Prva pomo\u010d se je \u017ee zgodaj pojavila kot predmet z zakonom predpisane obveznosti in kazenske odgovornosti in kot tako jo je bilo potrebno natan\u010dno opredeliti. Najprimernej\u0161a definicija, ki je bila splo\u0161no sprejeta in je veljavna tudi za dana\u0161nji \u010das, se glasi:<\/p>\n
“Prva pomo\u010d je neposredna zdravstvena oskrba, ki jo dobi po\u0161kodovanec ali nenadno oboleli na kraju dogodka in \u010dim prej po dogodku, ki je opravljena s preprostimi pripomo\u010dki in z improvizacijo, v\u0161tev\u0161i improvizirani transport in ki traja toliko \u010dasa, dokler ne prispe strokovna pomo\u010d ali dokler z bolnikom ne dose\u017eemo ustrezne strokovne pomo\u010di”<\/p>\n
S tako postavljeno definicijo je bilo zavzeto pritrdilno stali\u0161\u010de do prej spornega vpra\u0161anja, ali prva pomo\u010d je ali ni zdravljenje. Od tega stali\u0161\u010da je tudi v veliki meri odvisna odgovornost za obseg in kakovost dane pomo\u010di, zlasti odgovornost zdravstvenih delavcev za strokovne napake, storjene pri nudenju prve pomo\u010di. Praviloma \u0161tejemo zdravljenje kot izklju\u010dno pravico in dol\u017enost zdravnika. Pri prvi pomo\u010di od tega na\u010dela odstopamo in odklon utemeljujemo s tem, da zdravnik na tem podro\u010dju zaradi izjemne nujnosti zaupa dolo\u010den dele\u017e pravice zdravljenja nezdravniku. Pri nudenju prve pomo\u010di gre v\u010dasih za daljnose\u017ene in zahtevne posege. Zaradi odstopanja od na\u010dela, da zdravi lahko le zdravnik, sprejmemo tveganje, ki ga prina\u0161a laikovo poseganje, zaradi neogibne \u0161kode, ki bi nastala z odlaganjem ukrepov do zdravnikovega prihoda.<\/p>\n
Dol\u017enost prve pomo\u010di<\/strong><\/p>\n \u017de leta 1965 je zakonodajalec prvi\u010d izrecno opozoril, da je prva pomo\u010d dol\u017enost vsakega ob\u010dana, kar se je ohranilo in velja tudi v pravnih predpisih Republike Slovenije. Pravni predpis je uveljavil vodilno misel, da v novih odnosih med ljudmi nesre\u010da enega med njimi ne more in ne sme ostati samo njegova zasebna zadeva, temve\u010d nujno zadeva vsakogar in vse, ki zanjo zvedo in so sposobni pomagati. Dolo\u010dba se v veljavnem Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju glasi:<\/p>\n Vsakdo je dol\u017ean po\u0161kodovanemu v nujnem primeru po svojih mo\u010deh in sposobnistih nuditi prvo pomo\u010d in mu omogo\u010diti dostop do nujne medicinske pomo\u010di.<\/p>\n Dol\u017enost nudenja prve pomo\u010di se po obsegu deli v dva dela:<\/p>\n Prej\u0161nji zakon je nalo\u017eil ta \u0161ir\u0161i obseg nudenja prve pomo\u010di zdravstvenim delavcem v skladu z njihovo strokovno usposobljenostjo in tudi zunaj njihovega rednega delovnega \u010dasa in ne glede na to ali so za tako pomo\u010d zapro\u0161eni, in brez vnaprej\u0161nje zahteve pla\u010dila. Sedaj veljavni Zakon o zdravstveni dejavnosti pa nalaga zdravstvenim delavcem in zdravstvenim sodelavcem opravljanje zdravstvene dejavnosti (tudi prve in nujne medicinske pomo\u010di) v skladu z veljavno zdravstveno doktrino in po merilu nujnosti kot edine prednosti.<\/p>\n Zakonodajalec je prvo pomo\u010d opredelil kot minimum nudenja nujne medicinske pomo\u010di. Poleg zakonskega predpisa o nudenju prve pomo\u010di poznamo \u0161tevilne posebne dolo\u010dbe in predpise, ki opredeljujejo nudenje prve pomo\u010di na delovi\u0161\u010dih s posebnimi nevarnostmi ter posebnimi zahtevami ter o prvi pomo\u010di in oskrbi po\u0161kodovancev v cestnem prometu. Poleg obveznosti iz zakonov ter dolo\u010db ve\u017eejo zdravstvene delavce \u0161e eti\u010dna na\u010dela Kodeksa medicinske deontologije Slovenije in drugih veljavnih kodeksov s podro\u010dja zdravstva.