<\/p>\n
Malce za vajo prek spleta.<\/p>\n
1000. Motori\u010dno nitje izhaja iz<\/p>\n
a. stranskih rogov hrbtenja\u010de.<\/p>\n
b. iz sprednjih rogov hrbtenja\u010de.<\/p>\n
c. iz zadnjih rogov hrbtenja\u010de.<\/p>\n
1001. Senzibilno nitje vstopa v<\/p>\n
a. zadnje rogove hrbtenja\u010de.<\/p>\n
b. sprednje rogove hrbtenja\u010de.<\/p>\n
c. stranske rogove hrbtenja\u010de<\/p>\n
1002. Po izstopu iz spinalnega kanala se sosednji \u017eivci med seboj prepletaji in tvorijo<\/p>\n
a. plete\u017ee (plexus).<\/p>\n
b. ganglije.<\/p>\n
c. sinapse.<\/p>\n
1003. Tvorba plete\u017eev zagotavlja, da vsak del telesa dobi inervacijo<\/p>\n
a. po svojem \u017eivcu.<\/p>\n
b. po ve\u010d \u017eivcih.<\/p>\n
c. po celem plete\u017eu.<\/p>\n
1004. Spinalnih \u017eivcev je<\/p>\n
a. 8 parov.<\/p>\n
b. 12 parov.<\/p>\n
c. 31 parov.<\/p>\n
1005. Ker je hrbtenja\u010da kraj\u0161a od hrbtenice, izstopajo \u017eivci iz hrbtenja\u010de<\/p>\n
a. vi\u0161je, kot je njihovo izstopi\u0161\u010de iz spinalnega kanala.<\/p>\n
b. ni\u017eje, kot je njihovo izstopi\u0161\u010de iz spinalnega kanala.<\/p>\n
c. v vi\u0161iini izstopi\u0161\u010da iz spinalnega kanala.<\/p>\n
1006. Cervikalnih (vratnih) \u017eivcev je<\/p>\n
a. 6 parov.<\/p>\n
b. 7 parov.<\/p>\n
c. 8 parov.<\/p>\n
1007. Prvi 4 pari vratnih \u017eivcev inervirajo<\/p>\n
a. ko\u017eo glave in vratu in mi\u0161ice zgornjih udov.<\/p>\n
b. ko\u017eo in mi\u0161i\u010dje vratu in diafragmo.<\/p>\n
c. diafragmo in prsne mi\u0161ice.<\/p>\n
1008. Drugi 4 pari vratnih \u017eivcev in del 1. torakalnega pa tvorijo<\/p>\n
a. vratni plete\u017e (plexus cervicalis).<\/p>\n
b. torakalni plete\u017e (plexus thoracalis)<\/p>\n
c. brahialni plete\u017e (plexus brachialis).<\/p>\n
1009. Iz brahialnega pleksusa izhajajo:<\/p>\n
a. n. radialis (ko\u017eeljni\u010dni \u017e.), n. medianus (sredinski \u017e.) in n. ulnaris (podlahtni\u010dni \u017e.).<\/p>\n
b. n. hypoglossus (podjezio\u010dni \u017e.) n.occipitalis (zatiljni\u017eni \u017e).<\/p>\n
c. n. femoralis (stegenski \u017e.) n. Ischiadicus, n ulnaris.<\/p>\n
1010. N. radialis (ko\u017eeljni\u010dni \u017e.) izhaja iz brahialnega plete\u017ea in poteka<\/p>\n
a. iz pazduhe, zadaj okrog humeruse in nad komolcem naprej na podlaht.<\/p>\n
b. od vratu, posprednji strani nadlahta, na podlaht.<\/p>\n
c. od ramena, po lateralni strani nadlahta, na zadnjo stran podlahta.<\/p>\n
1011. N. radialis (ko\u017eeljni\u010dni \u017e.) inervira<\/p>\n
a. vse ekstenzorne mi\u0161ice zgornjega uda in ustrezno podro\u010dje ko\u017ee.<\/p>\n
b. vse flrktorne mi\u0161ice zgornjega uda in ustrezno podro\u010dje ko\u017ee.<\/p>\n
c. vse ekstenzorne mi\u0161ice nadlahta in flektorne mi\u0161ice podlahta.<\/p>\n
1012. N. ulnaris (podlahtni\u010dni \u017e) izhaja iz brahialnega plete\u017ea in poteka<\/p>\n
a. po zunanji strani nadlahta in dorzalni strani podlahta.<\/p>\n
b. po notranji strani nadlahta in volarni strani podlahta.<\/p>\n
c. po sprednji strani nadlahta in medialni strani podlahta.<\/p>\n
1013. N. ulnaris (podlahtni\u010dni \u017e) inervira<\/p>\n
a. vse flektorne mi\u0161ice zgornjega uda in ustrezno podro\u010dje ko\u017ee.<\/p>\n
b. vse ekstenzorne mi\u0161ice zgornjega uda uda in ustrezno podro\u010dje ko\u017ee.<\/p>\n
c. vse flektorne mi\u0161ice nadlahta in ekstenzorne mi\u0161ice podlahta in ustrezno ko\u017eo.<\/p>\n
1014. N. medianus (sredinski \u017e.) izhaja iz brahialnega plete\u017ea in poteka<\/p>\n
a. po radialni strani nadlahta, nad komolcem preide na dorzalno stran podlahta in roke.<\/p>\n
b. po volarni strani nadlahta, nad komolcem preide na dorzalno stran podlahta in roke.<\/p>\n
c. po medialni strani nadlahta, nad komolcem preide na volarno stran podlahta.<\/p>\n
1015. N. medianus (sredinski \u017e.) inervira<\/p>\n
a. radialno polovico volarne strani podlahta, del ko\u017ee prstov in fleksorje roke.<\/p>\n
b. ulnarno plovico dorzalne strani podlahta in ekstenzorje roke.<\/p>\n
c. dorzalno stran podlahta in roke.<\/p>\n
1016. Torakalnih \u017eivcev je<\/p>\n
a. 13 parov.<\/p>\n
b. 12 parov.<\/p>\n
c. 10 parov.<\/p>\n
1017. Torakalni \u017eivci<\/p>\n
a. tvorijo plexus thoracolumbalis.<\/p>\n
b. tvorijo plexus thoracobrachialis<\/p>\n
c. ne tvorijo plete\u017eev.<\/p>\n
1018. Torakalni \u017eivci inervirajo<\/p>\n
a. veliko in malo prsno mi\u0161ico (m pectoralis maior et minor)<\/p>\n
b. deltoidno, nadgrebensko in podgrebensko mi\u0161ico.<\/p>\n
c. medrebrne in trebu\u0161ne mi\u0161ice.<\/p>\n
1019. Ledveni in kri\u017eni\u010dni \u017eivci<\/p>\n
a. tvorijo ledveni in kri\u017eni\u010dni plete\u017e.<\/p>\n
b. tvorijo kri\u017eni\u010dno trti\u010dni plete\u017e.<\/p>\n
c. ne tvorijo plete\u017eev.<\/p>\n
1020. Ledveni plete\u017e se imenuje<\/p>\n
a. plexus lumbosacralis.<\/p>\n
b. plexus sacrococcigealis.<\/p>\n
c. plexus lumbalis.<\/p>\n
1021. Iz ledvennega plete\u017ea izhajajo<\/p>\n
a. n. femoralis. in nervus obturatorius.<\/p>\n
b. n ischiadicus in n. femoralis.<\/p>\n
c. n. femoralis, n. tibialis, n. peroneus.<\/p>\n
1022. N. femoralis inervira<\/p>\n
a. mi\u0161ice in ko\u017eo sprednje strani stegna.<\/p>\n
b. mi\u0161ice in ko\u017eo zadnje strani stegna.<\/p>\n
c. mi\u0161ice in ko\u017eo sprednje strani stegna in goleni.<\/p>\n
1023. N. ischiadicus izhaja iz kri\u017eni\u010dnega plete\u017ea in inervira<\/p>\n
a. mi\u0161ice in ko\u017eo sprednje strani stegna.<\/p>\n
b. mi\u0161ice in ko\u017eo zadnje strani stegna.<\/p>\n
c. mi\u0161ice in ko\u017eo celega spodnjega uda, razen sprednje strani stegna.<\/p>\n
1024. Mo\u017eganskih \u017eivcev je<\/p>\n
a. 16 parov.<\/p>\n
b. 12 parov.<\/p>\n
c. 8 parov.<\/p>\n
1025. Vohalne \u017eivce (filla olfactoria) tvori pribli\u017eno<\/p>\n
a. 200 vlaken, ki izvirajo iz vohalnih mo\u017eganov (rhinnencephalon) in vstopajo v nos.<\/p>\n
