Za u\u010dinkovito nudenje prve pomo\u010di je potrebno imeti specialisti\u010dno znanje in obvladati \u0161tevilne ve\u0161\u010dine. Vendar pa se delo zdravstvenega osebja ne zaklju\u010di z obravnavo po\u0161kodovanca. Po\u0161kodovance obi\u010dajno spremljajo njihovi svojci, s katerimi se pogovarjamo o nesre\u010di, na\u010drtovanih ukrepih in pri\u010dakovanjih.<\/p>\n
Delo s svojci po\u0161kodovancev na terenu, na urgentnih oddelkih bolni\u0161nic in na oddelkih intenzivne medicine je te\u017eko. Prav tako zahtevno je tudi sporo\u010danje slabe novice.<\/p>\n
V poglavju bomo spoznali glavne smernice, ki nam pomagajo, da bo na\u0161a komunikacija s svojci u\u010dinkovita. U\u010dinkovita komunikacija nam omogo\u010da, da svojci sli\u0161ijo in razumejo na\u0161a sporo\u010dila in da mi razumemo njih, ki se zaradi posledic preteklega dogajanja znajdejo v krizni situaciji.<\/p>\n
Komunikacija s svojci je pomemben del celostne skrbi za bolnika. Izklju\u010ditev svojcev iz obravnave in nerazumevanje njihovih potreb ima pomembne posledice. Ne vpliva le na po\u010dutje vseh udele\u017eenih pri delu na oddelku, ampak tudi na spoprijemanje svojcev s krizno situacijo in morebitnim \u017ealovanjem. Slednje se namre\u010d lahko prav zaradi neustrezne komunikacije podalj\u0161a ali razvija v patolo\u0161ki smeri.<\/p>\n
Krizna situacija<\/strong><\/p>\n Krizno situacijo opredeljuje soo\u010danje posameznika z ovirami, ki pomembno vplivajo na doseganje njegovih \u017eivljenjskih ciljev ali ogro\u017eajo \u017eivljenje samo. Vsaka kriza prina\u0161a poru\u0161enje telesnega, \u010dustvenega, kognitivnega in socialnega ravnovesja.<\/p>\n Krizna situacija se razvija preko posameznih stopenj. Izid spoprijemanja s krizo je lahko v vsaki od stopenj uspe\u0161en, kar prinese izhod iz krize, ali pa se nadaljuje v naslednjo stopnjo.<\/p>\n 1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Za\u010detna <\/strong>stopnja traja od nekaj sekund do 24 ur. V tem \u010dasu nastopi ogro\u017eajo\u010da situacija, kar povzro\u010di napetost in nelagodje. Spro\u017eajo se mehanizmi spoprijemanja, ki temeljijo na posameznikovih preteklih izku\u0161njah.<\/strong> Odziv na krizno situacijo vedno spremljajo mo\u010dna \u010dustva, med katerimi prevladujejo tesnoba, strah, jeza, \u017ealost, krivda, dvom, zanikanje. V vedenju se to opazi na razli\u010dne na\u010dne: ljudje jokajo, se jezijo, obto\u017eujejo sebe ali druge, ne zdr\u017eijo pri miru, i\u0161\u010dejo informacije, pomo\u010d ali pa se umaknejo in zaprejo vase. Ve\u010dina njihovih dejavnosti je slabo organiziranih, saj mi\u0161ljenje ne poteka racionalno in logi\u010dno. Na za\u010detku krizne situacije je zato pomo\u010d izrednega pomena.<\/p>\n 2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sledi reaktivna stopnja, ki traja od nekaj dni do nekaj tednov. \u010ce so se pretekli na\u010dini re\u0161evanja situacije izkazali za neu\u010dinkovite, napetost nara\u0161\u010da, prepletajo se ob\u010dutki dvoma, jeze, \u017ealosti, nebogljenosti in nemo\u010di. Ljudje i\u0161\u010dejo nove na\u010dine samopomo\u010di.<\/strong> Nekateri se \u017eelijo o dogodku veliko pogovarjati, i\u0161\u010dejo sogovornike in potrditve za svoje mnenje, drugi se zapirajo vase in ne spustijo nikogar blizu. Ve\u010dina se jih posku\u0161a vrniti k svojim vsakodnevnim dejavnostim, a jim pogosto zanje zmanjkuje energije, miselna koncentracija je slab\u0161a, niso tako u\u010dinkoviti kot v preteklosti, kar stopnjuje ob\u010dutke nezadovoljstva.