{"id":2162,"date":"2013-01-26T08:56:48","date_gmt":"2013-01-26T07:56:48","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2162"},"modified":"2013-01-26T18:29:59","modified_gmt":"2013-01-26T17:29:59","slug":"sestava-zenskega-mleka-in-dojenje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/sestava-zenskega-mleka-in-dojenje\/","title":{"rendered":"Sestava \u017eenskega mleka in dojenje"},"content":{"rendered":"<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignleft size-thumbnail wp-image-2188\" title=\"mleko\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2013\/01\/mleko-150x150.jpg\" alt=\"\" width=\"150\" height=\"150\" \/>SESTAVA \u017dENSKEGA MLEKA<\/p>\n<p>\u017densko mleko se v \u010dasu dojenja spreminja, kar je njegova pomembna prednost pred nadomestki za materino mleko. Po porodu se najprej izlo\u010da kolostrum, temu sledi prehodno mleko in potem zrelo \u017eensko mleko.<\/p>\n<p>Sestava materinega mleka je pomembna za novorojen\u010dka in njegovo prilagajanje na zunajmaterni\u010dno \u017eivljenje.<br \/>\nOdvisna je od trajanja nose\u010dnosti in starosti otroka, ter se spreminja med dnevom in med posameznim podojem. Na za\u010detku podoja vsebuje mleko ve\u010d vode in manj ma\u0161\u010dob.<\/p>\n<p>S trajanjem podoja se mleko gosti, koncentracija ma\u0161\u010dob ob koncu podoja je pomembna tudi zato, da daje otroku ob\u010dutek sitosti s \u010demer uravnava njegov tek in koli\u010dino zau\u017eitega mleka (Hoyer, 1998).<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p>Kolostrum (mlezivo)<br \/>\nPrva faza laktacije je izlo\u010danje mleziva ali kolostruma, ki se pri\u010denja tik pred porodom in traja do tretjega ali \u010detrtega dne laktacije (La Leche Leagne International, 2001).<\/p>\n<p>Prehodno mleko<br \/>\nPrehodna faza traja od petega do \u0161tirinajstega dne dojenja.<\/p>\n<p>Zrelo \u017eensko mleko<br \/>\nPo \u0161tirinajstih dneh se pri\u010dne kon\u010dna faza, ki je obdobje tvorbe zrelega mleka.<\/p>\n<p>Beljakovine<br \/>\nmaterino mleko vsebuje 1% do 1,5 % beljakovin;<br \/>\n65% beljakovin je beljakovin sirotke, najve\u010d je laktalbuminov in okoli 10% OH v \u017eenskem mleku predstavljajo polisaharidi in v zrelem mleku je okoli 6,5% do 7% laktoze, ki pomaga vsrkavati ma\u0161\u010dob je okoli 3,5% in so glavni energetski vir; vsebuje esencialne ma\u0161\u010dobne kisline; koli\u010dina ma\u0161\u010dob je ve\u010dja ob koncu dojenja.<\/p>\n<p>v \u017eenskem mleku je od 0,15% do 0,25% mineralov razmerje med kalcijem in fosforjem je idealno za otrokovo hitro rast po porodu. Iz materinega mleka se resorbira v celoti, dovolj ga je za otrokove potrebe v prvih \u0161tirih mesecih.<\/p>\n<p>\u2022 koli\u010dina vitaminov variira in je odvisna od vnosa;<br \/>\n\u2022 \u010de se \u017eenska pravilno hrani, ima obi\u010dajno dovolj vitamina C;<br \/>\n\u2022 vitamina D je dovolj, posebno pri materah, ki se son\u010dijo;<br \/>\n\u2022 vsebuje dovolj vitamina A in B kompleksa za potrebe otroka.<br \/>\n\u2022 vitamina E je ve\u010d v mlezivu, kot v kasnej\u0161em zrelem mleku;<br \/>\n\u2022 v materinem mleku ni bakterij in patogenih organizmov;<br \/>\n\u2022 najdemo jih pri materah, ki imajo vnetje dojk \u2013 mastitis;<br \/>\n\u2022 hepatitis B, rubella, mumps, HIV\u2026<br \/>\n\u2022\u010de je mati oku\u017eena, lahko v mleku najdemo viruse npr. herpes,<br \/>\n\u2022prebava \u017eenskega mleka je hitrej\u0161a kot prebava kravjega mleka;<br \/>\n\u2022\u017eensko mleko se v otrokovih prebavilih sesiri v fino, kosmi\u010dasto maso<br \/>\n\u2022ma\u0161\u010dobe \u017eenskega mleka la\u017eje prehajajo skozi otrokova prebavila;<br \/>\n\u2022veliko beljakovin, mle\u010dnega sladkorja in drugih hranilnih snovi;<\/p>\n<p>prednje mleko je mleko, ki se izlo\u010da na za\u010detku podoja; vsebuje veliko ma\u0161\u010dob, ki so glavni vir energije in hkrati dajejo ob\u010dutek<br \/>\nsitosti.