b. 100 vlaken, ki izvirajo iz mo\u017eganskega debla in vstopajo v nosno sluznico.<\/p>\n
c. 20 vlaken, ki izvirajo iz vohalnega dela nosne sluznice in vstopajo v rhinnencephalon.<\/p>\n
1026. Vohalni \u017eivci vstopajo v lobanjo skozi<\/p>\n
a. luknji\u010dasto plo\u0161\u010dico sitke (lamina cribrosa).<\/p>\n
b. zagozdnico.<\/p>\n
c. zadnjo \u0161pranjo orbite.<\/p>\n
1027. Po vstopu v lobanjo filla olfactoria tvorijo<\/p>\n
a. plexus olfactorius (vohalni plete\u017e), ki vstopa v zgornji del \u010delnega re\u017ena v. mo\u017eganov.<\/p>\n
b. bulbus olfactorius, ki vstopa v spodnji del mo\u017eganov (rhinnencephalon).<\/p>\n
c. hiazmo vohalnega \u017eivca pred vstopom v mo\u017egane.<\/p>\n
1028. Vohalni \u017eivec je<\/p>\n
a. motori\u010dni \u017eivec, ki inervira nosne mi\u0161ice.<\/p>\n
b. me\u0161ani \u017eivec, ki inervira nosne mi\u0161ice in nosno sluznico.<\/p>\n
c. senzibilni \u017eivec, ki prena\u0161a dra\u017eljaje iz receptorjev vohalnega dela nosne sluznice.<\/p>\n
1029. Vidni \u017eivec se imenuje<\/p>\n
a. nervus oculomotorius.<\/p>\n
b. nervus visus.<\/p>\n
c. nervus opticus.<\/p>\n
1030. N opticus je<\/p>\n
a. motori\u010dni \u017eivec, ki inervira o\u010desne mi\u0161ice.<\/p>\n
b. senzibilni \u017eivec, ki prena\u0161a svetlobne dra\u017eljaje iz o\u010desne mre\u017enice.<\/p>\n
c. me\u0161ani \u017eivec, ki prena\u0161a svetlobne dra\u017eljaje in inervira o\u010desne mi\u0161ice.<\/p>\n
1031. Motori\u010dni o\u010desni \u017eivec (n. oculomotorius) je<\/p>\n
a. senzibilni \u017eivec, ki sprejema in prena\u0161a svetlobne dra\u017elaje.<\/p>\n
b. me\u0161ani \u017eivec, ki sprevaja svetlobne dra\u017eljaje in inervira o\u010desne mi\u0161ice.<\/p>\n
c. motori\u010dni in vegetativni \u017eivec, ki inervira o\u010desne m., m sfincter popillae in m. ciliaris.<\/p>\n
1032. Trohlearni \u017eivec je motori\u010dni \u017eivec, ki inervira<\/p>\n
a. zgornjo po\u0161evno o\u010desno mi\u0161ico.<\/p>\n
b. preme o\u010desne mi\u0161ice.<\/p>\n
c. m. ciliaris in m. sfincter pupillae.<\/p>\n
1033. N. trigeminus je<\/p>\n
a. petvejni \u017eivec.<\/p>\n
b. dvovejni \u017eivec.<\/p>\n
c. trovejni \u017eivec.<\/p>\n
1034. N. trigeminus (trovejni \u017eivec) izvira<\/p>\n
a. na straneh ponsa.<\/p>\n
b. iz leve in desne hemisfere velikih mo\u017eganov.<\/p>\n
c. iz leve in desne strani podalj\u0161anega mozga.<\/p>\n
1035. N. trigeminus (trovejni \u017eivec) o\u017eiv\u010duje<\/p>\n
a. motori\u010dno mimi\u010dne mi\u0161ice, senzibilno predel spodnje \u010deljusti.<\/p>\n
b. motori\u010dno \u017evekalne mi\u0161ice, senzibilno pa ko\u017eo obraza, veznice in nosno sluznico.<\/p>\n
c. motori\u010dni vse mi\u0161ice obraza, senzibilno pa predel \u010dela in zg. \u010deljusti.<\/p>\n
1036. N. trigeminus se deli na<\/p>\n
a. 3 veje: \u010delno , zgornje\u010deljustno in spodnje\u010deljustno.<\/p>\n
b. 2 veji: zgornje\u010deljustno (ramus maxillaris) in spodnje\u010deljustno (ramus mandibularis).<\/p>\n
c. 4 veje: \u010delno, sen\u010dni\u010dno, zgornje\u010deljustno in spodnje \u010deljustno.<\/p>\n
1037. N. facialis (obrazni \u017eivec). je<\/p>\n
a. senzibilni \u017eivec, ki o\u017eiv\u010duje ko\u017eo obraza.<\/p>\n
b. me\u0161ani \u017eivec ki motori\u010dno inervira \u017evekalne mi\u0161ice, senzibilno pa ko\u017eo lica.<\/p>\n
c. motori\u010dni \u017eivec, ki inervira mimi\u010dno mi\u0161i\u010dje in platizmo.<\/p>\n
1038. N. abducems (odmikalni \u017eivec) inervira<\/p>\n
a. spodnjo premo o\u010desno mi\u0161ico in tako obra\u010da o\u010di navzdol.<\/p>\n
b. notranjo premo o\u010desno mi\u0161ico in tako povzro\u010da pogled navznoter.<\/p>\n
c. zunanjo premo o\u010desno mi\u0161ico in tako povzro\u010da pogled v stran.<\/p>\n
1039. N. statoacusticus (ravnote\u017eno slu\u0161ni \u017eivec) je<\/p>\n
a. senzibilni \u017eivec, ki vodi dra\u017eljaje iz notranjega u\u0161esa (slu\u0161no – ravnote\u017enega organa).<\/p>\n
b. motori\u010dni \u017eivec ki skrbi za ravnote\u017eje in tonus mi\u0161i\u010dja.<\/p>\n
c. me\u0161ani \u017eivec, ki zaznava polo\u017eaj telesa in inervira skeletno mi\u0161i\u010dje.<\/p>\n
1040. N. glosopharyngicus (jezi\u010dno \u017erelni \u017eivec) je<\/p>\n
a. senzibilni \u017e. za jezik in \u017erel. o\u017eino, motori\u010dni \u017e. \u017erela in parasimpati\u010dni za gl. parotis..<\/p>\n
b. motori\u010dni \u017eivec za jezik in senzibilni za ko\u017eo vratu.<\/p>\n
c. motori\u010dni \u017eivec za grlo in po\u017eiralnik.<\/p>\n
1041. N. vagus (klate\u017e) je me\u0161ani \u017eivec, ki<\/p>\n
a. motori\u010dno inervira mm grla, senzibilno sluznico grla, vegetativno vse notranje organe.<\/p>\n
b. senzibilno inervira \u017erelo, motori\u010dno pa diafragmo.<\/p>\n
c. motori\u010dno inervira srce, senzibilno pa \u017eelodec.<\/p>\n
1042. N. hypoglossus (podjezi\u010dni \u017eivec) je<\/p>\n
a. motori\u010dni \u017eivec, ki inervira mi\u0161i\u010dje \u017erela in podjezi\u010dne slinavke<\/p>\n
b. motori\u010dni \u017eivec, ki inervira vse mi\u0161i\u010dje jezika.<\/p>\n
c. motori\u010dni \u017eivec, ki inervira vse mi\u0161i\u010dje ustnega dna.<\/p>\n
1043. N accesorius je motori\u010dni \u017eivec, ki inervira<\/p>\n
a. li\u010dne mi\u0161ice.<\/p>\n
b. diafragmo.<\/p>\n
c. mi\u0161ice obra\u010dalke glave in m. trapezius.<\/p>\n
1044. Mo\u017eganski prekati so<\/p>\n
a. lobanjske kotanje, v katerih le\u017eijo veliki in mali mo\u017egani.<\/p>\n
b. votline, v mo\u017eganih, v katerih se nahaja limfa.<\/p>\n
c. votlinr v mo\u017eganih, v katerih nastaja in se pretaka likvor.<\/p>\n
1045. V vsaki hemisferi velikih mo\u017eganov imamo po<\/p>\n
a. 1 stranski prekat, ki sta povezana s 3 ventriklom s foramen interventriculare.<\/p>\n