<\/p>\n 3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Tretja stopnja je aktivna in pomeni poskus prave predelave dogajanja.<\/strong> \u010ce posamezniku uspe zmanj\u0161ati ali razre\u0161iti problemsko situacijo, postane tudi du\u0161evno po\u010dutje znosnej\u0161e. Bole\u010dina preteklega dogodka sicer ostaja, a je obvladljiva. Vsakodnevno delovanje je la\u017eje, bolj u\u010dinkovito. \u010ce tega ne uspejo dose\u010di, se dezorganizacija stopnjuje, pojavlja se ukvarjanje z nepomembnostmi, nadaljuje se stanje napetosti.<\/p>\n 4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Za zadnjo stopnjo je zna\u010dilen neuspeh vseh preteklih na\u010dinov spoprijemanja<\/strong>, kar vodi v umik, brezup, nemo\u010d in stanje poglobljene krize. Oseba potrebuje umik v varno okolje, strokovno obravnavo z aktivnim poslu\u0161alcem in mo\u017enostjo predelave ob\u010dutkov, da se prevrednoti \u017eivljenjski okvir in oblikuje pozitivna usmeritev v prihodnost.<\/p>\n Na do\u017eivljanje v vsaki fazi vplivajo naslednji dejavniki:<\/p>\n 1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zaznava dogodka<\/strong>: ta vklju\u010duje posameznikovo oceno dogodka, kako ga vidi, kako ocenjuje njegov vpliv na svoje cilje in \u017eivljenje. Pri tem je pomembno, kako se posameznikova ocena ujema s stvarnostjo, ki jo dogodek prina\u0161a.<\/p>\n 2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zunanji viri<\/strong>: se nana\u0161ajo na vire pomo\u010di, ki so posamezniku dostopni pri soo\u010danju s krizno situacijo. Ve\u010dina ljudi se v krizni situaciji obra\u010da po pomo\u010d k dru\u017eini in o\u017ejim prijateljem. Sem spadajo tudi razli\u010dne organizacije v lokalnih skupnostih. Zaradi pove\u010danega vznemirjenja, ki vpliva na proces mi\u0161ljenja, se ljudem v krizi pogosto zdijo ti viri pomo\u010di oddaljeni ali nedostopni.<\/p>\n 3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Notranji viri:<\/strong> so viri, ki jih nosi posameznik v sebi v obliki lastnih na\u010dinov spoprijemanja s te\u017eavami ali preteklih izku\u0161enj v podobnih situacijah. Negotovost v krizni situaciji spro\u017ea mo\u010dne ob\u010dutke nemo\u010di in izgubljenosti. Za posameznika je zato klju\u010dnega pomena, da si postavi vpra\u0161anje, kaj lahko sam naredi za izbolj\u0161anje situacije. Slednje prispeva k ob\u010dutku kontrole nad seboj, nad situacijo in dviguje samospo\u0161tovanje.<\/p>\n V postopku prve pomo\u010di se sre\u010dujemo s svojci v prvi, za\u010detni fazi krizne situacije, na oddelkih v bolni\u0161nici pa \u0161e v drugi, reaktivni. V ospredju je vedno intenzivno \u010dustvovanje in drugi znaki kriznega do\u017eivljanja, kot so: anksioznost, zo\u017eena pozornost, slab\u0161a miselna koncentracija, preplavljenost z informacijami, spremenjeno do\u017eivljanje \u010dasa, izguba prioritet, nara\u0161\u010dajo\u010da osamljenost. Vsi od opisanih znakov zahtevajo pozornost in spo\u0161tovanje. \u010ce svojce v njihovem stanju in potrebah prezremo, obstaja nevarnost, da se bodo po\u010dutili nerazumljene in nemo\u010dne. Kot taki bodo slab\u0161e razumeli na\u0161a sporo\u010dila in sprejemali odlo\u010ditve, ki so takrat potrebne.<\/p>\n Za\u010detni stik s svojci<\/strong><\/p>\n S svojci se lahko prvi\u010d sre\u010damo \u017ee na terenu, nekateri spremljajo po\u0161kodovanca pri prevozu v bolni\u0161nico ali pa jih sre\u010damo na oddelku, kamor so pri\u0161li po obvestilu. Na na\u0161o komunikacijo z njimi vpliva tudi okolje, v katerem se pogovarjamo.