{"id":2251,"date":"2013-02-09T15:46:01","date_gmt":"2013-02-09T14:46:01","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2251"},"modified":"2013-02-09T16:05:01","modified_gmt":"2013-02-09T15:05:01","slug":"bolnisnicne-okuzbe-vaja-vprasanja-in-odgovori-2013","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/bolnisnicne-okuzbe-vaja-vprasanja-in-odgovori-2013\/","title":{"rendered":"Bolni\u0161ni\u010dne oku\u017ebe &#8211; vaja vpra\u0161anja in odgovori 2013"},"content":{"rendered":"<p><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignleft size-full wp-image-2253\" title=\"mikrobi\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2013\/02\/mikrobi.jpg\" alt=\"\" width=\"217\" height=\"255\" \/>Kaj so BO oz. oku\u017ebe povezane z zdravstvom, in kako jih \u010dasovno opredelimo? Kdo vse lahko zboli za BO? Na katerih oddelkih so pogostej\u0161e in zakaj?<\/strong><\/p>\n<p>BO je vsaka bolezen, povzro\u010dena z mikrobi, ki jo je dobil bolnik med zdravljenjem in bivanjem v bolni\u0161nici. \u010casovno jih opredelimo:<\/p>\n<ul>\n<li>Obolelost po 48 urah bivanja v ustanovi<\/li>\n<li>Pri oku\u017ebi kirur\u0161ke rane do 30 dni po op.<\/li>\n<li>Pri vsadkih do 12 mesecev po op.<\/li>\n<\/ul>\n<p><!--more--><\/p>\n<p>Zboli lahko zdravstveno osebje pri delu. Oku\u017ebe so pogostej\u0161e na oddelkih za intenzivno zdravljenje ali nego, abdominalna kirurgija in odvisno je tudi od pogojev oddelka.<\/p>\n<p><strong>2. Katere so najpogostej\u0161e BO?<\/strong><\/p>\n<p>Najpogostej\u0161e BO oku\u017ebe se\u010dil, oku\u017ebe kirur\u0161kih ran, sepse in plju\u010dnice.<\/p>\n<p>3. \u00a0<span style=\"text-decoration: underline;\">Dejavniki tveganja za nastanek BO s strani bolnika:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li>Starost(starostniki nad 65 let), nedono\u0161en\u010dki<\/li>\n<li>Osnovne oz. kroni\u010dne bolezni (diabetes, ledvi\u010dne bolezni, rak, odpoved jeter, debelost)<\/li>\n<li>Imunsko stanje bolnika (nespecifi\u010dna imunost-zmanj\u0161ana obrambna sposobnost, dializa, operacije, opekline) (specifi\u010dna-bolnik ni cepljen)<\/li>\n<li>Resnost bolezni (\u0161okovno stanje)<\/li>\n<li>Spremljajo\u010de oku\u017ebe(aids, norice, o\u0161pice)<\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Dejavniki tveganja zaradi posegov:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li>Kirur\u0161ki posegi, \u017eilni katetri, urinski katetri, umetno predihavanje, antibioti\u010dno zdravljenje, citostatiki in druga imunosupresivna zdravila<\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Dejavniki tveganja zaradi okolja:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li>Trajanje zdravljenja v bolni\u0161nici<\/li>\n<li>Odvisnost od vrste oddelka<\/li>\n<li>Odvisnost od pogojev na oddelkih, bolni\u0161kih sobah<\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Dejavniki tveganja zaradi mikrobov:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li>Virulenca in \u0161tevilo mikrobov<\/li>\n<li>Odpornost proti antibiotikom in drugim protimikrobnim zdravilom<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>4.<\/strong> Rezervoar oku\u017ebe je mesto, kjer se mikrob zadr\u017euje in razmno\u017euje<\/p>\n<p>Vir oku\u017ebe- od koder mikrob prihaja na gostitelja (\u010dlovek, \u017eivali, okolje, hrana).<\/p>\n<p>Poti prenosa oku\u017ebe: z dotikom-neposrednim ali posrednim, po zraku(kaplji\u010dno, aerogeno), preko krvi in drugih ku\u017enih teko\u010din in preko skupnega vira-hrana, voda.