b. 2 stranska prekata povezana s 4. ventriklom.<\/p>\n
c. 1 stranski prekat in 3. ter 4. ventrikel.<\/p>\n
1046. Tretji prekat je<\/p>\n
a. neparen in le\u017ei v diencephalonu, med obema talamusoma.<\/p>\n
b. paren in se nahaja v vsaki od hemisfer, lateralno od talamusa.<\/p>\n
c. paren in se nahaja v srednjih mo\u017eganih in mo\u017eganskem deblu.<\/p>\n
1047. V mo\u017eganskih ventriklih se nahaja<\/p>\n
a. \u017eilni plete\u017e – plexus chorioideus, ki izlo\u010da likvor cerebrospinalis.<\/p>\n
b. limfati\u010dni plete\u017e (plexus lymphaticus), ki izlo\u010da limfo.<\/p>\n
c. \u017eilna opna – arachnoidea, ki izlo\u010da prekatno vodico.<\/p>\n
1048. Tretji prekat ima obliko navpi\u010dne \u0161pranje, ki meji<\/p>\n
a. ob strani na talamus, spodaj na hipotalamus, spredaj zgoraj pa na corpus calosum.<\/p>\n
b. ob strani na hemisfer malih mo\u017eganov, spodaj na pons, zgoraj pa na tentorium<\/p>\n
c. levo, desno in spodaj na \u017earkasto telo (cotpus striatum), zgoraj pa na pre\u010dnik.<\/p>\n
1049. Tretji prekat komunicira<\/p>\n
a. zgoraj s sagitalnim sinusom, spodaj pa s subarahnoidalnim prostorom.<\/p>\n
b. s strani s stranskima prekatoma, zadaj pa s 4 prekatom.<\/p>\n
c. spredaj z mo\u017eganskim vodovodom, zadaj pa s centralnim kanalom hrbtenja\u010de<\/p>\n
1050. \u010cetrti prekat ima obliko \u0161otora, katerega<\/p>\n
a. dno je podalj\u0161ani mozeg, streha pa velikomo\u017eganski srp.<\/p>\n
b. dno je hipotalamus, streha pa tentorium.<\/p>\n
c. dno je zgornja povr\u0161ina mo\u017eganskega debla, strehapa mali mo\u017egani.<\/p>\n
1051. Plexus chorioideus je posebna tvorha, ki nastane z razra\u0161\u010danjem \u017eilja.<\/p>\n
a. arachnoideae (paj\u010devnice).<\/p>\n
b. \u017eilnice (pia mater).<\/p>\n
c. trde mo\u017eganske opne (dura mater).<\/p>\n
1052. Foramen interventriculare je komunikacija med<\/p>\n
a. tretjim in \u010detrtim ventriklom.<\/p>\n
b. med \u010detrtim ventriklom in stranskima ventrikloma.<\/p>\n
c. med stranskima ventrikloma in 3. ventriklom.<\/p>\n
1053. Mo\u017eganski vodovod (aquaedusctus cerebri) je ozek kanal ki povezuje<\/p>\n
a. oba stranska ventrikla.<\/p>\n
b. 3. in 4. ventrikel.<\/p>\n
c. 4. ventrikel in centralni kanal hrbtenja\u010de.<\/p>\n
1054. Mo\u017egani so obdani z mo\u017eganskimi ovojnicami. Poznamo<\/p>\n
a. 2 mo\u017eg. ovojnici: trdo (dura mater) in mehko (pia mater).<\/p>\n
b. 3 mo\u017eg. ovojnice: trdo (dura mater), mehko (pia mater) in paj\u010devnico (arachnoidea).<\/p>\n
c. 4 mo\u017eg ovojnice: Dura mater, pachymater, arachnoidea in pia mater.<\/p>\n
1055. Trda mo\u017eganska ovojnica (dura mater) je zgrajena iz<\/p>\n
a. elesti\u010dnega in rahlega veziva.<\/p>\n
b. \u010dvrstega veziva in rahlega veziva.<\/p>\n
c. \u010dvrstega in elasti\u010dnega veziva.<\/p>\n
1056. Dura mater je<\/p>\n
a. zunanja od treh ovojnic.<\/p>\n
b. notranja od treh ovojnic.<\/p>\n
c. vmesna od treh ovojnic.<\/p>\n
1057. Dura mater ovija<\/p>\n
a. velike in male mo\u017egane.<\/p>\n
b. velike in malemo\u017egane in mo\u017egansko deblo.<\/p>\n
c. celotne velike in male mo\u017egane in hrbtenja\u010do.<\/p>\n
1058. Dura mater ima dva lista –<\/p>\n
a. ki tvorita veilikomo\u017eganski srp.<\/p>\n
a. zunanji ovija notranjost lobanje in hrbten. kanala, notranji pa mo\u017egane in hrbtenja\u010do.<\/p>\n
c. ki tvorita sinus sagitalis in malomo\u017eganski \u0161otor.<\/p>\n
1059. Dura mater tvori duplikature, ki lo\u010dujejo posamezne dele mo\u017eganov:<\/p>\n
a. Falx cerebri lo\u010duje velike mo\u017egane od malih mo\u017eganov.<\/p>\n
b. Falx cerebri lo\u010duje desno in levo poloblo velikih in malih mo\u017eganov.<\/p>\n
c. Falx cerebri lo\u010duje poloble velikih mo\u017eganov.<\/p>\n
1060. Falx cerebelli je duplikatura trde mo\u017eganske ovojnice, ki lo\u010duje<\/p>\n
a. velike mo\u017egane od malih mo\u017eganov.<\/p>\n
b. levo in desno hemisfero velikih mo\u017eganov.<\/p>\n
c. levo in desno hemisfero malih mo\u017eganov.<\/p>\n
1061. Tentorium (\u0161otor) je duplikatura trde mo\u017eganske ovojnice, ki lo\u010duje<\/p>\n
a. velike mo\u017egane od malih mo\u017eganov.<\/p>\n
b. levo in desno poloblo velikih mo\u017eganov.<\/p>\n
c. levo in desno ploblo malih mo\u017eganov.<\/p>\n
1062. Diaphragma sellae turcicae je duplikatura<\/p>\n
a. mehke mo\u017eganske ovojnice, ki pokriva tur\u0161ko sedlo v katerem je hipotalamus.<\/p>\n
b. trde mo\u017eganske ovojnice, ki pokriva tur\u0161ko sedlo, v katerem je hipofiza.<\/p>\n
c. trde mo\u017eganske ovojnice, ki pokriva zadnjo lobanjsko kotanjo.<\/p>\n
1063. Epiduralni prostor je prostor med<\/p>\n
a. trdo in mehko mo\u017egansko ovojnico.<\/p>\n
b. mehko mo\u017egansko ovojnico in paj\u010devnico.<\/p>\n
c. med zunanjim in notranjim listim trde mo\u017eganske ovojnice.<\/p>\n
1064. Arachnoidea (paj\u010devnica) je srednja od treh mo\u017eganskih ovojnic zgrajena iz<\/p>\n
a. rahlega vezivnega tkiva.<\/p>\n
b. \u010dvrstega vezivnega tkiva.<\/p>\n
c. elasti\u010dnega vezivnega tkiva.<\/p>\n
1065. Arachnoidea (paj\u010devnica) prekriva celotne mo\u017egane in se<\/p>\n
a. ne pogreza v globino med mo\u017eganske vijuge.<\/p>\n
b. pogreza med mo\u017eganske vijuge.<\/p>\n
c. pogreza med vijuge malih mo\u017eganov, ne pa med vijuge velikih mo\u017eganov.<\/p>\n
1066. Med trdo in mehko mo\u017egansko ovojnico je<\/p>\n
a. epiduralni prostor.<\/p>\n
b. subduralni prostor.<\/p>\n
c. subarahnoidalni prostor.<\/p>\n
1067. Med paj\u010devnico in \u017eilnico (mehko mo\u017egansko ovojnico) je<\/p>\n
a. subduralno prostor.<\/p>\n
b. epiduralni prostor.<\/p>\n
c. subarahnoidalni prostor.<\/p>\n
1068. V subarahnoidalnem prostoru se nahaja<\/p>\n
a. limfa<\/p>\n
b. liquor cerebrospinale.<\/p>\n
c. rahlo vezivo in ma\u0161\u010devje.
