\u0160e malce le teh =)<\/p>\n
1141. Na prehodu z o\u010desa na zgornjo in spodnjo veko veznica tvori<\/p>\n
1. zgornji in spodnji vezni\u010dni \u017eep (fornix coniunctivae superior et inferior).
\n2. tarsus zgornje in spodnje veke.
\n3. zgornje in spodnje trepalnice.<\/p>\n
1142. O\u010desne mi\u0161ice<\/p>\n
1. pomikajo oko v najprimernej\u0161i polo\u017eaj.
\n2. slu\u017eijo za akomodacijo.
\n3. \u0161irijo in o\u017eijo \u0161arenico.<\/p>\n
1143. Vsako oko ima<\/p>\n
1. 4 preme in 2 po\u0161evni o\u010desni mi\u0161ici.
\n2. 2 premi in 4 po\u0161evne o\u010desne mi\u0161ice.
\n3. 2 premi in 2 po\u0161evni o\u010desni mi\u0161ici.<\/p>\n
1144. Veke (palpebra superior et in ferior) so zgrajene iz<\/p>\n
1. ko\u017ee, kro\u017ene o\u010desne mi\u0161ice, vezivne plo\u0161\u010dice (tarsus) in veznice (coniunctiva)
\n2. vezivne ovojnice, hrustan\u010dne plo\u0161\u010dice (tarsus) mi\u0161ice dvigalke obrvi in seroze.<\/p>\n
c. ko\u017ee, ma\u0161\u010devja, hrustan\u010dne plo\u0161\u010dice (tarsus) in solznih \u017elez.<\/p>\n
1145. Uho je organ za<\/p>\n
1. sluh in mi\u0161i\u010dni tonus.
\n2. sluh in ravnote\u017eje.
\n3. za sluh in zaznavanje polo\u017eaja v prostoru.<\/p>\n
1146. Uho delimo na<\/p>\n
1. zunanje, srednje in notranje uho.<\/p>\n
b. zunanje in notranje uho.<\/p>\n
c. zunanje uho, bobni\u010dno votlino in u\u0161esno troblo.<\/p>\n
1147. Zunanje uhu sestavljajo<\/p>\n
a. uhelj (auricula), bobni\u010dna votlina (cavum timpani) in bradavi\u010dar (pr. Mastoideus).<\/p>\n
b. uhelj zunanji sluhovod in notrani sluhovod.<\/p>\n
c. uhelj zunanji sluhovod in bobni\u010d.<\/p>\n
1148. Uhelj se imenuje latinsko<\/p>\n
a. auris<\/p>\n
b. meatus acusticus exrernus.<\/p>\n
c. auruicula.<\/p>\n
1149. Zunanji sluhovod se latinsko imenuje<\/p>\n
a. cavum auris.<\/p>\n
b. porus acusticus externus.<\/p>\n
c. meatus acusticus externus.<\/p>\n
1150. Zunannj sluhovod je zgrajen<\/p>\n
a. v zunanji tretini iz ko\u017ee, v srednji tretini iz kosti in v notrani tretjini iz hrustanca<\/p>\n
b. v zunanji tretjini iz hrustanca, v notranjih dveh tretinah pa iz kosti in prekrit s ko\u017eo.<\/p>\n
c. v celoti je zgrajen iz hrustanca, prekritega s luznico<\/p>\n
1151. Zunanji sluhovod je prekrit<\/p>\n
a. s sluznico, bogato z \u017elezami, ki izlo\u010dajo u\u0161esno sluz.<\/p>\n
b. s serozno mreno, ki izlo\u010da u\u0161esni loj.<\/p>\n
c. s ko\u017eo, ki vsebuje \u017eleze, ki izlo\u010dajo u\u0161esno maslo (cerumen).<\/p>\n
1152. Zunanji sluhovod je<\/p>\n
a. kanal, zavit v obliki \u010drke s, ki vodi zvo\u010dne valove do bobni\u010da.<\/p>\n
b. raven kanal, ki prevaja zvo\u010dno valovanje u\u0161esnih ko\u0161\u010dic.<\/p>\n
c. je dolg s-asto zavit kanal, ki povezuje zunanje uho z \u017erelom.<\/p>\n
1153. Bobni\u010d se latinsko imenuje<\/p>\n
a. membrana tympani.<\/p>\n
b. membrana interossea.<\/p>\n
c. lamina quadrigemina.<\/p>\n
1154. Bobni\u010d (membrana tympani) je zgrajen<\/p>\n
a. iz rahlega veziva, zunaj prekritega s sluznico, znotraj pa s serozno mreno.<\/p>\n
b. iz \u010dvrstega veziva, zunaj prekritega s ko\u017eo, znotraj pa s sluznico.<\/p>\n
c. iz mre\u017eastega vezivnega tkiva, ki ga z obeh strani prekriva sluznica.<\/p>\n
1155. Srednje uho se latinsko imenuje<\/p>\n
a. meatus acusticus internus.<\/p>\n
b. auris media.<\/p>\n
c. tuba auditiva.<\/p>\n
1156. Srednje uho (auris media) je zgrajeno<\/p>\n
a. iz 3 med seboj povezanih votlin: bobni\u010dne, bradavi\u010darjeve in u\u0161esne troblje.<\/p>\n
b. iz 2 med seboj povezanih votlin: bobni\u010dne votline in u\u0161esne troblje.<\/p>\n
c. iz 3 med seboj povezanih votlin: me\u0161i\u010dka, vre\u010dice in votline bradavi\u010darja.<\/p>\n
1157. Bobni\u010dna votlina (cavum tympani) je votlina s 6 stenami ki zgoraj meji na<\/p>\n
a. duro mater in mo\u017egane<\/p>\n
b. na krilce zagozdnice.<\/p>\n