<\/p>\n Na terenu obi\u010dajno ni prilo\u017enosti za ve\u010djo pozornost svojcem, saj je prva pomo\u010d vedno usmerjena k po\u0161kodovancu, ohranjanju njegovega zdravja in \u017eivljenja. Tu so prisotni svojci v pomo\u010d pri zbiranju podatkov o pretekli zdravstveni zgodovini po\u0161kodovanca. Ko smo opravili vse nujno delo in kadar nam postopek dovoljuje, pa velja vzpostaviti komunikacijo s svojci, ki so kot pri\u010de nezgodnemu dogodku v stanju vznemirjenosti in negotovosti. Prepoznava njihove stiske in kratka seznanitev o tem, kaj se dogaja, ter kak\u0161ni bodo na\u0161i nadaljnji postopki, pomembno zni\u017eajo njihovo napetost in jim pomagajo pri uravnavanju lastnega \u010dustvenega stanja in vedenja. Informirani in \u010dustveno podprti svojci imajo ve\u010dji ob\u010dutek samonadzora ter so s tem tudi bolj\u0161i sodelavci pri pomo\u010di.<\/strong><\/p>\n Pogosto spoznamo svojce po\u0161kodovancev na oddelku, kamor pridejo po obvestilu o nezgodi. Prvo obve\u0161\u010danje svojcev o hudem dogodku navadno poteka po telefonu. Namen telefonskega pogovora je seznaniti svojce o dogodku in jih povabiti v bolni\u0161nico.<\/p>\n Pri prvem telefonskem pogovoru je pomembno, da osebje:<\/p>\n V idealnih pogojih sprejme na urgentnem oddelku svojce tisti \u010dlan osebja, ki je opravil telefonski razgovor. Ta je tudi v nadaljevanju odgovoren za kontakt z njimi. Obi\u010dajno je to zdravnik ali izku\u0161ena medicinska sestra.<\/p>\n Svojci \u017eelijo takoj po prihodu na oddelek izvedeti, kaj se je zgodilo. V tej fazi je jasnost, po\u0161tenost in enostavnost informacije<\/strong> klju\u010dnega pomena. Kratka razlaga z orisom resnosti stanja je potrebna, da se svojci za\u010dnejo soo\u010dati s krizno situacijo. Taka informacija jim pomaga k stvarni zaznavi tragi\u010dnega dogodka, prepre\u010duje proces zanikanja in vzpodbuja k aktivnemu spoprijemanju. \u010ce je potrebna identifikacija po\u0161kodovanca, svojce \u010dim prej pospremimo k njemu.<\/p>\n V nadaljevanju se pogovor med osebjem in svojci odvija v sobi za svojce. \u010ceprav je v \u0161tevilnih bolni\u0161nicah to bolj izjema kot pravilo, pa je soba za svojce eden od pogojev za u\u010dinkovito komunikacijo. Soo\u010deni s tragi\u010dnim dogodkom, negotovi glede izida ter v fazi intenzivnega \u010dustvovanja, potrebujejo prostor, kamor se lahko umaknejo. \u010ce jim tega ne zagotovimo, obstaja nevarnost, da bomo nanje naleteli, ko bodo tavali po oddelku, sami iskali odgovore na vpra\u0161anja, ki se jim zastavljajo ali pa jih ne bomo na\u0161li, ko jih bomo potrebovali.<\/p>\n Soba za svojce mora nuditi zasebnost in mir, zato naj bo nekoliko odmaknjena od burnega dogajanja na oddelkih. Opremimo jo z udobnimi stoli, klubsko mizico, telefonom, rob\u010dki, umivalnikom in mo\u017enostjo priprave toplega napitka.<\/p>\n Komunikacija s svojci se mora po vzpostavljenem za\u010detnem stiku odvijati sproti in mora slediti glavnim spremembam stanja po\u0161kodovanca. Pri \u0161tevilnih po\u0161kodovancih na urgentnih in intenzivnih oddelkih so posledice tragi\u010dnega dogodka resne, nezdru\u017eljive z \u017eivljenjem. Zato je pomembno poznati smernice za pogovor s svojci, kadar jim sporo\u010damo slabo novico ali novico o smrti po\u0161kodovanca. Opisane smernice so oblikovane v pomo\u010d svojcem, da se soo\u010dijo s slabo novico ali smrtjo in jim pomagajo v za\u010detnem obdobju. Ko je to ob ustrezni podpori osebja mimo, se svojci obi\u010dajno bolje spoprimejo s situacijo, kot smo si na osnovi njihovega prvega odziva predstavljali.