\n
\n1069. Lumbalna cisterna je del<\/p>\n
a. epiduralnega prostora, ki sega od 2 ledvenega do 1 kri\u017eni\u010dnega vretenca.<\/p>\n
b. del subarahnoidalnega prostora, ki sega od 2. ledvenega, do 2.kri\u017eni\u010dnega vretenca.<\/p>\n
c. del subduralnega prostora, ki sega od 2 ledvenega do 5 kri\u017eni\u010dnega vretenca.<\/p>\n
1070. Vegetativno \u017eiv\u010devje vpliva na delovanje<\/p>\n
a. gladkega mi\u0161i\u010dja, \u017elez ter sr\u010dne mi\u0161ice.<\/p>\n
b. pre\u010dno progastega in sr\u010dnega mi\u0161i\u010dja.<\/p>\n
c. gladkega mi\u0161i\u010dja in \u017elkez.<\/p>\n
1071. Predganglijski nevroni simpati\u010dnega \u017eiv\u010dnega sistema izhajajo iz<\/p>\n
a. sprednjih rogov torakalnega in lum balnega dela hrbtenja\u010de<\/p>\n
b. zadnjih rogov torakalnega in lumbalnega dela hrbtenja\u010de.<\/p>\n
c. stranskih rogov torakalnega in ledvenega dela hrbtena\u010de.<\/p>\n
1072. Telesa simpati\u010dnih \u017eiv\u010dnih celic se nahajajo v<\/p>\n
a. sprednjih rogovih sive substance hrbtenja\u010de.<\/p>\n
b. stranskih rogovih sive substance hrbtenja\u010de.<\/p>\n
c. zadnjih rogovih sive substance hrbtenja\u010de.<\/p>\n
1073. Neuriti predganglijskih simpati\u010dnih \u017eiv\u010dnih celic so<\/p>\n
a. mielinizirani in izstopajo iz hrbtenja\u010de skupaj z motori\u010dnimi neuroni.<\/p>\n
b. nemielinizirani in izstopajo iz hrbtenja\u010de skupaj s senzibilnimi nevroni.<\/p>\n
c. imajo samo Schwanovo ovojnico in izstopajo iz hrbtenja\u010de samostojno.<\/p>\n
1074. Simpati\u010dna \u017eiv\u010dna vlakna<\/p>\n
a. se kmalu po izstopu iz hrbtenice lo\u010diji in te\u010dejo samostojno do simpati\u010dnig ganglijev.<\/p>\n
b. skupaj z motori\u010dnimi vstopajo v ganglije in se lo\u010dijo ob izstopu iz ganglijev.<\/p>\n
c. spremljajo motori\u010dna vlakna vse do mesta inervacije.<\/p>\n
1075. Simpati\u010dni gangliji se nahajajo na obeh straneh hrbtenice in sestavljajo<\/p>\n
a. verigo 60 parov paravertebrelnih ganglijev imenovano Corpus sympathicus<\/p>\n
b. verigo 22 parov paravertebralnih ganglijev, imenovano troncus sympathicus.<\/p>\n
c. verigo 30 parov parasimpati\u010dnih ganglijev, imenovan truncus parasympathicus.<\/p>\n
1076. Iz paravertebralnih simpati\u010dnih gaglijev izstopajo<\/p>\n
a. nemielinizirana postganglionarna vlakna, katerih del se pridru\u017ei motori\u010dnim vlaknom.<\/p>\n
b. mielinizirana postganglionarna vlakna, ki tvorijo posebne \u017eivce, ki potekajo v mi\u0161i\u010dje.<\/p>\n
c. mielinizirana vlakna ki se zdru\u017eiji s senzibilnim nitjem perifernih \u017eivcev.<\/p>\n
1077. Del postganglionarnih simpati\u010dnih \u017eiv\u010dnih vlaken, ki inervira drobovne organe<\/p>\n
a. poteka do njih samostojno.<\/p>\n
b. skupaj z motori\u010dnimi vlakni.<\/p>\n
c. skupaj s senzibilnimi vlakni.<\/p>\n
1078. Del postganglion. simpati\u010dnega nitja ne kon\u010da v paravertebralnih ganglijih, temve\u010d<\/p>\n
a. gre skozi njih v parne ganglije ob trebu\u0161ni aorti in njenih vejah.<\/p>\n
b. gre skozi njih v neparne ganglije ob trebu\u0161ni aorti in njenih vejah.<\/p>\n
c. ne vstopa v ganglije.<\/p>\n
1079. Predganglionarno nitje, ki se kon\u010duje v neparnih ganglijih imenujemo<\/p>\n
a. nervi paraaortales.<\/p>\n
b. nervi praeganglionares.<\/p>\n
c. nervi splanchnici (n. splanchnicus maior et minor).<\/p>\n
1080. Prevertebralni gangliji s pred in poganglijskim nitjem tvorijo<\/p>\n
a. plete\u017ee<\/p>\n
b. ganglije.<\/p>\n
c. parasimpati\u010dne \u017eiv\u010dne niti.<\/p>\n
1081. Najpomembnej\u0161i simpati\u010dni plete\u017ei so<\/p>\n
a. plexus cardiacus in plexus coeliacus (plexus solaris).<\/p>\n
b. plexus thoracicus in plexus pelvineus.<\/p>\n
c. plexus pulmonalis in plexus paravertebralis.<\/p>\n
1082. Plexus solaris (plexus coeliacus) je skupina simpati\u010dnih ganglijev in simpati\u010dnega nitja<\/p>\n
a. okoli za\u010detneda dela trebo\u0161ne aorte.<\/p>\n
b. okoli prsne aorte.<\/p>\n
c. okoli srca.<\/p>\n
1083. Plexus solaris (plexus coeliacus) je dobil svoje ime zaradi<\/p>\n
a. vpliva son\u010dne svetlobe na njegovo delovanje.<\/p>\n
b. zaradi vi\u0161je temperature okoli njega.<\/p>\n
c. zaradi \u017earkastega razporeda, ki spominja na son\u010dne \u017earke.<\/p>\n
1084. Iz solarnega plete\u017ea izvirajo manj\u0161i plete\u017ei, kot so<\/p>\n
a. plexus pulmonalis, plexus aorticus, plexus cardiacus in drugi manj\u0161i plete\u017ei.<\/p>\n
b. plexus lienalis, plexus renalis, plexus suprarenalis in drugi manj\u0161i plete\u017ei.<\/p>\n
c. plexus gastricus, plexus mesentericus, plexus duodenalis in drugi manj\u0161i plete\u017ei.<\/p>\n
1085. Parasimpati\u010dni \u017eiv\u010dni sistem izvira iz<\/p>\n
a. medule oblongate in kri\u017eni\u010dnega delahrbtenja\u010de.<\/p>\n
b. talamusa in vratnega dela hrbtenja\u010de.<\/p>\n
c. hipotalamusa in torakalnega dela hrbtenja\u010de.<\/p>\n
1086. Mo\u017egansko (kranialno) parasimpati\u010dno nitje<\/p>\n
a. spremlja nekatere mo\u017eganske \u017eivce.<\/p>\n
b. poteka do svojig ganglijev samostojno.<\/p>\n
c. spremlja mo\u017egansko o\u017eilje.<\/p>\n
1087. Parasimpati\u010dno nitje vsebujejo slede\u010di mo\u017eganski \u017eivci:<\/p>\n
a. n. olfactorius, n. opticus. N.trigeminus, n. accesorius.<\/p>\n
b. n. oculomotorius, n. facialis, n glosupharyngicus in n. vagus.<\/p>\n
c. n. abducens, n trochlearis, n. statoacusticus.<\/p>\n
1088. Parasimpati\u010dno nitje n oculomotoriusa (3. mo\u017eg. \u017eivca)<\/p>\n
a. o\u017eiv\u010duje preme o\u010desne mi\u0161ice.<\/p>\n
b. o\u017eiv\u010duje po\u0161evne o\u010desne mi\u0161ice.<\/p>\n
c. o\u017eiv\u010duje m. sfincter pupillae in m. ciliaris.<\/p>\n
1089. Parasimpati\u010dno nitje n. facialisa o\u017eiv\u010duje<\/p>\n
a. podjezi\u010dno in pod\u010deljustno slinavko ter solzno \u017elezo.<\/p>\n
b. \u0161\u010ditnico in ob\u0161\u010ditni\u010dne \u017eleze.<\/p>\n
c. ko\u017eo lica in mimi\u010dne mi\u0161ice.<\/p>\n
1090. Parasimpati\u010dno nitje n. glossofaringikusa o\u017eiv\u010duje<\/p>\n
a. obu\u0161esno slinavko.<\/p>\n
b. ustno sluznico.<\/p>\n
c. grlo.<\/p>\n
1091. Ve\u010dina nitja n. vagusa je<\/p>\n
a. nitje simpati\u010dnega \u017eiv\u010devje, zato je vagus sinonim za simpati\u010dni \u017eiv\u010dni sistem.<\/p>\n
b. nitje parasimpati\u010dnega \u017eiv\u010devja, zato je n. vagus sinonim za parasimpaticus.<\/p>\n
c. nitje motori\u010dnega \u017eiv\u010devja, ki inervira progasto mi\u0161i\u010dje notranjih organov.<\/p>\n
1092. N. vagus o\u017eiv\u010duje<\/p>\n
a. dihalne mi\u0161ice, mi\u0161ice grla in po\u017eiralnika ter hilusne bezgavke.<\/p>\n
b. ve\u010dino organov prsne in trbu\u0161ne votline.<\/p>\n
c. se\u010dila, spolovila in distalno tretjino debelega \u010drevesa.<\/p>\n
1093. Kri\u017eni\u010dni (sakralni)del parasimpatikusa o\u017eiv\u010duje<\/p>\n
a. sluznice tankega in debelega \u010drevesa, jetra in trbu\u0161no slinavko.<\/p>\n
b. gladko mi\u0161i\u010dje celotnega prebavnega trakta.<\/p>\n
c. se\u010dila, spolovila in distalno tretjino debelega \u010drevesa.<\/p>\n
1094. O\u010desno jabolko (zrklo) se imenije<\/p>\n
a. sclera.<\/p>\n
b. bulbus oculi<\/p>\n
c. cornea.<\/p>\n
1095. Zrklo je zgrajeno iz treh ovojnic.<\/p>\n
a. zunanje (tunica fibrosa), srednje (tunica vasculosa) in notranje (retina).<\/p>\n
b. zunanja plast (sclera) srednja plast (tunica muscularis) in notranja plast (iris).<\/p>\n
c. zunanja plast (ciliarnik), srednja plast (retina) in notranja plast (\u0161arenica).<\/p>\n
1096. Zunanja o\u010desna ovojnica (tunica fibrosa oculi) se deli v<\/p>\n
a. 2 dela: sprednji prozorni del \u2013 zenico in zadnji neprozorni del belo\u010dnico.<\/p>\n
b. 3 dele: sprednji prozorni \u2013 le\u010do , neprozorni \u2013 \u0161arenico in belo\u010dnico.<\/p>\n
c. 2 dela: sprednji prozorni \u2013 ro\u017eenico in zadnji neprozorni \u2013 belo\u010dnico.<\/p>\n
1097. Neprozorni del zunanje o\u010desne ovojnice je bele barve in se imenuje<\/p>\n
a. \u0161arenica ali iris.<\/p>\n
b. ro\u017eenica ali cornea.<\/p>\n
c. belo\u010dnica ali sclera.<\/p>\n
1098. Sprednji prozorni del zunanje o\u010desne ovojnice se imenuje<\/p>\n
a. zenica ali pupilla.<\/p>\n
b. ro\u017eenica ali cornea.<\/p>\n
c. le\u010da ali lens.<\/p>\n
1099. Zunanja o\u010desna ovojnica je zgrajena iz<\/p>\n
a. snopov kolagenskih vezivnih vlaken prepletenih v razli\u010dnih smereh.<\/p>\n
b. elasti\u010dnih vezivnih vlaken razporejeih v zdol\u017eno in pre\u010dno.<\/p>\n
c. vezivne hrustan\u010devine.<\/p>\n
1100. V globini je belo\u010dnica (sclera) pigmentirana in se imenuje<\/p>\n
a. lamina fusca.<\/p>\n
b. lamina cribrifirmis.<\/p>\n
c. lamina perpendicularis.<\/p>\n
701. Distalni epifizi fibule pravimo<\/p>\n
1. maleolus medialis (notranji gle\u017eenj)
\n2. glavica fibule (capitulum fibulae).