c. na bradavi\u010dar.<\/p>\n
1158. Bobni\u010dna votlina (cavum tympani) je spredaj<\/p>\n
a. preko notranjega sluhovoda povezana z grlom.<\/p>\n
b. preko u\u0161esne toblje povezana z maksilarnim sinusom.<\/p>\n
c. preko u\u0161esne troblje povezana z nasoopharynx-om.<\/p>\n
1159. Povezava srednjega u\u0161esa z nosnim delom \u017erela je pomembna<\/p>\n
a. zaradi izena\u010devanja pritiska v srednem u\u0161esu z zunanjim pritiskom.<\/p>\n
b. zaradi prenosa zvoka iz \u017erela v srednje uho preko u\u0161esne troblje.<\/p>\n
c. za iztekanje sluzi iz srednjega u\u0161esa.<\/p>\n
1160. V srednjem u\u0161esu se nahaja niz 3 ko\u0161\u010dic, ki<\/p>\n
a. predstavljajo oporo za bobni\u010d.<\/p>\n
b. Skrbijo, da je srednje uho vedno razprto.<\/p>\n
c. prena\u0161ajo zvo\u010dno valovanje z bobni\u010da na notranje uho.<\/p>\n
1161. U\u0161esne ko\u0161\u010dice se imenujejo<\/p>\n
a. malleus, incus in stapes.<\/p>\n
b. maleolus lateralis, talus in tarsus.<\/p>\n
c. cochlea, canalis semicircularis in antrum mastoideum.<\/p>\n
1162. U\u0161esne ko\u0161\u010dice so med seboj povezane.<\/p>\n
a. s pravimi sklepi.<\/p>\n
b. s sinostozami .<\/p>\n
c. s sinhondrozami.<\/p>\n
1163. Napetost verige ko\u0161\u010dic v srednjem u\u0161esu vzdr\u017eujeta dve majhni mi\u0161ici:<\/p>\n
a. m. maleolaris in m.tensor fasciae latae.<\/p>\n
b. m. tensor umbi in m levator palpebrae.<\/p>\n
c. m. tensor tympani in m. stapedius.<\/p>\n
1164. Notranje uho se nahaja v ko\u0161\u010denem labirintu, ki ga tvorijo:<\/p>\n
a. pol\u017e (cochlea), 3 polkro\u017eni kanali (canales semicirculares) in preddvor (vestibulum).<\/p>\n
b. \u010drv (vermis), 3 me\u0161i\u010dki in ovalno okence.<\/p>\n
c. piramida, preddvor in celulae mastoideae.<\/p>\n
1165. Notranje uhu imenujemo latinsko<\/p>\n
a. auris externa.<\/p>\n
b. auris interna.<\/p>\n
c. tuba auditiva Eustachii.<\/p>\n
1166. V ko\u0161\u010denem labirintu se nahaja<\/p>\n
a. sluzni\u010dni labirint.<\/p>\n
b. membranozni labirint.<\/p>\n
c. hrustan\u010dni labirint.<\/p>\n
1167. Membranozni labirint od zunaj obdaja<\/p>\n
a. endolimfa.<\/p>\n
b. humor aquosus.<\/p>\n
c. perilimfa.<\/p>\n
1168. Membranozni labirint izpolnjuje<\/p>\n
a. endolimfa.<\/p>\n
b. liquor cerebrospinalis.<\/p>\n
c. perilimfa.<\/p>\n
1169. Na bazalni membrani membranoznega pol\u017ea se nahajajo<\/p>\n
a. pali\u010dice<\/p>\n
b. \u010depki.<\/p>\n
c. receptorji za sluh.<\/p>\n
1170. Cortijev organ so<\/p>\n
a. receptorji za barve.<\/p>\n
b. receptorji za sluh.<\/p>\n
c. organ za ravnote\u017eje.<\/p>\n
1171. Ravnote\u017eni organ le\u017ei<\/p>\n
a. v bradavi\u010darjevi votlini.<\/p>\n
b. v pol\u017eu.<\/p>\n
c. v preddvoru in polkro\u017enih kanali\u010dih<\/p>\n
1172. Receptorne celice za sluh imajo cilije, ki so ob\u010dutljive na<\/p>\n
a. zra\u010dno valovanje.<\/p>\n
b. tresljaje slu\u0161nih ko\u0161\u010dic.<\/p>\n
c. premikanje endolimfe.<\/p>\n
1173. \u017div\u010dne niti, ki izvirajo iz receptorjev za sluh in ravnote\u017eje se zdru\u017eujejo v<\/p>\n
a. nervus facialis.<\/p>\n
b. nervus statoacusticus.<\/p>\n
c. nervus hypoglossus.<\/p>\n
1174. Organum olfactus je<\/p>\n
a. \u010dutilo za voh.<\/p>\n
b. \u010dutilo za okus.<\/p>\n
c. \u010dutilo za otip.<\/p>\n
1175. \u010cutne celice \u2013 receptorji za voh se nahajajo v<\/p>\n
a. celi nosni sluznici.(tunica mucosa nasi)<\/p>\n
b. v spodnem, ve\u010djem delu nosne sluznice (pars respiratoria).<\/p>\n
c. v zgornjem, manj\u0161em delu nosne sluznice (pars olfactoria).<\/p>\n
1176. Receptorji za voh so kemoreceptorji, ki zaznavajo snovi raztopljene v<\/p>\n
a. vodi.<\/p>\n
b. zraku,<\/p>\n
c. v vodi, zraku in \u010dvrstih substancah.<\/p>\n
1177. \u010cutilo za okus – oku\u0161alo latinsko imenujemo.<\/p>\n
a. organum olfactus<\/p>\n
b. organum sensum.<\/p>\n
c. organum gustus.<\/p>\n