<\/p>\n Ko zaklju\u010dimo pogovor o slabi novici<\/strong><\/p>\n Po zaklju\u010denem pogovoru o slabi novici bodo svojci najve\u010dkrat \u017eeleli obiskati umrlega. Za to imajo \u0161tevilne razloge.<\/p>\n Prikaz smernic na primeru<\/strong><\/p>\n \u010ceprav je primer izmi\u0161ljen, smo \u017eeleli pokazati, kako lahko opisane smernice uporabimo pri obravnavi svojcev.<\/p>\n 19-letnega fanta so pripeljali v bolni\u0161nico s hudo po\u0161kodbo glave po padcu z motorjem. Po telefonu so obvestili mater, ki je pri\u0161la na oddelek. Sprejela jo je medicinska sestra in ji povedala, da je stanje resno in da se borijo za njegovo \u017eivljenje. Mati je po\u010dakala v sobi za svojce. Fantu se je stanje v naslednji uri poslab\u0161alo, sledilo je o\u017eivljanje, ki pa ni bilo uspe\u0161no. Zdravnik je sporo\u010dil novico o smrti fanta, spremljala ga je medicinska sestra.<\/p>\n Z: zdravnik<\/p>\n S: medicinska sestra<\/p>\n M: mati umrlega fanta<\/p>\n Z, S: (Vstopita v sobo za svojce, rokovanje.) \u00bbGospa …, sem dr. …, skrbel sem za va\u0161ega sina, ki so ga pred eno uro pripeljali na na\u0161 oddelek po prometni nesre\u010di. (Usedeta se poleg gospe, gospa sedi v sredini.)<\/p>\n (Sogovorniki sedijo blizu, da je mogo\u010d dotik, ko je potreben.)<\/p>\n M: (vznemirjena) Kje je … Kaj se dogaja? (Negotovost svojcev, \u017eelja po informaciji.)<\/p>\n Z: (Govori po\u010dasi, resno, z ob\u010dutkom.) Kot veste, je bila po\u0161kodba glave zelo huda. Pred eno uro se je stanje poslab\u0161alo in takoj smo ga za\u010deli o\u017eivljati. \u017dal vam moram sporo\u010diti, da je va\u0161 sin umrl. (Kratka, enostavna informacija, uporaba besede \u00bbumrl\u00ab.)<\/p>\n M, Z, S: (ti\u0161ina) (\u010cakanje na odziv. Brez prehitevanja. Zdr\u017eati ti\u0161ino.)<\/p>\n M: (\u010cez nekaj \u010dasa hlipanje, jok, obup.)<\/p>\n S: (Polo\u017ei roko na ramo matere.) (Dotik vnese bli\u017eino, ponudi oporo.)<\/p>\n M: (v joku) Ne verjamem … \u0160e zjutraj sva se pogovarjala, da greva popoldne … To ni res, zmotili ste se, povejte mi, da ni res. (Neurejene misli, poskus zanikanja.)<\/p>\n Z: Te\u017eko verjamete, da se je to zgodilo. (Zrcaljenje \u010dustev – zanikanje.)<\/p>\n M: Ja, … (jok, obup) (Dopu\u0161\u010danje izra\u017eanja \u010dustev. Po\u010dakati in zdr\u017eati ob svojcu v stiski. Sprejemanje joka kot odgovor na informacijo.)<\/p>\n S: (\u010dez nekaj \u010dasa) Hudo vam je. (Zrcaljenje \u010dustev – \u017ealost.)<\/p>\n M: (jok se stopnjuje).<\/p>\n S: (ponudi rob\u010dke).(Nudenje pomo\u010di.)<\/p>\n M: (hlipa, joka) Vedno sem ga svarila zaradi motorja. Ampak ni hotel odnehati. Prekleti motor (jok) …<\/p>\n S: Ali vam lahko koga pokli\u010demo? (Iskanje zunanjih virov pomo\u010di.)<\/p>\n M: (jok, brez odgovora).<\/p>\n S: (polo\u017ei roko na ramo) Gospa, ali vam lahko koga pokli\u010demo? (Ponovitev ponudbe. Svojci lahko kaj presli\u0161ijo.)<\/p>\n M: Ne, ne, s sinom \u017eiviva sama (jok, hlipanje).<\/p>\n S: Morda bi lahko poklicali koga od va\u0161ih sorodnikov ali prijateljev?<\/p>\n M: Ja, pokli\u010dite mojo sestro (i\u0161\u010de po torbici bele\u017eko in jo izro\u010di sestri).<\/p>\n S: (gre do telefona, pokli\u010de sestro in jo povabi v bolni\u0161nico). (Poklicati bli\u017enje za oporo svojcu.)<\/p>\n M: (se obrne k zdravniku) Kaj se je dogajalo? (Potreba svojcev po informacijah. Zmore sama izraziti \u017eeljo.)