<\/p>\n<p>V Evropi in v vseh razvitih delih sveta je zaradi vseh pomanjkljivosti kravjega mleka danes sprejeto stali\u0161\u010de, da kravje mleko v prehrano<br \/>\notroka dajemo \u0161ele po dopolnjenem prvem letu starosti.<\/p>\n<p>Kadar pa se star\u0161i kljub temu odlo\u010dijo za prehrano s kravjim mlekom \u017ee pri \u0161estih mesecih, ga je do dopolnjenih osem mesecev potrebno red\u010diti v razmerju 2\/3. \u0160ele nato lahko dojen\u010dek dobi polno kravje mleko, vendar ne ve\u010d kot 500ml na dan. Enako velja za mleka drugih \u017eivali ovc, koz (Plevnik \u2013 Vodu\u0161ek, Battelino, 1996).<\/p>\n<p>1.Battelino, T., Bratani\u010d, B., Mi\u010deti\u010d \u2013 Turk, D., (1999): Osnove prehrane dojen\u010dka, Fructal, Ajdov\u0161\u010dina.<br \/>\n2. Hoyer, S., (1998): Dojenje: u\u010dbenik za zdravstvene delavce, Visoka \u0161ola za zdravstvo, Ljubljana.<br \/>\n3. La Leche Leagne Internacional (2001): (http:\/\/www.lalecheleague.org\/FAQ\/colostrum.html).<br \/>\n4. Lang, S., (2002): Breastfeeding Special Care Babies, Second edition, The Neonatal Nurses Association, Bailliere Tindall,Edinbergh [ etc.].5. Ple\u010dnik, Z., (2001): Kravje mleko bo moralo po\u010dakati. Zdravo, avgust, str. 14.<br \/>\n6. Plevnik Vodu\u0161ek, V., Battelino, T., (1996): Prehrana dojen\u010dka, Prakti\u010dni nasveti o prehrani dojen\u010dka, Slovenski sklad za zdravje otrok, Slovensko zdravni\u0161ko dru\u0161tvo, Pediatri\u010dna sekcija, Otro\u0161ki dispanzer Moste \u2013 Polje, Ljubljana.<\/p>\n<p>vsebuje visoke koncentracije imunoglobolinov, beljakovin, ma\u0161\u010dob in v ma\u0161\u010dobi raztoplenih vitaminov terod zrelega mleka se razlikuje po sestavinah in njihovi relativni zastopanosti; specifi\u010dna te\u017ea je od 1040 do 1060;<\/p>\n<p>odvisna od \u0161tevila podojev in je prvi dan okoli 100ml<br \/>\nkoli\u010dina mleziva v prvih treh dnevih variira od 2- 20 ml pri enem podoju, skupna dnevna koli\u010dina pa jepri ve\u010d rodnih materah je mleziva ve\u010d in njegova koli\u010dina se hitreje pove\u010duje;<br \/>\nni\u017eja koncentracija ma\u0161\u010dob in laktoze, visoka pa beljakovin; energetska vrednost zna\u0161a okoli 67 kcal \/ 100ml v primerjavi z zrelim mlekom 75 kcal \/ 100ml; \u017eivljenja in zato je kolostrum lahko energetsko ni\u017eji;<\/p>\n<p>novorojenec koristi prve dni po porodu zaloge masti, ki jih je pridobil v zadnjem mesecu intrauterinega<br \/>\nkoli\u010dina imunskih konponent je v \u010dasu dojenja najvi\u0161ja prav v kolostrumu \u2013 bogato je s specifi\u010dnimi in<\/p>\n<p>poleg IgG so posebej pomembni IgA zaradi njihove za\u0161\u010ditne vloge v prepre\u010devanju \u010drevesnih in respiratornih<\/p>\n<p>imunoglobolini delujejo samostojno ali v sinergiji z nespecifi\u010dnimi za\u0161\u010ditnimi faktorji kot so laktoferin, lizocin,<\/p>\n<p>laktoferin je pomemben za vezavo \u017eeleza v otrokovem \u010drevesju zaradi tega patogene bakterije \u017eeleza za svoj<\/p>\n<p>lizocin deluje na steno bakterij in povzro\u010da bakteriolizo;<\/p>\n<p>naravni sladkor laktoza pomaga pri stabilizaciji sladkorja v krvi;<\/p>\n<p>ma\u0161\u010doba nara\u0161\u010da od 2% v kolostrumu preko 2,9% v prehodnem mleku na 3,5% v zrelem \u017eenskem mleku;<\/p>\n<p>glukoza in fruktoza z laktozo v \u010drevesju spodbujata razrast bifidusne flore, ki vsebuje esencialni rastni faktor<\/p>\n<p>kolostrum spodbuja izlo\u010danje mekonija ali prvega blata,<\/p>\n<p>kar zmanj\u0161uje vsrkavanje bilirubina in tako pripomore k zmanj\u0161anju mo\u017enosti za nastanek zlatenice;<\/p>\n<p>zaloga mineralov in vitaminov je odvisna od sestave materine prehrane;<\/p>\n<p>oskrba ploda s vitaminom C, \u017eelezom in aminokislinami je med nose\u010dnostjo zadostna, saj ravni v otrokovi krvi<br \/>\npresegajo tiste v materini;<\/p>\n<p>kolostum vsebuje veliko v ma\u0161\u010dobah topnih vitaminov A, \u00df karotena, ki mu daje rumeno barvo in vitamin E;<\/p>\n<p>povpre\u010dna raven vitamina A je tretji dan po rojstvu lahko tudi do tri krat vi\u0161ja in \u00df karotena do deset krat<\/p>\n<p>je mleko med kolostrumom in zrelim mlekom;<\/p>\n<p><!