<\/p>\n O\u017eivljanje kot posebna oblika prve pomo\u010di<\/strong><\/p>\n O\u017eivljanje je tista oblika prve pomo\u010di, pri kateri se najo\u010ditneje poka\u017eejo bistvene lastnosti dobrega re\u0161evalca. Ne samo pogum in po\u017ertvovalnost, temve\u010d tudi trdno in urejeno znanje ter prakti\u010dna usposobljenost. O\u017eivljanje je podro\u010dje, na katerem se v najbolj surovi obliki ka\u017eejo besede znanega zdravnika Jeana Bernarda, ko je dejal: \u00bbUsmiljenje brez znanja je zasmehovanje po\u0161kodovanega ali nenadno obolelega, po\u017ertvovalnost brez ustreznih ukrepov je nesre\u010da za prizadetega in sramota za re\u0161evalca.\u00ab Tola\u017eba, da topli \u010dlove\u0161ki odnosi do bolnika ali po\u0161kodovanca odtehtajo prenekatero pomanjkljivost, pri o\u017eivljanju ne velja. Pri o\u017eivljanju gre za odlo\u010dne, tvegane, v\u010dasih brutalne in vse prej kot sentimentalne estetske posege. Od njih pa je odvisno, ali bo bolnik \u017eivel ali pa bo zaradi neodlo\u010dnosti ali neznanja umrl. Prav zato veljajo obveznosti s podro\u010dja prve pomo\u010di \u0161e toliko bolj za o\u017eivljanje. O\u017eivljanje je podro\u010dje, kjer lahko najbolj prepri\u010dljivo vidimo in \u010dutimo nujnost enotne doktrine in njene prednosti, enako o\u010ditno pa tudi \u0161kodo, ki nastane zaradi nediscipline in samovoljnega odstopanja.<\/p>\n Danes veljavni postopki za o\u017eivljanje so nasploh medicinsko zahtevnej\u0161i od drugih ukrepov prve pomo\u010di. Zunanja masa\u017ea srca terja od re\u0161evalca bistro diagnosti\u010dno presojo, hitro odlo\u010ditev in ob\u010dutek za pravo mero pri njenem izvajanju. Lahko vrne \u017eivljenje ali pa prinese smrt. V\u010dasih povzro\u010di grozljive po\u0161kodbe. Ni dosti manj zahtevna, gotovo pa mnogo bolj nevarna, od prenekaterega kirur\u0161kega posega. Kljub temu o\u017eivljanje prepu\u0161\u010damo nezdravniku, toda ne vsakemu. Zunanja masa\u017ea srca je edini ukrep prve pomo\u010di,<\/strong> za katerega postavljamo pogoje<\/strong>. \u010ce jih re\u0161evalec ne izpolnjuje, odlo\u010dno re\u010demo, da tega ne sme, \u010detudi bi bilo treba. Zunanja masa\u017ea srca je torej edini ukrep, za katerega smo re\u0161evalce razdelili v tri skupine:<\/p>\n Odgovornost za opustitev prve pomo\u010di<\/strong> Pravni vidik vpra\u0161anja<\/strong><\/p>\n \u010cim huj\u0161a je nuja, katere ni hotel upo\u0161tevati tisti, ki bi bil lahko pomagal, toliko stro\u017eje ocenjuje zakon njegovo dejanje, najstro\u017eje pa\u010d v merilih smrtne nevarnosti. Drugo merilo predstavlja strokovna usposobljenost osebe, ki je opustila prvo pomo\u010d. \u010ce upo\u0161tevamo oboje, po veljavnem kazenskem zakonu najve\u010djo odgovornost prav gotovo nosi zdravnik, \u010de je odklonil pomo\u010d bolniku, ki je bil v smrtni nevarnosti. Ostali zdravstveni delavci so z njim izena\u010deni po enakih merilih, saj zakon pravi:<\/p>\n Zdravnik ali drug zdravstveni delavec, ki v nasprotju s svojo poklicno dol\u017enostjo ne pomaga bolniku ali komu drugemu, ki je v nevarnosti za \u017eivljenje, se kaznuhe z zaporom do enega leta.