1178. Receptorji za okus sodijo med<\/p>\n
a. kemoreceptorje<\/p>\n
b. elektromagnetne receptorje<\/p>\n
c. termoreceptorje.<\/p>\n
1179. Receptorji za okus se v najve\u010dji meri nahajajo<\/p>\n
a. na zgornji povr\u0161ini jezika v oku\u0161alnih brsti\u010dih (papilah))<\/p>\n
b. v sluznici dlesni.<\/p>\n
c. v sluznici grla in \u017erela.<\/p>\n
1180. Posamezna oku\u0161alna telesca \u2013 coliculi gustatorii se nahajajo tudi v<\/p>\n
a. v sluznici trdega neba in epifaringsa.<\/p>\n
b. v sluznici mehkega neba in mezofaringsa.<\/p>\n
c. v sluznici dlesni in ustnega preddvora.<\/p>\n
1181. Poznamo ve\u010d vrst oku\u0161alnih brsti\u010dev \u2013 papil:<\/p>\n
a. papilla vateri, paillae vermiformes.<\/p>\n
b. papillae valatae, foliatae, fungiformes.<\/p>\n
c. papilla olfactoriae, papillae linguales, papillae pharyngicae.<\/p>\n
1182. \u017div\u010dne niti iz oto\u010dkastih in listastih papil se zdru\u017eujejo<\/p>\n
a. n. glosopharyngicus (9. mo\u017eganski \u017eivec).<\/p>\n
b. hypoglossus.(12. mo\u017eganski \u017eivec).<\/p>\n
c. n. facialis.(7 mo\u017eganski \u017eivec).<\/p>\n
1183. \u017div\u010dne niti receptorjev iz gobastih papil se zdru\u017eujejo v<\/p>\n
a. n. facialis (chorda tympyni – 7. mo\u017eganski \u017eivec).<\/p>\n
b. n. glosopharyngicus (9. mo\u017eganski \u017eivec).<\/p>\n
c. n. accesorius (11. mo\u017eganski \u017eivec).<\/p>\n
1184. Modo je parna<\/p>\n
a. endokrina \u017eleza.<\/p>\n
b. eksokrina \u017eleza<\/p>\n
c. eksokrina in endokrina \u017eleza.<\/p>\n
1185. Modo je ovalne oblike in pri odrasle meri v dol\u017eino<\/p>\n
a. 2 cm.<\/p>\n
b. 5 cm .<\/p>\n
c. 10 cm.<\/p>\n
1186. Na zgornjem polu moda je<\/p>\n
a. prira\u0161\u010den obmodek.<\/p>\n
b. prira\u0161\u010dena vesicula seminalis (semanjak).<\/p>\n
c. prira\u0161\u010dena Cowperjeva \u017eleza (glandula bulbouretralis)<\/p>\n
1187. Na zadnjem robu testisa je<\/p>\n
a. epididymis kjer vstopajo \u017eile in \u017eivci in izstopa ductus deferens.<\/p>\n
b. hylus testis, kjer vstopajo \u017eile in \u017eivci in izstopajo odvodni kanali\u010di.<\/p>\n
c. funiculus spermaticus, v katerem so \u017eile, \u017eivci in odvodni kanali\u010di.<\/p>\n
1188. Modo obdaja<\/p>\n
a. tanka serozna opna (tunica serosa).<\/p>\n
b. \u010dvrsta vezivna ovojnica (tunica albuginea).<\/p>\n
c. sluznica (tunica mucosa).<\/p>\n
1189. Od tunike albuginee navznoter potekajo vezivne pregrade (septula testis).ki deke testis<\/p>\n
a. na ca 60 re\u017enji\u010dev (lobuli testis).<\/p>\n
b. na 20 \u2013 25 re\u017enji\u010dev.<\/p>\n
c. Na 10 re\u017enji\u010dev.<\/p>\n
1190. V vsakem re\u017enji\u010du se nahaja po<\/p>\n
a. 1 za las debela mo\u010dno zvijugana semenska cev\u010dica (tubulus seminiferus).<\/p>\n
b. 10 za las debelih, mo\u010dno zvijuganih semenskih cev\u010dic (tubuli seminiferi).<\/p>\n
c. 100 za las debelih, zvijuganih cev\u010dic (tubuli seminiferi).<\/p>\n
1191. Semenske cev\u010dice so<\/p>\n
a. vesikularne \u017eleze, ki izlo\u010dajo mo\u0161ki spolni hormon (testosteron).<\/p>\n
b. so grozdaste eksokrine \u017eleze, ki izlo\u010dajo gonadotropni hormon.<\/p>\n
c. so tubularne \u017eleze v katerih nastajajo semen\u010dice (spermatozoidi).<\/p>\n
1192. Med semenskimi cev\u010dicami se nahaja vezivno tkivo v katerem so<\/p>\n
a. leydigove celice, ki izlo\u010dajo mo\u0161ki spolni hormon \u2013 testosteron.<\/p>\n
b. kupferjeve celice, ki izlo\u010dajo semensko teko\u010dino.<\/p>\n
c. so sartolijeve celice, ki izlo\u010dajo gonadotropni hormon.<\/p>\n
1193. Modo le\u017ei v<\/p>\n
a. modniku (scrotum)<\/p>\n
b. semenskem povesmu (funiculus spermaticus).<\/p>\n
c. dimeljskem kanalu (canalis ingunalis).<\/p>\n
1194. Modnik (scrotum) je zgrajen iz<\/p>\n
a. ko\u017ee, povrhnje ovojnice (fascia superfitialis) in tunicae vaginalis testis.<\/p>\n
b. vezivne ovojnice in gladkega mi\u0161i\u010dja.