\n3. zunanji gle\u017eenj (maleolus lateralis).<\/p>\n
702. Nartnice imenujemo tudi<\/p>\n
1. ossa tarsi.
\n2. ossa metatarsi.
\n3. ossa digitorum.<\/p>\n
703. Nartnic je<\/p>\n
1. 8 in so razporejene v proksimalni in distalni niz.
\n2. 9 in so razporejene v lateralno, vmesno in medialno skupino
\n3. 7 in so razporejene v medialno in lateralno skupino.<\/p>\n
704. V medialno skupino nartnic sodijo:<\/p>\n
1. sko\u010dnica (talus), \u010dolni\u010d (os naviculare) klini (ossa cuneiformia).
\n2. sko\u010dnica (talus), petnica (calcaneus) in kocka (os cuboideum)
\n3. petnica (calcaneus) in klini(ossa cuneiformia).<\/p>\n
705. V lateralno skupino nartnic sodijo:<\/p>\n
1. sko\u010dnica (talus), petnica (calcaneus) in \u010dolni\u010d (os naviculare).
\n2. petnica (calcaneus) in kocka (os cuboideum)
\n3. \u010dolni\u010d (os naviculare), kocka (os cuboideum) in klini (ossa cuneiformia).<\/p>\n
706. Sko\u010dnica (talus) je<\/p>\n
1. kratka kost, ki ima telo (corpus tali), vrat (collum tali) in glavo (caput tali).
\n2. dolga kost, ki mima telo (corpus tali), diafizo (diaphysis tali) in vrat (collum tali).
\n3. plo\u0161\u010data kost, ki ima glavo (caput tali), in telo (corpus tali).<\/p>\n
707. Na telesu sko\u010dnice (talusa) je<\/p>\n
1. udolbena sklepna \u010da\u0161ica (fosa articularis tali) za stik z distalno epifizo tibije.
\n2. valj (trochlea tali) z valjasto sklepno povr\u0161ino za sko\u010dni sklep.
\n3. sklepna \u010da\u0161ica za stik s tibijo.<\/p>\n
708. Valj sko\u010dnice (trochlea tali) je vlo\u017een v sklepno vilico, ki jo tvori<\/p>\n
1. glavica fibule in notranji gle\u017eenj (maleolus medialis).
\n2. zunanji maleolus, sklepna glad\u010dina spodnjega dela tibije z notranjim maleolom.
\n3. me\u010dni\u010dna zareza (incisura fibularis) na golenici in notranji gle\u017eenj (maleolus medialis).<\/p>\n
709. Na spodnjem delu telesa sko\u010dnice (corpus tali) so tr sklepne povr\u0161ine za<\/p>\n
1. sklep s \u010dolni\u010dkom (os naviculare), s kocko (os cuboideum) in klini (ossa cuneiformia).
\n2. sklep s eptnico (calcaneus).
\n3. sklepe s stopalnicami (ossa metatarsi).<\/p>\n
710. Na glavi sko\u010dnice (caput tali) je sklepna povr\u0161ina za<\/p>\n
1. \u010dolni\u010d (os naviculare pedis)
\n2. kocko (os cuboideum).
\n3. kline (ossa cuneiformia).<\/p>\n
711. Petnica (calcaneus) le\u017ei<\/p>\n
1. pod sko\u010dnico
\n2. za sko\u010dnico.
\n3. pred sko\u010dnico.<\/p>\n
712. Petnica (calcaneus) ima na zgornji strani sklepne povr\u0161ine sza stik<\/p>\n
1. s tibijo
\n2. s tibijo in fibulo.
\n3. s sko\u010dnico.<\/p>\n
713. Zadaj ima petnica<\/p>\n
1. gr\u010dico (tuberculum tali).
\n2. gr\u010do (tuber calcanei)
\n3. \u010dvr\u0161\u010d (condylus tarsi).<\/p>\n
714. Na tuber calcanei (gr\u010do petnice) se prira\u0161\u010da kita<\/p>\n
1. zadnje golenske mi\u0161ice.
\n2. zadnje me\u010dni\u010dne mi\u0161ice
\n3. troglave me\u010dne mi\u0161ice.<\/p>\n
715. Stopalnice (ossa metatarsi) so<\/p>\n
1. kratke kosti, ki imajo glavo in bazo in tvorijo ogrodje narta.
\n2. dolge kosti, ki imajo telo (diafizo), glavico (capitulum) in bazo (basis)
\n3. kratke kosti, ki tvotijo ogrodje prstov,<\/p>\n
716. Stopalnic je<\/p>\n
1. \u0161tirinajst.
\n2. pet.
\n3. sedem.<\/p>\n
717. Najdebelej\u0161a med stopalnicami je<\/p>\n
1. peta stopalnica, ki ima na bazi gr\u010devimo.
\n2. tretja stopalnica, ki prena\u0161a polovico pritiska na stopalo.
\n3. prva stopalnica, ki prena\u0161a polovico pritiska na stopalo.<\/p>\n
718. Baze stopalnic tvorijo sklepe z<\/p>\n
1. nartnicami.
\n2. glavicami srednjih prstnic.
\n3. proksimalnimi prstnicami.<\/p>\n
719. \u010celjustni sklep tvorita<\/p>\n
1. glavica spodnje \u010deljustnice in sklepna jamica sen\u010dnice.
\n2. glavica spod nje \u010deljustnice in sklepna jamica zgornje \u010deljustnice.
\n3. glavica spodnje \u010deljustnice in sklepna jamica zagozdnice.<\/p>\n
720. \u010celjustni sklep ovija<\/p>\n
1. \u010dvrsta napeta sklepna ovojnica.
\n2. ohlapnasklepna ovojnica.
\n3. tanka sklepna ovojnica<\/p>\n
721. V \u010deljustnem sklepu je mo\u017eno<\/p>\n
1. le odpiranje in zapiranje ust.
\n2. pomikanje ust levo in desno, odpiranje in zapiranje ust, pomikanje naprej in nazaj.
\n3. odpiranje, zapiranje, pomikanje naprej in nazaj, levo in desno ter kro\u017eenje.<\/p>\n
722. Klju\u010dni\u010dno p’ (NAPAKE!!!)<\/p>\n
‘na glad\u010dina kol\u010di\u010dnega dela klju\u010dnice.<\/p>\n
1. sklepna jamica lopatice in lateralni okrajek klju\u010dnice.
\n2. lopati\u010dni kljun in lateralni okrajek klju\u010dnice.<\/p>\n
724. Klju\u010dni\u010dno lopati\u010dni sklep je<\/p>\n
1. sferi\u010dni sklep, v katerem so mo\u017eni vsi gibi, kot v ramenu, le da v manj\u0161i meri.
\n2. enoosni sklep, v katerem je mo\u017eno le dviganje in spu\u0161\u010danje ramena.
\n3. drsni sklep v katerem so mo\u017eni le zelo omejeni gibi.<\/p>\n
725. Ramenski sklep je<\/p>\n
1. kroglasti (sferi\u010dni) sklep z mnogimi osmi.