<\/p>\n Z: Va\u0161 sin je bil hudo po\u0161kodovan. Pri padcu je dobil hud udarec v glavo, pome\u010dkan je bil tudi prsni ko\u0161. V bolni\u0161nico je bil pripeljan nezavesten. Sam ni mogel ve\u010d dihati, zato smo ga priklju\u010dili na dihalni aparat. \u017de takoj so se za\u010dele kazati tudi motnje bitja srca. Z zdravili smo posku\u0161ali stanje popraviti, vendar so bile posledice nesre\u010de prehude. Ko je srce prenehalo biti, smo ga za\u010deli o\u017eivljati, vendar o\u017eivljanje ni bilo uspe\u0161no. (Jasna, enostavna razlaga, brez medicinskega \u017eargona.)<\/p>\n M: (hlipa) Niste se dovolj potrudili …<\/p>\n Z: Zagotavljam vam, da smo naredili vse, kar je bilo v na\u0161i mo\u010di. (Zagotavljanje ustreznosti obravnave, brez obrambne dr\u017ee.)<\/p>\n M: \u010ce bi … (hlipa, jok)<\/p>\n S: Jezni ste, ker mu nismo mogli pomagati. (Zrcaljenje \u010dustev – jeze.)<\/p>\n M: Ja, jezna sem na motor, nanj, ker je vseskozi izzival, ker ni pazil, jezna sem na vse … To ni po\u0161teno … To ni po\u0161teno … (jok) (Dopu\u0161\u010danje izra\u017eanja \u010dustev, spo\u0161tovanje izra\u017eanja.)<\/p>\n S: (ko se umiri) Ali vam lahko prinesem skodelico \u010daja? (Nudenje pomo\u010di – napitek.)<\/p>\n M: Ne, hvala. Rada bi ga videla. (\u017delja po obisku umrlega.)<\/p>\n Z: Seveda, odpeljal vas bom k njemu, da se poslovite. (Skupaj zapustijo sobo za svojce). (Omogo\u010diti, da se od umrlega poslovijo.)<\/p>\n S: (pred sobo mati okleva, sestra jo prime pod roko) Pridite, vstopiva. (Spodbuda k slovesu, telesna opora.)<\/p>\n M: (jok, presunjenost ob sinu).<\/p>\n S: (prinese stol za mater, po\u010daka, da se umiri) Pustila vaju bom sama, da se lahko poslovite. Ne bojte se ga dotakniti ali objeti. (Sestra sama prime umrlega za roko).<\/p>\n M: (objame sina).<\/p>\n S: Po\u010dakala vas bom na oddelku, kamor bo kmalu pri\u0161la tudi va\u0161a sestra. Preden odidete, se prosim oglasite, ker bi vam rada dala \u0161e nekaj informacij v zvezi z nadaljnjimi postopki. \u010ce bi tudi v prihodnjih dneh potrebovali pogovor, se lahko oglasite. (Ponuditi zasebnost pri slovesu, spodbuditi dotik, ob odhodu z oddelka ponuditi informacije, zlo\u017eenke, mo\u017enost vrnitve na oddelek z vpra\u0161anji.)<\/p>\n M: Hvala.<\/p>\n Skrb za osebje<\/strong><\/p>\n Sporo\u010danje tragi\u010dne novice in delo z \u017ealujo\u010dimi svojci je zahtevno. Za zaposlene je pomembno, da poznamo svoje odgovore na stres in na\u010dine, kako si pri tem pomagati. Nestvarno je pri\u010dakovati, da se bomo v vseh situacijah s svojci dobro zna\u0161li. Zavedno ali nezavedno lahko v nas dolo\u010dene situacije vzpodbudijo burnej\u0161e ali te\u017eje osebne odgovore. Nekaterih svojcev morda kljub prizadevanju ne razumemo, se nanje jezimo ali pa nas pustijo ravnodu\u0161ne brez so\u010dutja. Burnej\u0161e osebne odgovore obi\u010dajno do\u017eivljamo takrat, kadar so umrli ali njihovi svojci podobni nam ali na\u0161im najbli\u017ejim.<\/p>\n Posledice dolgotrajnega dela v postopkih prve pomo\u010di in na oddelkih urgentne medicine se brez ustrezne obravnave osebja lahko ka\u017eejo na individualni in skupinski ravni. Osebje individualno poro\u010da o sindromu izgorelosti, na skupinski ravni pa se posledice ka\u017eejo kot nizka morala, pogoste menjave osebja ali pove\u010danje odsotnosti.<\/p>\n Eden od mo\u017enih na\u010dinov za premagovanje stresa na delovnem mestu je oblikovanje neformalnih ali formalnih skupin za razbremenjevanje. Neformalne skupine si lahko po delovnem dnevu privo\u0161\u010dijo skupni izhod ali oblikujejo pravila. Npr., da med malico ali potem, ko sle\u010dejo uniforme, ne govorijo o delu. Formalne skupine za razbremenitev vodi strokovnjak in imajo svojo strukturo in pravila. Razbremenjevanje naj bi potekalo \u010dim prej po stresnem dogodku. Sodelovali naj bi vsi udele\u017eeni. Osnovni modeli razbremenjevanja vedno vklju\u010dujejo obnovo dogodka, \u010dustva in reakcije ob tem, uporabljene strategije spoprijemanja in zaklju\u010dek. V mnogih okoljih te skupine prepoznavajo kot potrebne in dragocene za osebje.