\n
\nc. ko\u017ee, ki je slabo pigmentitana in vezivne ovojnice (tunica albuginea).<\/p>\n
1195. V ko\u017ei modnika so \u0161tevilne<\/p>\n
a. endokrine \u017eleze.<\/p>\n
b. apokrine \u017eleze.<\/p>\n
c. tubularne \u017eleze.<\/p>\n
1196. Modo se pri embriju razvija<\/p>\n
a. pod vranico<\/p>\n
b. pod ledvico..<\/p>\n
c. pod jetri.<\/p>\n
1197. Descensus testis je<\/p>\n
a. drsenje moda od mesta, kjer je zasnovano, v modnik.<\/p>\n
b. spolno dozorevanje testisa.<\/p>\n
c. za\u010detek funkcije testisa.<\/p>\n
1198. \u010ce descensus testiss ni popolen<\/p>\n
a. testis ne izlo\u010da zrelih spermatozoidov.<\/p>\n
b. testis ne izlo\u010da spolnih hormonov.<\/p>\n
c. na mestu testisa nastane kila.<\/p>\n
1199. \u010ce se testis ne spusti v modnih, to imenujemo<\/p>\n
a. descensus testis.<\/p>\n
b. retentio testis.<\/p>\n
c. degradatio testis.<\/p>\n
1200. Med pomo\u017ene mo\u0161ke spolne \u017eleze spadajo:<\/p>\n
a. nadledvi\u010dna \u017eleza, apokrine \u017eleze in mle\u010dna \u017eleza.<\/p>\n
b. \u010de\u0161arika , hipofiza in nadledvi\u010dna \u017eleza.<\/p>\n
c. obse\u010dnica (prostata), semenjah (vesicula seminalis) in glandula bulbouretralis.<\/p>\n
1201. Prostata se imenuje tudi<\/p>\n
a. podmehurnica ali obse\u010dnica.<\/p>\n
b. podledvi\u010dnica.<\/p>\n
c. me\u0161i\u010dnica.<\/p>\n
1202. Prostata je \u017eleza, velikosti in oblike<\/p>\n
a. kostanja.<\/p>\n
b. mandarine.<\/p>\n
c. le\u0161nika.<\/p>\n
1203.. Baza prostate je prislonjena ob<\/p>\n
a. se\u010dni mehur.<\/p>\n
b. simfizo.<\/p>\n
c. danko.<\/p>\n
1204. Sprednja stran prostate meji na<\/p>\n
a. simfizo.<\/p>\n
b. na se\u010dni mehur.<\/p>\n
c. na danko.<\/p>\n
1205. Zadnja stran prostate meji na<\/p>\n
a. simfizo.<\/p>\n
b. danko.<\/p>\n
c. uterus.<\/p>\n
1206. Prostata je zgrajena iz<\/p>\n
a. 30 do 50 \u017elez, vezivnega tkiva in gladkega mi\u0161i\u010dja.<\/p>\n
b. 100 do 200 \u017elez, \u010dvrstega veziva in pre\u010dnoprogastih mi\u0161i\u010dnih vlaken.<\/p>\n
c. 10 do 20 \u017elez, sluznice in \u010dvrste vezivne ovojnice.<\/p>\n
1207. Semenjak \u2013 vesicula seminalis je<\/p>\n
a. neparna \u017eleza, ki le\u017ei ob danki.<\/p>\n
b. parna \u017eleza, ki le\u017ei lateralno od ampule semenovoda.<\/p>\n
c. parna \u017eleza, kile\u017ei pod prostato.<\/p>\n
1208. Izlo\u010dek semenjaka se izliva v<\/p>\n
a. prostato.<\/p>\n
b. uretro.<\/p>\n
c. semenovod pred vstopom v prostato.<\/p>\n
1209. Obmodek \u2013 epididymis je zgrajen iz<\/p>\n
a. ozke zvijugane cev\u010dice (ductus epididymidis), ki nastane z zlitjem 8 \u2013 10 cevk.<\/p>\n
b. 8 \u201310 dolgih cevk , ki se zdru\u017eijo v 1 kratko cevko.<\/p>\n
c. 20 \u2013 25 zvijuganih cev\u010dic (ductuli seminiferi).<\/p>\n
1210. Semenovod \u2013 ductus deferens se za\u010dne<\/p>\n
a. v repu obmodka.<\/p>\n
b. v modu.<\/p>\n
c. v prostati\u010dnem delu uretre.<\/p>\n
1211. Semenovod je cevka dol\u017eine<\/p>\n
a. 10 \u2013 20 cm..<\/p>\n
b. 20 \u2013 30 cm.<\/p>\n
c. 50 \u2013 60 cm.<\/p>\n
1212. Po vstopu v prostato ductus deferens preide v<\/p>\n
a. vesica seminalis.<\/p>\n
b. ductus eiaculatorius (brizgalnik), ki se odpira v uretro.<\/p>\n
c. se\u010dni mehur, iz njega pa v uretro.<\/p>\n
1213. Semenovod je zgrajen iz<\/p>\n
a. vzdol\u017eno nagubane sluznice, mi\u0161i\u010dne plasti in adventicije.<\/p>\n
b. notranjega seroznega sloja, mo\u010dnega sloja veziva in \u010dvrste ovojnice.<\/p>\n
c. intime znotra, v sredini stratum muskulare mukoze, zunaj pa seroza.<\/p>\n
1214. Ductus eiaculatorius se odpira v prostati\u010dni del se\u010dnice na hrib\u010dku, imenovanem<\/p>\n