<\/p>\n Odgovornost osebe, ki z zdravstvenim poklicem nima nobene zveze, je manj\u0161a. Ob prometni nesre\u010di pa je kazenska odgovornost ne glede na njihovo usposobljenost enaka za vse voznike, ki pobegnejo s kraja nezgode in opuste pomo\u010d po\u0161kodovanemu ali ne obveste o nezgodi, kakor je predpisano. Zdravnika voznika bi navzlic temu lahko obravnavali stro\u017eje, \u010de bi po\u0161kodovanca pustil brez ustrezne pomo\u010di. \u010ce bi po\u0161kodovani ali nenadoma zboleli utrpel \u0161kodo na zdravju zaradi opustitve prve pomo\u010di ali nujne medicinske pomo\u010di, predpisane z zakonom, bi poleg denarne ali celo zaporne kazni lahko uveljavljal tudi od\u0161kodninski zahtevek.<\/p>\n Eti\u010dni vidik vpra\u0161anja odgovornosti<\/strong><\/p>\n Ima izhodi\u0161\u010de v na\u010delih, ki so zapisana v eti\u010dnih kodeksih in deontolo\u0161kih zakonih. Ti predpisi imajo v primeru njihove kr\u0161itve lahko za posledico posredne sankcije preko stanovskih (zborni\u010dnih) organizacij. Edina in hkrati najhuj\u0161a – za eti\u010dno ob\u010dutljivega \u010dloveka huj\u0161a kot obsodba pred sodi\u0161\u010dem – je ugotovitev, da kr\u0161itelj ni ravnal po eti\u010dnih na\u010delih svojega poklica ali po na\u010delih svoje profesionalne etike.<\/p>\n Na\u010dela profesionalne etike bi vsakemu mo\u017enemu kr\u0161itelju morala biti spodbuda, da bi si prizadeval biti bolj\u0161i in dose\u010di eti\u010dno vi\u0161jo raven, kot je po zakonu pogoj za neopore\u010dnega \u010dlana neke skupnosti.<\/p>\n Odgovornost za kakovost pomo\u010di<\/strong><\/p>\n Nikakr\u0161na po\u017ertvovalnost in \u010dlove\u0161ka toplina ne moreta nadomestiti pomanjkljivega znanja. Po\u0161kodovanec ali nenadno oboleli potrebuje strokovno pravilno pomo\u010d ob pravem \u010dasu, ki traja, dokler je potrebno. Odstopanje od zahtev lahko \u0161koduje zdravju po\u0161kodovanca ali nenadno obolelega. V primerih takih hudih odstopanj in pomanjkljivega znanja dajalcu prve pomo\u010di ne bi mogli o\u010ditati odklonitve, lahko pa bi mu o\u010ditali ravnanje v o\u010ditnem nasprotju s pravili stroke in zmo\u017enosti, kar bi pomenilo z zakonom opredeljeno kaznivo dejanje z elementi malomarnosti. Nevednost ali hudo neznanje ne more opravi\u010diti niti laika niti zdravstvenega delavca na tem podro\u010dju, kjer \u0161tejemo prvo pomo\u010d v temeljni minimum znanja, ki si ga je tako zdravstveni delavec kot tudi laik dol\u017ean pridobiti celo sam. Ta zahteva velja brez pridr\u017ekov zlasti za ukrepe, od katerih je odvisno \u017eivljenje po\u0161kodovanca ali nenadno obolelega.<\/p>\n Zaklju\u010dek<\/strong><\/p>\n Ve\u010dina ljudi se v nezgodni situaciji znajde na razpotju med odlo\u010ditvijo, ali bi po\u0161kodovancu ali nenadno obolelemu nudili prvo pomo\u010d ali pa bi se umaknili in prepustili prizori\u0161\u010de nekomu drugemu. Vzrok za tak umik je le redko strah pred neprijetnostmi in pred odgovornostjo. Pogosteje gre za srame\u017eljivost in za neprijetnost ob misli, da se bo potrebno izkazati pred radovedne\u017ei in morda tudi pred medicinsko strokovno javnostjo. \u010ce se bomo za\u010deli odlo\u010dati \u0161ele na kraju samem, bo zadeva najbr\u017e izgubljena. Na take dogodke je potrebno biti pripravljen vnaprej. Odlo\u010ditev mora biti zrela \u017ee zdavnaj prej in enkrat za vselej. Prisko\u010diti na pomo\u010d po\u0161kodovancu ali nenadno obolelemu mora biti refleks.