<\/p>\n \u010ce \u017eelimo biti pri delu s svojci po\u0161kodovancev u\u010dinkoviti, ne smemo pozabiti, da v komunikacijo vstopamo kot strokovnjaki in kot ljudje s svojimi preteklimi izku\u0161njami, kar pomeni, da smo pri tem tudi sami ranljivi. Tako kot dajemo svojcem prilo\u017enost, da v te\u017eki situaciji izrazijo svoja \u010dustva in se o njih pogovarjajo, si enako pravico vzemimo ob zaklju\u010dku dela mi sami skupaj s sodelavci.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Za u\u010dinkovito nudenje prve pomo\u010di je potrebno imeti specialisti\u010dno znanje in obvladati \u0161tevilne ve\u0161\u010dine. Vendar pa se delo zdravstvenega osebja ne zaklju\u010di z obravnavo po\u0161kodovanca. Po\u0161kodovance obi\u010dajno spremljajo njihovi svojci, s katerimi se pogovarjamo o nesre\u010di, na\u010drtovanih ukrepih in pri\u010dakovanjih. Delo s svojci po\u0161kodovancev na terenu, na urgentnih oddelkih bolni\u0161nic in na oddelkih intenzivne medicine … Preberi ve\u010d o Sporo\u010danje slabe novice ob smrti<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[90],"tags":[140,91,142],"class_list":["post-221","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-prva-pomoc","tag-1letnik-prva-pomoc","tag-prva-pomoc","tag-sporocanje-slabe-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/221","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=221"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/221\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=221"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=221"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=221"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}\n
\nPove, kdo je bil pripeljan v bolni\u0161nico. \u010ce identiteta po\u0161kodovanca ni jasna, prosi mo\u017ene svojce za sodelovanje, saj se zdi, da je bil pripeljan nekdo od njihovih bli\u017enjih.
\nKratko in jasno opi\u0161e, kaj se je zgodilo (\u00bbGospod NN je bil pripeljan na urgenco v kriti\u010dnem stanju, zato vas prosimo, da se \u010dim prej oglasite.\u00ab). V telefonskem razgovoru ne razlagamo podrobnosti o po\u0161kodbi in ne sporo\u010damo novice o smrti. Te informacije posredujemo osebno, ko lahko zagotovimo potrebne pogoje, ki jih svojci v takem primeru potrebujejo.
\nPredlaga, naj se v bolni\u0161nico ne vozijo sami, ampak prosijo nekoga za spremstvo.
\nPonovi, kje naj se svojci oglasijo. Izredno stresno za svojce je, \u010de ne vedo, kam morajo priti, ko odlo\u017eijo telefonsko slu\u0161alko.<\/li>\n<\/ul>\n
\n
\nSporo\u010danje slabe novice<\/strong><\/p>\n\n
\nKer je sporo\u010danje slabe novice te\u017eka naloga in ker je osebje v ve\u0161\u010dinah komuniciranja razli\u010dno u\u010dinkovito, je smiselno, da si pri tem pomaga. Pogosta praksa v tujini je, da povabi zdravnik na pogovor tudi medicinsko sestro, ki je do takrat skrbela za komunikacijo s svojci.<\/li>\n<\/ul>\n\n
\nZdravnik se ob vstopu v sobo za svojce predstavi, spozna prisotne in se z njimi usede. Slabe novice ne sporo\u010damo med vrati ali stoje. Ob\u010dutek, da imamo dovolj \u010dasa in da smo pripravljeni s svojci pre\u017eiveti naslednjih nekaj minut, je zelo pomemben.