a. colliculus seminalis<\/p>\n
b. funiculus spermaticus.<\/p>\n
c. papilla spermatica.<\/p>\n
1215. Funiculus spermaticus \u2013 semensko povesmo tvorijo<\/p>\n
a. semenovod, arteria in vena testicularis, mezgovnice in \u017eivci ter m. cremaster.<\/p>\n
b. se\u010devod, corpus cavernosum uretrae, arteriae et venae penis.<\/p>\n
c. epididymis, ductus epididymidis in scrotum.<\/p>\n
1216. Mo\u0161ka uretra je dolga<\/p>\n
a. ca 4 \u2013 5 cm.<\/p>\n
b. ca 20 \u2013 30 cm.<\/p>\n
c. ca 16 \u2013 20 cm.<\/p>\n
1217. Mo\u0161ka uretra za\u010dne z notranjim ustjem (orefitium internum) in poteka skozi<\/p>\n
a. medeni\u010dno prepono, prostato in skozi corpus cavernosum uretrae.<\/p>\n
b. dimeljski kanal in semensko povesmo v penis in navzven.<\/p>\n
c. medeni\u010dno prepono, scrotum in penis navz ven.<\/p>\n
1218. Mo\u0161ka uretra se odpira navzven skozi orifitium externum na<\/p>\n
a. glans penis.<\/p>\n
b. preputiumu.<\/p>\n
c. frenulumu (vezici).<\/p>\n
1219. Mo\u0161ka se\u010dnica se deli na<\/p>\n
a. pars intramurale, pars prostatica in pars spongiosa (pars penilis).<\/p>\n
b. pars vesicale, pars pubica, pars cavernosa.<\/p>\n
c. pars interna, pars musculare, pars externa.<\/p>\n
1220. Del uretre, ki poteka skozi medeni\u010dno prepono imenujemo<\/p>\n
a. pars pelvinea uretrae.<\/p>\n
b. pars diphragmatica uretrae<\/p>\n
c. pars penilis uretrae.<\/p>\n
1221. Pars intramurale uretrae obdaja<\/p>\n
a. sfincter ani internus.<\/p>\n
b. sfincter ani externus.<\/p>\n
c. sfincter uretrae internus.<\/p>\n
1222. Mo\u0161ki spolni ud \u2013 penis gradijo<\/p>\n
a. 2 brecili sp. uda (corp. cavernosa penis) in brecilo se\u010dnice (corp.cavernosum uretrae).<\/p>\n
b. 2 mi\u0161i\u010dni telesi (corpora musculares penis in uretra).<\/p>\n
c. 3 brecila (corpora cavernosa penis in glavica sp. uda (glans penis).<\/p>\n
1223. Brecili penisa sta medseboj lo\u010deni s<\/p>\n
a. septum penis.<\/p>\n
b. fascio penis.<\/p>\n
c. corona penis.<\/p>\n
1224. Ob simfizi se brecili penisa razhajata in tvorita<\/p>\n
a. crura penis, ki se prira\u0161\u010dajo na spodnji rob dimeljnice.<\/p>\n
b. septa penis, ki se prira\u0161\u010dajo na simfizo.<\/p>\n
c. bulbus penis, ki se prira\u0161\u010da na zgornji rob dimeljnice.<\/p>\n
1225. Brecilo se\u010dnice (corpus cavernosum uretrae)<\/p>\n
a. se za\u010denja kot \u010debulj\u010dek (bulbus penis) inkon\u010da kot glavica spolnega uda (glans penis).<\/p>\n
b. se za\u010dne kot krak (crus penis) in se kon\u010da z vezico (frenulum penis).<\/p>\n
c. se za\u010dne kot vez (ligamentum penis) in kon\u010da kot vrat (collum glandis penis).<\/p>\n
1226. Brecilno tkivo je je spu\u017evasto tkivo z mnogimi luknjicami (kavernami), zgrajeno<\/p>\n
a. iz rahlega vezivnega tkiva in pre\u010dnoprogastega mi\u0161i\u010dja.<\/p>\n
b. iz veziva in gladkih mi\u0161i\u010dnih vlaken.<\/p>\n
c. iz gladkih mi\u0161i\u010dnih vlaken in \u0161tevil nih \u017eil.<\/p>\n
1227. Vsako brecilo obdaja<\/p>\n
a. \u010dvrsta vezivna ovojnica (tunica albuginea).<\/p>\n
b. rahla vezivna ovojnica (fascia corporis cavernosi).<\/p>\n
c. tanka ko\u017eica (preputium).<\/p>\n
1228. Glavica (glans penis) ima obliko kapice, ki ima rob, imenovan<\/p>\n
a. corona glandis penis.<\/p>\n
b. frenulum glandis penis.<\/p>\n
c. preputium.<\/p>\n
1229. Spolni ud pokriva ko\u017ea, ki se kon\u010da z duplikatiro, ki pokriva glavico in se imenuje<\/p>\n
a. preputium.<\/p>\n
b. frenulum.<\/p>\n
c. glans penis.<\/p>\n
1230. \u017denska spolovila sestavljajo<\/p>\n
a. maternica , no\u017enica iu vulva.<\/p>\n
b. jaj\u010dnika, jajcevoda, maternica, no\u017enica in zunanje spolovilo.<\/p>\n