<\/p>\n Primer 1<\/p>\n Skupina planincev je popivala v planinski ko\u010di, nakar sta se dva izmed njih odpravila na bli\u017enji vrh. Tam je enemu spodrsnilo in padel je nekaj metrov v globel, kjer so rasli manj\u0161i macesni. Pri padcu po vejah drevesa je pri\u0161lo do penetrantne po\u0161kodbe prsnega ko\u0161a na obeh straneh ter do vdora zraka v prsno votlino, ki je pri\u010del stiskati obe plju\u010dni krili po ventilnem mehanizmu. Drugih omembe vrednih po\u0161kodb po\u0161kodovanec pri tem padcu ni utrpel. Prisotni planinec je stekel v ko\u010do po pomo\u010d, po\u0161kodovanca so dvignili iz globeli in ga odnesli v ko\u010do. Pri\u010del se je du\u0161iti in nastala je zmeda, ki jo je potenciral zau\u017eiti alkohol. V skupini planincev je bil prisoten tudi voznik re\u0161evalnega vozila z 80-urnim te\u010dajem prve pomo\u010di, ki je po\u0161kodovanca pokril z odejo in ga obrnil na bok. Poklicali so zdravni\u0161ko pomo\u010d, ki je prispela na kraj s helikopterjem v 20 minutah, vendar je medtem po\u0161kodovanec \u017ee umrl zaradi obojestranskega pnevmotoraksa in stisnjenja obeh plju\u010dnih kril. Zoper \u00bbizobra\u017eenega\u00ab re\u0161evalca je bil uveden kazenski postopek zaradi opustitve nudenja pravilne prve pomo\u010di.<\/p>\n Primer 2<\/p>\n Voznik osebnega avtomobila je pri tesnem prehitevanju v no\u010dnem \u010dasu zbil pe\u0161ca, ki ga je odbilo v obcestni jarek. Ustavil je vozilo in pogledal po\u0161kodovanca in zdelo se mu je, da ne diha. V paniki je zapustil kraj nesre\u010de in se odpeljal domov, ne da bi po\u0161kodovancu nudil kakr\u0161no koli pomo\u010d, niti ni obvestil policije oz. re\u0161evalcev, ker je pred nesre\u010do popil ve\u010djo koli\u010dino vina. Po\u0161kodovanca je odkril naklju\u010dni mimoido\u010di in obvestil \u0161tevilko 112. Re\u0161evalna ekipa z zdravnikom je mo\u010dno podhlajenega po\u0161kodovanca re\u0161ila smrti v zadnjem trenutku. Nevestnega voznika je policija kmalu za tem odkrila. Zoper njega je bil uveden kazenski postopek zaradi povzro\u010ditve prometne nesre\u010de iz malomarnosti ter zapustitve osebe brez nudenja pomo\u010di, ki se je kon\u010dal z obsodilno sodbo enega leta zapora.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Prva pomo\u010d se je \u017ee zgodaj pojavila kot predmet z zakonom predpisane obveznosti in kazenske odgovornosti in kot tako jo je bilo potrebno natan\u010dno opredeliti. Najprimernej\u0161a definicija, ki je bila splo\u0161no sprejeta in je veljavna tudi za dana\u0161nji \u010das, se glasi: “Prva pomo\u010d je neposredna zdravstvena oskrba, ki jo dobi po\u0161kodovanec ali nenadno oboleli na … Preberi ve\u010d o Pravni in eti\u010dni vidiki prve pomo\u010di<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[90],"tags":[140,141,91],"class_list":["post-220","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-prva-pomoc","tag-1letnik-prva-pomoc","tag-eticni-in-pravni-vidiki-prve-pomoci","tag-prva-pomoc"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/220","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=220"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/220\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=220"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=220"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=220"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}\n
\nkot dol\u017enost nudenja prve pomo\u010di vsakega zdravstvenega delavca, ki je po obsegu mnogo \u0161ir\u0161a, saj je opredeljena kot \u00bbnujna medicinska pomo\u010d\u00ab.<\/li>\n<\/ul>\n\n
\nv drugo skupino, ki se je sme lotiti, samo \u010de je posebej pripravljena;
\nv tretjo skupino, ki mora biti teoreti\u010dno in prakti\u010dno usposobljena in zanjo ni opravi\u010dila, \u010de bi opustila masa\u017eo srca, kadar je na mestu.<\/li>\n<\/ul>\n
\n
\nOdgovornost za opustitev nudenja prve pomo\u010di delimo po pravnem in eti\u010dnem merilu.<\/p>\n