\nSlabo novico sporo\u010damo na jasen in po\u0161ten na\u010din, pri \u010demer ne uporabljamo strokovnih izrazov ali medicinskega \u017eargona. \u010ce sporo\u010damo novico o smrti po\u0161kodovanca, stanja ne olep\u0161ujemo (\u00bb\u017dal vam moram sporo\u010diti, da je va\u0161 … zaradi posledic nesre\u010de umrl.\u00ab). Uporaba besede \u00bbsmrt, umrl, mrtev\u00ab prispeva k stvarni zaznavi situacije in jo svojci ocenjujejo kot dobrodo\u0161lo. Pri tako tragi\u010dni situaciji ni prostora za izogibanje.
\nPo klju\u010dni informaciji po\u010dakamo, da svojci sporo\u010dilo sli\u0161ijo in razumejo. To lahko traja nekaj trenutkov. Pri tem se ne ustra\u0161imo ti\u0161ine, ki nastane in je ne posku\u0161amo takoj zapolniti z razlago, kaj vse smo naredili in kako smo sku\u0161ali pomagati. Za to bo dovolj \u010dasa kasneje. V tem trenutku potrebujejo svojci \u010das, da razumejo, kaj jim je bilo povedano in se na to odzovejo.
\nSvojci se na slabo novico odzovejo s paleto razli\u010dnih \u010dustev, med katerimi za\u010detnemu \u0161oku najpogosteje sledi \u017ealost, jeza, krivda, zanikanje ali umik.
\nNujno je, da izra\u017eena \u010dustva svojcev sprejmemo brez vrednotenja in obsojanja. Takrat je dovolj, da svojce poslu\u0161amo, zrcalimo njihova ob\u010dutja in jim izka\u017eemo razumevanje in spo\u0161tovanje.
\nPri tem se izogibamo tola\u017eenju, \u010de\u0161 \u00bbda bo bolje\u00ab, \u00bbda razumemo, kako jim je\u00ab, \u00bbda morajo sedaj misliti na svojega otroka\u00ab, saj take izjave ne pomagajo.
\nPristno sprejemanje in zrcaljenje izra\u017eenih \u010dustev v smislu: \u00bbMora vam biti res te\u017eko …\u00ab, \u00bbZdi se kot, da ni res …\u00ab, \u00bbJezni ste, ker se je zgodilo najhuj\u0161e\u00ab predstavljajo u\u010dinkovit odgovor na nastalo situacijo. V tej fazi ne prehitevamo. \u010ce posku\u0161amo \u010dustva svojcev presko\u010diti ali se jim izogniti, se bodo po\u010dutili nerazumljene, kar bo njihovo stisko stopnjevalo. Takrat je osebje za svojce tisti \u00bbzunanji vir\u00ab pomo\u010di, na katerega se lahko obrnejo in od katerega pri\u010dakujejo razumevanje. Kasneje jim pomagamo poklicati bli\u017enje, ki jim bodo v oporo.
\nOsebje se na \u010dustva in vedenje \u017ealujo\u010dih svojcev razli\u010dno odziva. Nekatera \u010dustva svojcev la\u017eje sprejmemo, z drugimi imamo ve\u010d te\u017eav. Pogosto la\u017eje sprejemamo in nudimo podporo svojcu, ki se odziva z \u017ealostjo in jokom, saj so to pri\u010dakovani odgovori. Ob izra\u017eeni jezi smo morda bolj nemo\u010dni, sploh \u010de je usmerjena v nas. Prav tako se v\u010dasih te\u017eko znajdemo z ljudmi, ki se obto\u017eujejo za nastalo tragedijo ali pa zaprejo vase in navzven ne ka\u017eejo \u010dustev. Kljub temu tudi v teh primerih zrcalimo \u010dustva, ki jih pri svojcih prepoznamo (\u00bbJezni ste, ker nismo mogli pomagati va\u0161emu …\u00ab, \u00bbOstali ste brez besed …\u00ab, \u00bbPo\u010dutite se krivega …\u00ab).