c. no\u017enica, maternica,clitoris in mons pubis.<\/p>\n
1231. Jaj\u010dnik (ovarij) je parna \u017eenska spolna \u017eleza, ki izlo\u010da<\/p>\n
a. spolne hormone in \u017eenske spolne celice.<\/p>\n
b. rasne hormone in menstrualno kri.<\/p>\n
c. gonadotropne hormone in povzro\u010da izplavljanje materni\u010dne sluznice.<\/p>\n
1232. Jaj\u010dnih je parna \u017eenska spolna \u017eleza , ki se nahaja<\/p>\n
a. v veliki medenici, tik nad lineo terminalis.<\/p>\n
b. na dnu male medenice, neposredno ob vratu maternice.<\/p>\n
c. na lateralni strani male medenice.<\/p>\n
1233. Jaj\u010dnik je pripet na zadnjo stran duplikature potrebu\u0161nice, ki se imenuje<\/p>\n
a. ligamentum rotundum uteri (okrogla materni\u010dna vez).<\/p>\n
b. ligamentum latum (\u0161iroka vez).<\/p>\n
c. ligamentum suspensorium ovarii.<\/p>\n
1234. Oporek \u2013 mesoovarium je duplikatura trebu\u0161ne mrene , ki se imenuje<\/p>\n
a. ligamentum latum (\u0161iroka vez).<\/p>\n
b. ligamentum rotundum uteri (okrogla materni\u010dna vez).<\/p>\n
c. capsula fibrosa ovarii (vezivna ovojnica jaj\u010dnika).<\/p>\n
1235. Jaj\u010dnik (ovarij) je parni organ oblike in velikosti<\/p>\n
a. mandarine.<\/p>\n
b. splo\u0161\u010denega jabolka .<\/p>\n
c. splo\u0161\u010dene slive.<\/p>\n
1236. Jaj\u010dnik (ovarij) je \u010dvrste elasti\u010dne konsistence, ki ga obdaja<\/p>\n
a. sluznica (tunica mucosa ovariii).<\/p>\n
b. tanka vezivna mrena (tunica adventitia ovarii).<\/p>\n
c. \u010dvrsta vezivna ovojnica (tunica albuginea ovarii).<\/p>\n
1237. Na prerezu jaj\u010dnika razlikujemo<\/p>\n
a. skorjo (substantio corticalis) in sredico (substantio medularis).<\/p>\n
b. vezivni sloj (stratum fibrosum) in sloj gladkega mi\u0161i\u010dja (stratum musculare)<\/p>\n
c. sluznico ovarija (tunica mucosa), sredico (mesenhim) in adventicijo.<\/p>\n
1238. Skorja jaj\u010dnika (cortex ovarii) je zgrajena iz<\/p>\n
a. vezivnega tkiva in \u0161tevilnih me\u0161i\u010dkov razli\u010dne stopnje zrelosti.<\/p>\n
b. ma\u0161\u010dobnega tkiva s \u0161tevilnimi rumenimi telesci (corpora lutea).<\/p>\n
c. gladkih mi\u0161i\u010dnih vlaken s \u0161tevilnimi \u017eilami in \u017eivci.<\/p>\n
1239. Primarni folikli (foliculi ovarici primordiales) imajo po<\/p>\n
a. eno jaj\u010dno celico obdano z eno plastjo kubi\u010dnih epitelijskih celic.<\/p>\n
b. eno jaj\u010dno celico, obdano z ve\u010dplastnim kubi\u010dnim epitelijem.<\/p>\n
c. ve\u010d jaj\u010dnih celic, obdanih z enoskladnim plo\u0161\u010datim epitelijem.<\/p>\n
1240. Sekundarni folikel (foliculus ovaricus secundarius) ima<\/p>\n
a. jaj\u010dno celico obdano z ve\u010dskladnim plo\u0161\u010datim epitelijem.<\/p>\n
b. jaj\u010dno celico obdano z ve\u010dskladnim kumi\u010dnim epitelijem.<\/p>\n
c. jaj\u010dno celico obdano z enoskladnim plo\u0161\u010datim epitelijem in lokvorjem.<\/p>\n
1241. V Graafovem foliklu (foliculus ovaricus vesiculosus) je gameta obdana<\/p>\n
a. z likvorjem in ve\u010dskladnim kubi\u010dnim epitelijem.<\/p>\n
b. z limfo in visokoprizmati\u010dnim enoslojnim epitelijem.<\/p>\n
c. s plazmo in ve\u010dslojnim plo\u0161\u010datim epitelijem.<\/p>\n
1242. V teku zorenja se folikel pomika proti<\/p>\n
a. sredini ovarija.<\/p>\n
b. povr\u0161ini ovarija.<\/p>\n
c. jajcevodu.<\/p>\n
1243. Zreli (Graafov) folikel \u0161trli<\/p>\n
a. nad povr\u0161ino jaj\u010dnika in ga pokriva stanj\u0161ana vezivna ovojnica (tunica albuginea).<\/p>\n
b. v lumen jajcevoda in ga pokriva sluznica jajcevoda.<\/p>\n
c. v lumen jaj\u010dnika in je obdan z vezivom.<\/p>\n
1244. V sredini menstrualnega ciklusa folikel po\u010di in jaj\u010dece se izplavi<\/p>\n