\n2. jaj\u010dasti sklep, v katerem so mo\u017eni vsi gibi razen rotacije.
\n3. Je sedlasti sklep, v katerem so mo\u017eni vsi gibi razen kro\u017eenja (cirkumdukcije).<\/p>\n
726. Ramenski sklep tvorita<\/p>\n
1. sklepna povr\u0161ina klju\u010dnice in kol\u010dice lopatice in glavica nadlahtnice
\n2. sklepna \u010da\u0161ica lopatice in glavica nadlahtnice,
\n3. podgrebenskaa jama lopatice, sklepna glad\u010dina klu\u010dnice in glava nadlahtnice.<\/p>\n
727. Sklepna ovojnica ramenskega sklepa je<\/p>\n
1. \u010dvrsta in napeta, da prepre\u010duje izpahe.
\n2. \u010dvrsta, a ohlapna, da omogo\u010da obse\u017eno gibljivost.
\n3. tanka in ohlapna zato je gibljivost omejena.<\/p>\n
728. V ramenskem sklepu so mo\u017eni<\/p>\n
1. abdukcija, addukcija antefleksija in retrofleksija.
\n2. anteverzija, retroverzija, antefleksija, retrofleksija in rotacija
\n3. anteverzija, retroverzija antefleksija, retrofleksija, rotacija in cirkumdukcija.<\/p>\n
729. Komol\u010dni sklep tvorijo<\/p>\n
1. valj in glavica nadlahtnice in sklepna jamica podlahtnice in jamica glavice ko\u017eeljnice.
\n2. glavica (capitulum humeri), zareza (incisura radii)na podlahtnici in glavica radiusa.
\n3. valj in glavica nadlahtnice in sklepna jamica glavice ko\u017eeljnice.<\/p>\n
730. Komol\u010dni sklep je<\/p>\n
1. jaj\u010dasti sklep zs \u0161tevilnimi osmi.
\n2. \u0161arnirni (enoosni sklep)z gibljivostjo le v eni ravnini.
\n3. sferi\u010dni sklep s \u0161tevilnimi osmi in gibljivostjo v vseh smereh.<\/p>\n
731. Zgornji radioulnarni sklep tvori<\/p>\n
1. obod glavice ko\u017eeljnice in zareza na ko\u017eeljnici ter kro\u017ena vez (lig: anulare radii).
\n2. incisura olecrani in jamica glavice radiusa (foveola capuituli radii)
\n3. glavica nadlahtnice in zareza ko\u017eeljnice na podlahtnici.<\/p>\n
732. Zgornji radioulnarni sklep je<\/p>\n
1. kroglast sklep, ki omogo\u010da samo kro\u017eenje.
\n2. \u010depast sklep, ki omogo\u010da rotacijo okrog vzdol\u017ene osi.
\n3. valjast sklep, ki omogo\u010da fleksijo in ekstenzijo.<\/p>\n
733. Spodnji radioulnarni sklep tvorijo<\/p>\n
1. valj glavice podlahtnice in distalna sklepna povr\u0161ina ko\u017eeljnice.
\n2. valj glavice podlahtnice in podlahtni\u010dna zareza ko\u017eeljnice.
\n3. glavica ulna in sklepna povr\u0161ina zapestnic.<\/p>\n
734. Spodnji radioulnarni sklep je<\/p>\n
1. jaj\u010dast sklep, ki omogo\u010da fleksijo, ekstenzijo, abdukcijo in addukcijo.
\n2. \u010depast sklep, ki imogo\u010da rotacijo radiusa okrog vzdol\u017ene osi ulne.
\n3. sedlast sklep, ki omogo\u010da vse gibe, razen rotacije.<\/p>\n
735. Radiokarpalni sklep je<\/p>\n
1. jaj\u010dast sklep, ki omogo\u010da vse gibe, kot kroglast sklep, razen rotacije.
\n2. sedlast sklep, ki omogo\u010da vse gibe, razen rotacije
\n3. valjast sklep, ki omogo\u010da samo volarno in dorzalno fleksijo.<\/p>\n
736. Interfalangealni sklepi so<\/p>\n
1. jaj\u010dasti sklepi, ki omogo\u010dajo vse gibe.
\n2. valjasti sklepi, ki omogo\u010dajo ekstenzijo in fleksijo.
\n3. sedlasti sklepi, ki omogo\u010dajo vse gibe, kot kroglasti, le v manj\u0161i meri.<\/p>\n
737. Sklepi med zapestnicami so<\/p>\n
1. enoosni sklepi, ki omogo\u010dajo gibanje samo v eni smeri.
\n2. ve\u010dosni \u2013 sedlasti sklepi, ki omogo\u010dajo gibanje v vseh smereh.
\n3. brezosni sklepi, v katerih je mo\u017eno le minimalno drsenje.<\/p>\n
738. Metakarpofalangealni sklepi so<\/p>\n
1. enoosni sklepi, razen prvega, ki je sedlast (ve\u010dosni) sklep.
\n2. sedlasti sklepi, razen prvega, ki je valjast.
\n3. kroglasti sklepi, razen prvega, ki je ravni.<\/p>\n
739. Kol\u010dni sklep je<\/p>\n
1. sferi\u010dni sklep, v katerem so mo\u017eni vsi gibi, kot v ramenskem le, da v ve\u010djem obsegu.
\n2. sferi\u010dni sklep, v katerem somo\u017eni vsi gibi, kot v ramenskem, le da v manj\u0161em obsegu.
\n3. dvoosni sklep, v katerem so mo\u017ene fleksija, ekstenzija, abdukcija in addukcija.<\/p>\n
740. Kolenski sklep je<\/p>\n
1. enoosni sklep, v katerem sta mo\u017eni fleksija in ekstenzija.
\n2. dvoosni sklep v katerem so mo\u017ene fleksija, ekstenzija, abdukcija in addukcija.
\n3. ovoidni sklep, v katerem so mo\u017eni vsi gibi, razen rotacije.<\/p>\n
741. Proksimalni in distalni tibiofibularni sklep sta<\/p>\n
1. sedlasta sklepa z mo\u017enostjo vseh gibov, razen fleksije in ekstenzije.
\n2. jaj\u010dasta sklepa z mo\u017enostjo vseh gibov, razen rotacije
\n3. ravna sklepa z minimalno gibljivostjo.<\/p>\n
742. Zgornji sko\u010dni sklep je<\/p>\n
1. sedlast sklep, v katerem izvajamo vse gibe.
\n2. valjast sklep, v katerem izvajamo plantarno in dorzalno fleksijo.
\n3. kroglast sklep, v katerem izvajamo vse gibe, kot v zapestju.<\/p>\n
743. Skeletna mi\u0161ica je zgrajena iz mi\u0161i\u010dnih vlaken (celic) ki tvorijo<\/p>\n
1. kito (tetivo)
\n2. primarne mi\u0161i\u010dne snopi\u010de (faciculi).
\n3. mi\u0161i\u010dne ovojnice.<\/p>\n
744. Primarni mi\u0161i\u010dni snopi\u010d obdaja rahla vezivna ovojnica, imenovana<\/p>\n
1. endomysium
\n2. perimysium.
\n3. fasciaa musculi.<\/p>\n
745. Primarni mi\u0161i\u010dni snopi\u010di (fasciculi primarii) se zdru\u017eujejo v<\/p>\n
1. mi\u0161ico (musculus)
\n2. mi\u0161i\u010dno ovojnico (fascia musculi).
\n3. sekundarne mi\u0161i\u010dne snopi\u010de (fasciculi secundarii).<\/p>\n
746. Sekundarne mi\u0161i\u010dne snopi\u010de obdaja vezivna ovojnica, imenovana<\/p>\n
1. zunanja mi\u0161i\u010dna ovojnica (perimysium).
\n2. skupna mi\u0161i\u010dna ovojnica (Fascia muscularis comunis).
\n3. kitna ovojnica (vagina tendinis).<\/p>\n
747. Sekundarni mi\u0161i\u010dni snopi\u010di se zdru\u017eujejo<\/p>\n
1. v kito (tendo)
\n2. v mi\u0161i\u010dne vitre.
\n3. v mi\u0161ico (musculus).<\/p>\n
748. Mi\u0161ico ovija rahlo vezivo, imenovano<\/p>\n
1. paramysium
\n2. endomysium.
\n3. fascia musculorum comunis.<\/p>\n
749. Vsako posamezno mi\u0161ico obdaja \u010dvrsta vezivna ovojnica, imenovana<\/p>\n
1. skupna mi\u0161i\u010dna ovojnoca (fascia musculorum comunis).
\n2. lastna mi\u0161i\u010dna ovojnica (fascia musculi propria).
\n3. zunanja mi\u0161i\u010dna ovojnica (perimysium externum).<\/p>\n
750. Vsaka mi\u0161ica ima<\/p>\n
1. glavo (caput), vrat (collum) in trup (corpus).
\n2. glavo (caput), telo (corpus) in konec (extremitas).