\nZ zrcaljenjem \u010dustev izra\u017eamo svojcem razumevanje za njihovo stisko. Postavljanje odprtih vpra\u0161anj daje svojcem mo\u017enost nadaljevati pripoved, s \u010dimer pridobivamo informacije o njihovem do\u017eivljanju in razmi\u0161ljanju, o odnosu s po\u0161kodovanim. Tako jih razbremenimo.
\nPri komunikaciji in odzivanju na \u010dustvene reakcije se pri osebju pogosto pojavi vpra\u0161anje dotika. \u0160tevilno osebje je pri dotiku zadr\u017eano, vendar pa svojci poro\u010dajo, da je spo\u0161tljiv dotik, stisk roke ali rame zanje blagodejen in jih vrne nazaj v komunikacijo, v stvarnost, v spoprijemanje s situacijo.
\nDrugo, prav tako pomembno vpra\u0161anje, je izra\u017eanje \u010dustvene stiske osebja. Dovoljeno je pokazati, da smo kot osebje prav tako prizadeti. Glas, ki se zatrese, ali solza, ki ste\u010de, ne zmanj\u0161a strokovne pristojnosti, ampak vna\u0161a v komunikacijo \u010dlove\u010dnost, izra\u017eeno skrb in so\u010dutje.
\nKo se prva reakcija na slabo novico nekoliko umiri, navadno svojci sami postavljajo vpra\u0161anja, ki so povezana z nezgodo in potekom zdravljenja. \u010ce svojci teh vpra\u0161anj ne postavijo, jih sku\u0161amo k tem spodbuditi. Dogaja se, da vpra\u0161anj ne zastavijo zaradi zmedenosti, \u010deprav o njih razmi\u0161ljajo. Odgovori na njihova vpra\u0161anja prispevajo k razumevanju situacije in vna\u0161ajo red v potek preteklega dogajanja ter ve\u010dajo ob\u010dutek nadzora. Svojcem tudi zagotovimo, da je bilo storjeno vse, kar je v na\u0161i mo\u010di. Z ob\u010dutkom jim odgovorimo tudi na njihova vpra\u0161anja o bole\u010dini in trpljenju po\u0161kodovanca pred smrtjo.
\n\u010ce odgovorov na vpra\u0161anja ne poznamo, se tega ne bojmo priznati. Nikoli nimamo pravega odgovora na vpra\u0161anja, \u00bbZakaj se to dogaja meni\u00ab, \u00bbZakaj ravno zdaj\u00ab, \u00bb\u010ce bi le …\u00ab.
\nKomunikacija o slabi novici se obi\u010dajno zaklju\u010di tako, da pospremimo svojce k umrlemu, kjer se od njega poslovijo.<\/li>\n<\/ul>\n\n
\nKo pospremimo svojce k umrlemu, jih je potrebno vzpodbuditi, da se od njega poslovijo. Mnogi so v bolni\u0161nicah v zadregi in potrebujejo s strani zdravstvenega osebja vzpodbudo, da se dotaknejo umrlega in izrazijo svojo \u017ealost. Vzdu\u0161je na oddelku za intenzivno zdravljenje s \u0161tevilnimi cevkami in napravami lahko \u0161e posebej zavira izra\u017eanje \u017eelja. Kljub temu prepoznavajo svojci slovo od umrlega kot dragoceno mo\u017enost, ko lahko ostanejo sami, izre\u010dejo umrlemu besede slovesa in ga objamejo.
\nGlede na to, da s svojci vedno govorimo v fazi krizne situacije, ko se prepletajo \u0161tevilna mo\u010dna \u010dustva in ko poteka proces mi\u0161ljenja po druga\u010dnih poteh, jim pomaga tudi, da jim po slovesu omogo\u010dimo vrnitev na oddelek. Po nekaj dneh, ko se misli nekoliko zbistrijo, imajo lahko svojci \u0161e kak\u0161na vpra\u0161anja, na katera potrebujejo odgovor zaradi samega procesa \u017ealovanja. \u017dalovanje je po raz\u010di\u0161\u010denih dvomih in odgovorih na vpra\u0161anja, ki jih begajo, la\u017eje.
\nKo se poslavljamo od svojcev, jim v pomo\u010d ponudimo zlo\u017eenke in pisne informacije o tem, kako v nadaljevanju urejati formalnosti v zvezi s pogrebom in kam se lahko obrnejo po pomo\u010d v primeru te\u017eav pri \u017ealovanju. V Sloveniji imamo skupine za pomo\u010d \u017ealujo\u010dim, ki jih vodijo strokovnjaki za \u017ealovanje.<\/li>\n<\/ul>\n