a. naravnost v uterus, kjer se oplodi.<\/p>\n
b. v jajcevod, kjer se ugnezdi.<\/p>\n
c. v trebu\u0161no votlino, kjer ga ujamejo fimbrije jajcevoda in usmerijo v jajcevod.<\/p>\n
1245. Razpok Graafovega folikljain izplavitev jaj\u010deca imenujemo<\/p>\n
a. kopulacija.<\/p>\n
b. nidacija.<\/p>\n
c. ovulacvija.<\/p>\n
1246. Ovulacija se pri zdravi fertilni \u017eenski dogaja<\/p>\n
a. vsakih 28 dni izmeni\u010dno, enkrat v enem, drugi\u010d v drugem jaj\u010dniku.<\/p>\n
b. vsakih 14 dni hkreti v obeh jaj\u010dnikih.<\/p>\n
c. vsakih 28 dni v obeh jaj\u010dnikih.<\/p>\n
1247. Epitelij, ki ostane po ovulaciji v jaj\u010dniku se za\u010dne mno\u017eiti in tvori<\/p>\n
a. corpus liberum.<\/p>\n
b. corpus luteum.<\/p>\n
c. corpus calosum.<\/p>\n
1248. Corpus luteum (rumeno telesce) izlo\u010da<\/p>\n
a. \u017eenske spolne hormone za za\u0161\u010dito nose\u010dnosti.<\/p>\n
b. \u017eenske spolne celice (gamete).<\/p>\n
c. sluz za prehrano in transport jaj\u010deca.<\/p>\n
1249. Ob rojstvo je v obeh jaj\u010dnikih deklice<\/p>\n
a. ve\u010d deset primarnih foliklov.<\/p>\n
b. ve\u017e sto tiso\u010d primarnih foliklov<\/p>\n
c. ve\u010d miljonov primarnih foliklov.<\/p>\n
1250.Od celotnega \u0161tevila v celotnem fertilnem obdobju \u017eenske dozori le<\/p>\n
a. 10 do 20 foliklov.<\/p>\n
b. 2000 do 3000 foliklov<\/p>\n
c. 300 do 400 foliklov.<\/p>\n
1251. Sredica jaj\u010dnika je zgrajena iz elasti\u010dnih in kolagenih vlaken ter<\/p>\n
a. atreti\u010dnih foliklov.<\/p>\n
b. \u017eil, \u017eivcev in mezgovnic.<\/p>\n
c. kapilar in limfocitov.<\/p>\n
1252. Poleg izlo\u010danja zrelih jaj\u010dnih celic, jaj\u010dnik izlo\u010da \u017eenske spolne hormone, ki stimulirajo<\/p>\n
a. razvoj primarnih spolnih znamenj.<\/p>\n
b. razvoj sekundarnih spolnih znamenj in cikli\u010dne sprembe materni\u010dne sluznice.<\/p>\n
c. spolno dozorevanje.<\/p>\n
1253. Jajcevod \u2013 tuba uterina je cevast organ, ki slu\u017ei<\/p>\n
a. oploditvi in transportu jaj\u010deca do maternice.<\/p>\n
b. potovanju spermatozoidov do jaj\u010dnika.<\/p>\n
c. nidaciji oplojene jaj\u010dne celice in razvoju ploda.<\/p>\n
1254. Jajcevod poteka od maternice do jaj\u010dnika po<\/p>\n
a. okrogli materni\u010dni vezi (lig. rotundum uteri)<\/p>\n
b. zgornjem robu \u0161iroke vezi (lig. latum).<\/p>\n
c. jaj\u010dnikovi vezi (lig. ovarii proprium)<\/p>\n
1255. Jajcevod je sestavljen iz 3 delov<\/p>\n
a. materni\u010dni del (pars uterina), ozki del istmus in lijakasti del (infundibulum).<\/p>\n
b. materni\u010dni del (pars uterina), trebu\u0161ni del (pars abdominale) in vmesni del.<\/p>\n
c. glave (caput tubae uterinae), telesa (corpus tub. uterinae) in repa (cauda tub. uterinae).<\/p>\n
1256. Infundibulum ovarii ima \u0161tevilne resice, imenovane<\/p>\n
a. plicae ovarii.<\/p>\n
b. chordae ovarii.<\/p>\n
c. fimbriae ovarii.<\/p>\n
1257. Jajcevod je zgrajen iz 3 slojev<\/p>\n
a. vezivnega, seroznega in mi\u0161i\u010dnega.<\/p>\n
b. limfati\u010dnega, vezivnega in pre\u010dnopogastega mi\u0161i\u010dja.<\/p>\n
c. sluznice, gladkega mi\u0161i\u010dja in seroze.<\/p>\n
1258. Sluznica jajcevoda je<\/p>\n
a. vzdol\u017eno nagubana.<\/p>\n
b. kro\u017eno nagubana.<\/p>\n
c. spiralno nagubana.<\/p>\n
1259. Sluznico jajcevoda pokriva<\/p>\n
a. enoslojni kubi\u010dni epitelij.<\/p>\n
b. visokoprizmati\u010dni migetal\u010dni epitelij.<\/p>\n
c. ve\u010dskladni plo\u0161\u010dati epitelij.<\/p>\n
1260. V sluznici jajcevoda so tudi \u0161tevilne \u017eleze, katerih izlo\u010dek je pomemben za<\/p>\n
a. uravnavanje cikli\u010dnih sprememb sluznice.<\/p>\n