-- wp_ad_camp_1 --><\/p>\n<p>prehodna faza traja od petega do \u0161tirinajstega dneva dojenja;<\/p>\n<p>zmanj\u0161a se koncentracija imunoglobolinov in celotnih beljakovin;<\/p>\n<p>laktoza, ma\u0161\u010dobe ter skupna energetska vrednost se pove\u010dujejo;<\/p>\n<p>pove\u010da se koli\u010dina v vodi topnih vitaminov;<\/p>\n<p>zmanj\u0161a se koli\u010dina v ma\u0161\u010dobi topnih vitaminov.<\/p>\n<p>Po \u0161tirinajstih dneh se pri\u010dne kon\u010dna faza, ki je obdobje tvorbe zrelega mleka.<\/p>\n<p>po \u0161tirinajstih dneh se pri\u010dne obdobje tvorbe zrelega mleka;<\/p>\n<p>spremeni se barva mleka iz rumenkaste v belo in rahlo prozorno;<\/p>\n<p>razmerje med suho snovjo in vodo je podobno kot v kravjem mleku;<\/p>\n<p>tudi energetska vrednost obojega mleka je podobna.<\/p>\n<p>\u0160tudija objavljena leta 1999 v British Medical Journal, je pokazala, da so otroci, ki u\u017eivajo<br \/>\nprilagojeno mleko namesto kravjega vsaj do osemnajstega meseca starosti pametnej\u0161i kot<br \/>\nvrstniki hranjeni s kravjim mlekom. Ta fenomen povezujejo z koncentracijo \u017eeleza, saj njegovo<br \/>\npomanjkanje v prehrani upo\u010dasni mentalni razvoj otroka ( Ple\u010dnik, 2001 ).<\/p>\n<p>za Lactobacillus bifidus \u2013 ta se kot prvi namno\u017ei v novorojen\u010dkovem sterilnem prebavnem traktu in \u0161\u010diti<br \/>\notroka pred povzro\u010ditelji oku\u017eb prebavil; razvoj ne morejo uporabiti; in celi\u010dni faktorji v materinem mleku;<br \/>\noku\u017eb z bakterijami in virusi; nespecifi\u010dnimi za\u0161\u010ditnimi snovmi; rudnin zadnje mleko se izlo\u010da proti koncu posameznega podoja; vsebuje<\/p>\n<p>Prebava materinega mleka<br \/>\nkravje mleko je idealno goji\u0161\u010de za \u0161tevilne bakterije<\/p>\n<p>Vsebnost bakterij<br \/>\nvitamin K je v \u017eenskem mleku v majhnih koncentracijah.<br \/>\nzaloge, ki jih ima iz fetalnega \u017eivljenja.<\/p>\n<p>Vitamini<\/p>\n<p>Minerali<\/p>\n<p>kalcij, pove\u010duje kislost in ureja bakteriolo\u0161ko floro v \u010drevesju ter je<br \/>\npomembna nosilka galaktoze,kise hitro vgrajuje v novorojen\u010dkove mo\u017egane.<\/p>\n<p>Ma\u0161\u010dobe<\/p>\n<p>glikoproteini;<br \/>\n35% kazeina;<\/p>\n<p>Ogljikovi hidrati<\/p>\n<p>\u017delezo<br \/>\nPrva faza laktacije je izlo\u010danje mleziva ali kolostruma, ki se pri\u010denja tik pred porodom in traja do tretjega ali \u010detrtega dne laktacije (http:\/\/www.lalecheleague.org\/FAQ\/colostrum.html).<br \/>\nPrehodna faza traja od petega do \u0161tirinajstega dne dojenja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>SESTAVA \u017dENSKEGA MLEKA \u017densko mleko se v \u010dasu dojenja spreminja, kar je njegova pomembna prednost pred nadomestki za materino mleko. Po porodu se najprej izlo\u010da kolostrum, temu sledi prehodno mleko in potem zrelo \u017eensko mleko. Sestava materinega mleka je pomembna za novorojen\u010dka in njegovo prilagajanje na zunajmaterni\u010dno \u017eivljenje. Odvisna je od trajanja nose\u010dnosti in starosti &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/sestava-zenskega-mleka-in-dojenje\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Sestava \u017eenskega mleka in dojenje<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[636],"tags":[1246,1818,1247,1817],"class_list":["post-2162","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-ginekologija-in-porodnistvo","tag-ginekologija","tag-materino-mleko","tag-porodnistvo","tag-sestava-materinega-mleka"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2162","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2162"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2162\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2162"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2162"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2162"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}