISLIN GLEDE NA STRUKTURO STRANSKE VERIGE:<\/p>\n
– Alifatske ( glicin, alanin, valin, levcin, izolevcin )<\/p>\n
– Vsebujejo \u017eveplo ( cistein, metionin )<\/p>\n
– Aromatske ( fenilalanin, tirozin, triptofan, histidin )<\/p>\n
– Nevtralne ( prolin, serin, treonin, asparagin, glutamin )<\/p>\n
– Kisle ( asparaginska kislina( aspartat ) , glutaminska kislina ( glutamat )\u00a0 )<\/p>\n
– Bazi\u010dne ( histidin, lizin, arginin<\/p>\n
Molekula vode je sestavljena iz dveh atomov vodika in atoma kisika.<\/p>\n
V vodi so dobro topne organske makromolekule, ki lahko tvorijo vodikove vezi in slabo topne nepolarne organske makromolekule.<\/p>\n
Vodikove vezi md molekulami vode vplivajo na njene lastnosti. Voda ima veliko viskoznost in visoko vreli\u0161\u010de.<\/p>\n
Kislost in bazi\u010dnost vodne raztopine se izra\u017ea s Ph.<\/p>\n
Zunajceli\u010dne raztopine v organizmu so vodne raztopine v katerih se vzdr\u017euje pH med 7,35 in 7,45. Snovi, ki vzdr\u017eujejo pH se imenujejo PUFRI.<\/p>\n
\u010ce se pH krvi zni\u017ea pod 7,35 govorimo o acidozi.<\/p>\n
\u010de se pH krvi zvi\u0161a nad 7,45\u00a0 govorimo o alkalozi.<\/p>\n
Fiziolo\u0161ki pufri so bikarbonatni pufer, fosfatni pufer, raztopina beljakovin.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Vse je prav in prav je vse =) \u010ce pa kej ni prov pa me odpelte na Bali za 14 dni :D ATP v organizmu povezuje reakcije , ki proizvajajo energijo in reakcije, ki porabljajo energijo. Celi\u010dni metabolizem sestavljajo anabolne in katabolne reakcije ANABOLIZEM je izgradnja makromolekul v organizmu KATABOLIZEM je razgradnja makromolekul v organizmu … Preberi ve\u010d o \u0160e malce direktne vaje za biokemijo<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[128,139],"class_list":["post-216","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-biofizika-in-biokemija","tag-1letnik-biokemija-in-biofizika","tag-vaje-za-biokemijo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/216","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=216"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/216\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=216"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=216"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=216"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}