b. transport in prehrano spolnih celic.<\/p>\n
c. regeneracijo sluznice.<\/p>\n
1261. Mi\u0161i\u010dna plast jajcevoda je zgrajen iz<\/p>\n
a. vzdol\u017enih in kro\u017enih pre\u010dnoprogastih mi\u0161i\u010dnih vlaken.<\/p>\n
b. cirkularnih in longitudinalnih gladkih mi\u0161i\u010dnih vlaken.<\/p>\n
c. vzdol\u017eno in spiralno razporejenih gladkih mi\u0161i\u010dnih vlaken.<\/p>\n
1262. Serozno plast jajcevoda tvori<\/p>\n
a. omentum<\/p>\n
b. parietalni peritoneum.<\/p>\n
c. visceralni peritoneum.<\/p>\n
1263. Fimbrije jajcevoda so<\/p>\n
a. resice jajcevoda, ki ujamejo jaj\u010dece in ga vodijo v jajcevod.<\/p>\n
b. migetalke epitelija jajcevoda, ki z nihanjem v smeri matenice vodijo jaj\u010dece vanjo.<\/p>\n
c. vzdol\u017ene gube sluznice jajcevoda.<\/p>\n
1264. Maternica \u2013 uterus je<\/p>\n
a. parni \u017eenski spolni organ, ki slu\u017ei za izlo\u010danje in oploditev \u017eenske spolne celice.<\/p>\n
b. neparni \u017eenski spolni organ za vzdr\u017eevanje rednega menstrualnega ciklusa.<\/p>\n
c. \u017eenski spolni organ.za nidacijo oplojenega jaj\u010deca, razvoj ploda in njegov porod.<\/p>\n
1265. Maternico v grobem delimo v<\/p>\n
a. telo (corpus uteri), marerni\u010dno o\u017eino (isthmus uteri) in vrat (cervix uteri).<\/p>\n
b. msterni\u010dni svod (fundus uteri) trebuh maternice (venter uteri) in bazo (basis uteri).<\/p>\n
c. tubarni kot (cornu tubaria uteri) materni\u010dno votlino (cavum uteri) in vrat (potrtio).<\/p>\n
1266. Fundus uteri je<\/p>\n
a. telo maternice<\/p>\n
b. materni\u010dni svod.<\/p>\n
c. materni\u010dna votlina.<\/p>\n
1267. V notranjem delu tubarnega kota (cornu tubaria uteri) najdemo<\/p>\n
a. abdominalno ustje jajcevoda (ostium abdominale tubae uterinae).<\/p>\n
b. materni\u010dno votlino (cavum uteri).<\/p>\n
c. materni\u010dno ustje jajcevoda (ostiuma uterinum tubae uterinar).<\/p>\n
1268. Maternica (uterus) je<\/p>\n
a. hru\u0161kaste oblike.<\/p>\n
b. oblike in velikosti splo\u0161\u010dene slive.<\/p>\n
c. oblike in velikosti mandarine.<\/p>\n
1269. Velikost maternice<\/p>\n
a. dol\u017eina 15 \u2013 20 cm, \u0161irina 10 \u2013 15 cm, debelina 8 \u2013 10 cm.<\/p>\n
b. dol\u017eina 7 \u2013 9 cm, \u0161irina 6 \u2013 7 cm, debelina 3 \u2013 4 cm.<\/p>\n
c. dol\u017eina 3 \u2013 4 cm, \u0161irina 2 cm, debelina 1 cm.<\/p>\n
1270. Corpus uteri je<\/p>\n
a. telo maternice.<\/p>\n
b. svod maternice.<\/p>\n
c. materni\u010dna votlina.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u0160e malce le teh =) 1141. Na prehodu z o\u010desa na zgornjo in spodnjo veko veznica tvori 1. zgornji in spodnji vezni\u010dni \u017eep (fornix coniunctivae superior et inferior). 2. tarsus zgornje in spodnje veke. 3. zgornje in spodnje trepalnice. 1142. O\u010desne mi\u0161ice 1. pomikajo oko v najprimernej\u0161i polo\u017eaj. 2. slu\u017eijo za akomodacijo. 3. \u0161irijo in … Preberi ve\u010d o Vpra\u0161anja iz anatomije vaja1<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[143],"tags":[3656,155,156,154],"class_list":["post-225","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-anatomija","tag-1letnik-anatomija","tag-anatomija-vaja","tag-anatomija-vprasanja","tag-vprasanja-iz-anatomije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/225","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=225"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/225\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=225"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=225"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=225"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}