\n3. glavo (caput), trebuh (venter) in rep (cauda).<\/p>\n
751. Vsaka mi\u0161ica ima<\/p>\n
1. izvor (origo), in prijemali\u0161\u010de (insertio).
\n2. proksimalni in distalni okrajek (epiphysis proximalis et distalis).
\n3. proksimalno in distalno kito (tendo proximalis et distalis).<\/p>\n
752. Vsaka mi\u0161ica ima<\/p>\n
1. nepremi\u010dno to\u010dko (punctum fixum) in premi\u010dno to\u010dko (punctum mobile).
\n2. dve nepremi\u010dni to\u010dki.
\n3. dve ali ve\u010d premi\u010dnih to\u010dka.<\/p>\n
753. Rep mi\u0161ice (cauda) prehaja v<\/p>\n
1. kitno ovojnico (vagina tendinis).
\n2. v kito (tendo).
\n3. v sinovialni me\u0161i\u010dek (bursa sinovialis).<\/p>\n
754. Kita (tendo) je zgrajena iz<\/p>\n
1. mi\u0161i\u010dnih vlaken.
\n2. elasti\u010dnega veziva.
\n3. \u010dvrstega veziva.<\/p>\n
755. Kite plo\u0161\u010datih mi\u0161ic imenulemo<\/p>\n
1. aponevrosa (aponeurosis).
\n2. epidermis.
\n3. apophysis.<\/p>\n
756. Kitna ovojnica (vagina tendinis) je<\/p>\n
1. sinovialni me\u0161i\u010dek, preko katererga drsi kita.
\n2. sinovialna ovojnica po pateri drsi mi\u0161ica.
\n3. drsni kanal, po katerem drsi kita.<\/p>\n
757. Kitna ovojnica je zgrajena iz<\/p>\n
1. notranje (sinovialne) in zunanje (vezivne) plasti.
\n2. zunanje (sinovialne) in notranje (mi\u0161i\u010dne) plasti.
\n3. zunanje (vezivne), srednje (mi\u0161i\u010dne) in notranje (sluzni\u010dne) plasti.<\/p>\n
758. Bursa sinovialis je<\/p>\n
1. sinovialna vre\u010dka, ki \u0161\u010diti mi\u0161ico ki poteka ob kosti.
\n2. siunovialna mrena, ki \u0161\u010diti sklepe, preko katerih drsijo mi\u0161ice.
\n3. sinovialna blazinica, ki le\u017ei na mestih, kjer kita ali mi\u0161ica poteka \u010dez trdo podlago.<\/p>\n
759. Mi\u0161ice glave delimo v<\/p>\n
1. mi\u0161ice obra\u010dalke glave, mi\u0161ice upogibalke in dvigalke glave
\n2. izrazne (mimi\u010dne) mi\u0161ice in mi\u0161ice upogibalke glave.
\n3. \u017evekalne mi\u0161ice in mimi\u010dne (izrazne) mi\u0161ice).<\/p>\n
760. Med mi\u0161ice \u017evekalke spadajo<\/p>\n
1. kro\u017ena ustna mi\u0161ica, mi\u0161ica dvigalka spu\u0161\u010dalka ustnih kotov.
\n2. sen\u010dni\u010dna mi\u0161ica (m temporalis), \u017evekalka (m. maseter) in perutasti mi\u0161ici (m pterigoidei).
\n3. li\u010dna mi\u0161ica ter medialna in latertalna perutasta mi\u0161uica.<\/p>\n
761. \u017dvekalka (m. masseter)<\/p>\n
1. izvira na li\u010dnem mosti\u010dku in se pripenja na vogal spodnje \u010deljustnice.
\n2. izvira v sen\u010dni\u010dni jami in se pripenja na telo spodnje \u010deljustnice.
\n3. izvira na li\u010dnici in se pripenja na mi\u0161i\u010dnem odrastku spodnje \u010deljustnice.<\/p>\n
762. Sen\u010dni\u010dna mi\u0161ica (m temporalis)<\/p>\n
1. izvira na trnastem nastavku sen\u010dnice in se pripenja na kot spodnje \u010deljustnice.
\n2. izvira na bradavi\u010darju sen\u010dnice in se pripenja na telo spodnje \u010deljustnice.
\n3. izvira v kotanji sen\u010dnice in se pripenja na koronoidni odrastek spodnje \u010deljustnice.<\/p>\n
763. Sredinska perutasta mi\u0161ica (m pterigoideus medialis)<\/p>\n
1. izhaja iz perutastega odrastka zagozdnice in se pripenja pod glavico spodnje \u010deljustnice.
\n2. izvira na trnastem odrastku sen\u010dnice in se pripenja na kot spodnje \u010deljustnice.
\n3. izvira na bradavi\u010darju in se pripenja na sklepni odrastek spodnje \u010deljustnice.<\/p>\n
764. Stranska perutasta mi\u0161ica (m pterigoideus lateralis)<\/p>\n
1. izvira na bradavi\u010darju in se pripenja na spodnje\u010deljustni kot.
\n2. izvira na perutastem izrastku zagozdnice, pripenja pa se na vezivno plo\u0161\u010dico \u010delj. sklepa.
\n3. izvira na li\u010dni\u010dnem odrastku sen\u010dnice, pripenja pa se na kot spodnje \u010deljustnice.<\/p>\n
765. Mi\u0161i\u010dje tvori<\/p>\n
1. 60 % telesne te\u017ee.
\n2. 20 % telesne te\u017ee.
\n3. 40 % telesne te\u017ee.<\/p>\n
766. Mi\u0161ice, ki delujejo v isti smeri in izvejajo isto funkcijo imenujemo<\/p>\n
1. protagonisti.
\n2. antagonisti.
\n3. sinergisti.<\/p>\n
767. Mi\u0161ice, ki delujejo v nasprotnem smislu imenujemo<\/p>\n
1. antagonisti
\n2. protagonisti.
\n3. sinergisti.<\/p>\n
768. Mi\u0161ice, ki upogibajo posamezne dele telesa imenujemo<\/p>\n
1. rotatorji (mm rotatores).
\n2. fleksorji (mm. flexores).
\n3. ekstenzorji (mm. extensores).<\/p>\n
769. Mi\u0161ice, ki obra\u010dajo posamezne dele telesa imenujemo<\/p>\n
1. pronatorji (mm pronatores)
\n2. mi\u0161ice vrtalke (mm circulatores).
\n3. mi\u0161ice obra\u010dalke (mm. rotatores).<\/p>\n
770. Mi\u0161ice ki dvigajo kak del telesa imenujemo<\/p>\n
1. mi\u0161ice dvigalke (mm. elevatores).
\n2. mi\u0161ic e oddmikalke (mm. abductores).
\n3. mi\u0161ice dvigalke (mm. depresores).<\/p>\n
771. Mi\u0161ice ki obra\u010dajo podlaht in dlan navzgor (supinirajo), imenujemo<\/p>\n
1. musculi levatores.
\n2. musculi supinatores.
\n3. musculi pronatores.<\/p>\n
772. Mi\u0161ice ki odmikajo posmazne dele telesa imenujemo<\/p>\n
1. odmikalke \u2013 abduktorji (mm. abductores).
\n2. odmikalke \u2013 adduktorji (mm adductores.
\n3. odmikalke \u2013 ekstenzorji (mm extensores)<\/p>\n
773. Mi\u0161ico, ki kak del telesa postavlja nasproti drugemu imenujemo<\/p>\n
1. nasprotnica (antagonist).
\n2. protivnice (m oponens).
\n3. odimikalka (m. abducens).<\/p>\n
774. Mimi\u010dne (izrazne) mi\u0161icese so<\/p>\n
1. majhne okroglemi\u0161ice, ki se pripenjajo na kosti splanhnokraniuma
\n2. majhne plo\u0161\u010date mi\u0161ice ki se kon\u010dajo v globokih plasteh ko\u017ee.
\n3. plo\u0161\u010date in okrogle mi\u0161ice, ki vse izvirajo iz obraznih kosti, pripenjajo pa se na ko\u017eo.<\/p>\n
775. Med najpomembnej\u0161e mimi\u010dne mi\u0161ice med drugimi spadajo:<\/p>\n
1. kro\u017ena o\u010desna mi\u0161ica, sen\u010dni\u010dna mi\u0161ica, li\u010dna mi\u0161ica, podjezi\u010dna mi\u0161ica.
\n2. kro\u017ena o\u010desna mi\u0161ica , kro\u017ena ustna mi\u0161ica, li\u010dna mi\u0161ica, dvigalka ustnega kota.
\n3. kro\u017ena o\u010desna, kro\u017ena ustna, li\u010dna in bradno podjezi\u010dna mi\u0161ica.<\/p>\n
776. Med izrazne mi\u0161ice sudijo tudi:<\/p>\n
1. trobilka (m. buccinator), mala in velika li\u010dni\u010dna mi\u0161ica, bradno podjezi\u010dna mi\u0161ica.
\n2. dvigalka in pove\u0161alka ustnega kota, dvigalka zgornje ustnice, smejalna mi\u0161ica,
\n3. pove\u0161alka in dvigalka ustnega kota, kro\u017ena ustna mi\u0161ica, podjezi\u010dno-\u0161\u010ditni\u010dna mi\u0161ica.<\/p>\n
777. Med mimi\u010dne mi\u0161ice med drugimi sodijo:<\/p>\n
1. zgornja, sprednja in zadnja obu\u0161esna mi\u0161ica, sen\u010dni\u010dna in perutasta mi\u0161ica.
\n2. pove\u0161alka in dvigalka ustnega kota, kota, dvigalka zgornje ustnice in smejalna mi\u0161ica.
\n3. bradna mi\u0161ica, trobilka, \u017evekalka in stranska perutasta mi\u0161ica.<\/p>\n
778. Med mimi\u010dne mi\u0161ice poleg ostalih sodijo tudi:<\/p>\n
1. lobanjska mi\u0161ica, o\u010desna kro\u017ena mi\u0161ica, sen\u010dni\u010dna mi\u0161ica in \u017evekalka.
\n2. zgornja, sprednja in zadnja uheljna mi\u0161ica, platizma in podjezi\u010dno bradna mi\u0161ica
\n3. smejalna mi\u0161ica, dvigalka in pove\u0161alka ustnega kota in bradna mi\u0161ica.<\/p>\n
779. Med mi\u0161ice \u017evekalke sodijo:<\/p>\n
1. \u017evekalka, trobilka, kro\u017ena ustna mi\u0161ica.
\n2. \u017evekalka, sen\u010dni\u010dna mi\u0161ica, sredinska in stranska perutasta mi\u0161ica.
\n3. kro\u017ena ustna mi\u0161ica, trobilka in dvigalka zgornje ustnice.<\/p>\n
780. Mi\u0161ica \u017evekalka \u2013 m. maseter<\/p>\n
1. izvira v sen\u010dni\u010dni kotanji in se pripenja na koni\u010dasti (koronoidni) odrastek spod. \u010deljustnice.
\n2. izvora iz li\u010dni\u010dnega mosti\u010dka in se pripenja na vogal spodnje \u010deljustnice.
\n3. izvira na perutastem odrastku zagozdnice in se pripenja na glavico spodnje \u010deljustnice.<\/p>\n
781. Mi\u0161ica \u017evekalka<\/p>\n
1. dviga spodnjo \u010deljust.
\n2. pomika spodno \u010deljust levo in desno.
\n3. dviga zgornjo \u010deljust.<\/p>\n
782. Sen\u010dni\u010dna mi\u0161ica<\/p>\n
1. izvira na li\u010dni\u010dnem loku in se pripenja na vogal spodnje \u010deljustnice.
\n2. izvira na bradavi\u010darju sen\u010dnice in se pripenja na vogal spodnje \u010deljustnice.
\n3. izvira v sen\u010dni\u010dni kotanji in se pripenja na koronoidni odrastek spodnje \u010deljustnice.<\/p>\n
783. Sen\u010dni\u010dna mi\u0161ica<\/p>\n
1. poteza spodnjo \u010deljust navzgor in navzad.
\n2. poteza zgornjo \u010deljust navzgor in naprej.
\n3. poteza spodnjo \u010deljust v svojo stran.<\/p>\n
784. Stranska in sredinska perutasta mi\u0161ica<\/p>\n
1. izvirata iz zagozdnice.
\n2. izvirata iz sen\u010dnice.
\n3. izvirata iz zgornje \u010deljustnice.<\/p>\n
785. Perutasti mi\u0161ici se pripenjata<\/p>\n
1. medialna pod glavico spodnje \u010deljustnice, lateralna pa na disk \u010deljustnerga sklepa.
\n2. medialna na kot spodnje \u010deljustnice, lateralna pa na telo spodnje \u010deljustnice.
\n3. medialna na li\u010dni\u010dni lok, lateralna pa na li\u010dnico.<\/p>\n
786. Perutasti mi\u0161ici<\/p>\n
1. potezata spodnjo \u010deljust nazaj.
\n2. dvigata zgornjo \u010deljust.
\n3. potezata spodnjo \u010deljust naprel.<\/p>\n
787. Perutasti mi\u0161ici sodita med<\/p>\n
1. mimi\u010dne (izrazne) mi\u0161ice.
\n2. \u017evekalke.
\n3. obra\u010dalke glave.<\/p>\n
788. Sen\u010dni\u010dna mi\u0161ica se imenuje tudi<\/p>\n
1. musculus maseter.
\n2. musculus orbicularis oris.
\n3. musculus temporalis.<\/p>\n
789. Vratne mi\u0161ice delimo v<\/p>\n
1. sprednjo in stransko skupino.
\n2. sprednjo in zadaj\u0161njo skupuno.
\n3. sprednjo, stransko in zadaj\u0161njo skupino.<\/p>\n
790. V sprednjo skupino spadajo:<\/p>\n
1. 3 suprahyoidne, 3 infrahyoidne in 4 prevertebralne mi\u0161ice.
\n2. 4 suprahyoidne, 4 infrahyoidne in 3 praevertebralne mi\u0161ice
\n3. 2 suprahyoidni, 2 infrahyoidni in 4 praevertebralne mi\u0161ice.<\/p>\n
791. Med suprahyoidne mi\u0161ice sodijo:<\/p>\n
1. m. digastricus, m. stylohyoideus, m. mylohyoideus, m. geniohyoideus.
\n2. platisma, m. longus colli, m. sterno-cleido-mastoideus
\n3. m. sterno-hyoideus, m. omohyoideus, m longus colli.<\/p>\n
792. Med infrahyoidne mi\u0161ice sodijo:<\/p>\n
1. m. digastricus, m. mylohyoideus, platisma in m. sternohyoideus.
\n2. m. sternohyoideus, m omohyoideus, m. thyreohyoideus in m sternothyreoideus.
\n3. m.longus colli, m. longus capitis, platisma in m. digastricus.<\/p>\n
793. V prevertebralno skupino vratnih mi\u0161ic sodijo:<\/p>\n
1. obra\u010dalke glave, platizma in dvigalke reber.
\n2. bradno-prsni\u010dni mi\u0161ici, obra\u010dalki glave in dvigalke reber.
\n3. dolga vratna mi\u0161ica in dolga mi\u0161ica glave.<\/p>\n
794. V stransko skupino vratnih mi\u0161ic sodijo:<\/p>\n
1. vratna ko\u017ena mi\u0161ica, obra\u010dalka glave ter sprednja, srednja in zadaj\u0161nja dvigalka reber.
\n2. dolga vratna mi\u0161ica in dolga mi\u0161ica glave.
\n3. trikotasta, kapucasta in romboidna mi\u0161ica.<\/p>\n
795. Mi\u0161ice dvigalke reber se imenujejo:<\/p>\n
1. m. maseter anterior, medius et posterior.
\n2. m. scalenus anterior, medius et posterior.
\n3. m. serratus anterior, medius et posterior.<\/p>\n
796. Vratna ko\u017ena mi\u0161ica (platisma)<\/p>\n
1. obra\u010da glavo levo in desno.
\n2. pripogiba glavo naprej.
\n3. nateza ko\u017eo vratu.<\/p>\n
797. Obra\u010dalka glave se imenuje tudi<\/p>\n
1. musculus sterno-cleido-mastoideus.
\n2. musculus rotator capitis.
\n3. musculus longus capitis.<\/p>\n
798. Vratna ko\u017ena mi\u0161ica se imenuje<\/p>\n
1. musculus scalenus.
\n2. musculus tensor colli.
\n3. platisma.<\/p>\n
799. Hrbtne mi\u0161ice delimo v<\/p>\n
1. zgornjo in spodnjo skupino.
\n2. povrhnjo in globoko skupino .
\n3. v levo in desno skupino.<\/p>\n
800. V globoko skupino hrbtnih mi\u0161ic spadajo:<\/p>\n
1. m. iliocostalis, m. longissimus in m spinalis.
\n2. diaphragma abdominalis, m guadratus lumborum, m pronator quadratus
\n3. m. rectus abdominis, m. guadratus lumborum, m. transversus abdominis.<\/p>\n
Malce za vajo prek spleta. 1000. Motori\u010dno nitje izhaja iz a. stranskih rogov hrbtenja\u010de. b. iz sprednjih rogov hrbtenja\u010de. c. iz zadnjih rogov hrbtenja\u010de. 1001. Senzibilno nitje vstopa v a. zadnje rogove hrbtenja\u010de. b. sprednje rogove hrbtenja\u010de. c. stranske rogove hrbtenja\u010de<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[143],"tags":[144,3656,153,152],"class_list":["post-224","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-anatomija","tag-anatomija","tag-1letnik-anatomija","tag-anatomija-vaje","tag-vprasanja-za-anatomijo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/224","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=224"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/224\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=224"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=224"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=224"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}