<\/p>\n<p><strong>Preko zraka se prena\u0161ajo:<\/strong><\/p>\n<p>*Kaplji\u010dni-virus gripie, meningokok<\/p>\n<p>*Aerogeno-bacil TBC, aspergilus(plesen)<\/p>\n<p><strong>S stikom<\/strong>:<\/p>\n<p>*Rota virus, RSV, MRSA, VRE<\/p>\n<p><strong>Fekalno oralno<\/strong><\/p>\n<p>*povzro\u010ditelji bolezni prebavil (salmonele, kampilobaktri, \u0161igele)<\/p>\n<p>*virus hepatitisa A<\/p>\n<p><strong>Preko zraka in s stikom:<\/strong> anterovirusi, norovirusi<\/p>\n<p><strong>Paranteralni:<\/strong> virus hepatitisa B, virus hepatitisa C, virus HIV<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>5.<\/strong> Eksogena oku\u017eba je zunanja oku\u017eba preko \u010dloveka (bolnik, rekonvalescent, klicenosec), okolja, vode in hrane. Endogena oku\u017eba je notranja oku\u017eba.<\/p>\n<p><strong>6. Kako prepre\u010dujemo BO?<\/strong><\/p>\n<p>BO prepre\u010dujemo <span style=\"text-decoration: underline;\">z odstranjevanjem virov oku\u017ebe iz bolni\u0161ni\u010dnega okolja<\/span>( s sterilizacijo in\u0161trumentov, sterilizacijo infuzijskih teko\u010din, testiranjem krvi in krvnih proizvodov in \u010di\u0161\u010denjem ter dezinfekcijo okolja), <span style=\"text-decoration: underline;\">obvladovanjem virov oku\u017ebe<\/span> (prepoznavanje asimptomati\u010dnih nosilcev povzro\u010diteljev bolezni), <span style=\"text-decoration: underline;\">onemogo\u010danje prenosa povzro\u010diteljev iz vira na ob\u010dutljivega gostitelja in pove\u010danjem odpornosti gostitelja <\/span>(cepljenje, dobra oskrba bolnikov).<\/p>\n<p><strong>7. Posledice BO:<\/strong><\/p>\n<p>-dalj\u0161e zdravljenje<\/p>\n<p>-ve\u010dja obolevnost, umrljivost<\/p>\n<p>-vi\u0161ji stro\u0161ki<\/p>\n<p>-nezadovoljnost pacientov<\/p>\n<p><strong>8. Katera je veljavna zakonodaja? <\/strong><\/p>\n<p>Veljavna zakonodaja na podro\u010dju BO v SLO je Zakon o nalezljivih bolezni. Ur. L. RS 33\/06, \u010dlen 43-45.<\/p>\n<p><strong>9. Kako je v SLO organizirano obvladovanje oku\u017eb v zdr. ustanovah?<\/strong><\/p>\n<p>Vsi zaposleni izvajajo program prepre\u010devanja BO, spremljajo oku\u017ebe, napi\u0161ejo program za\u0161\u010dite.<\/p>\n<p>KOBO-komisija za obvladovanje BO<\/p>\n<p>ZOBO-zdravnik za obvladovanje BO<\/p>\n<p>SOBO-medicinska sestra za obvladovanje BO<\/p>\n<p>NAKOBO-nacionalna komisija za obvladovanje BO<\/p>\n<p><strong>10.<\/strong> Normalna mikrobna populacija je na vseh povr\u0161inah, ki so lahko v stiku z zunanjim svetom. So za\u0161\u010dita, ki prepre\u010dujejo, da bi se naselili drugi MO, ki bi naredili \u0161kodo. Najdemo jih na ko\u017ei, sluznici, o\u010deh, ustih, po\u017eiralniku.<\/p>\n<p><strong>11.<\/strong> Komenzali-MO, ki normalno \u017eivijo na povr\u0161ini in ne povzro\u010dajo \u0161kode<\/p>\n<p>Opurtunisti\u010dni MO- vstopijo v obmo\u010dje, kjer ni normalne mikrobne flore in povzro\u010di obolenje<\/p>\n<p>Patogeni MO- \u0161kodujejo neposredno, ker izlo\u010dajo encime oz.strupe, imajo ovojnice, da se jih telo ne more ubraniti.<\/p>\n<p><strong>12.<\/strong> KONTAMINACIJA Z MIKROBI-onesna\u017eenje ko\u017ee in sluznic<\/p>\n<p>KOLONIZACIJA-prisotnost in razmno\u017eevanje MO<\/p>\n<p>OKU\u017dBA- prisotnost in odziv imunskega sistema<\/p>\n<p><strong>13. Bakterije ki najpogosteje povzro\u010dajo BO:<\/strong> Escherichia coli, Staphylococcus aureus, drugi stafilokoki, enterokoki, Pseudomonas<\/p>\n<p>14. <strong>RESPIRATORNI VIRUSI<\/strong> :\u00a0 v. influence, rinovirusi, respiratorni sincicijski virus \u2013 RSV<\/p>\n<p><strong>VIRUSI GASTROENERITISOV<\/strong>: rotavirus, norovirus, adenovirusi<\/p>\n<p><strong>OTRO\u0160KE NALEZLJIVE BOLEZNI<\/strong>&#8211; redkeje: virus rde\u010dk, virus o\u0161pic, herpesvirusi (virus vari\u010dele \u2013 zostra), virus hepatitisa (VHA, VHB, VHC)<\/p>\n<p><strong>15.<\/strong> <strong>Glivi\u010dne BO najpogosteje nastanejo:<\/strong><\/p>\n<p>pri bolnikih z zmanj\u0161ano obrambno sposobnostjo organizma:<\/p>\n<p>&gt;zaradi bolezni (npr. AIDS)<\/p>\n<p>&gt;na\u010dini zdravljenja (kemoterapija, transplantacije organov in kostnega mozga, \u0161irokospektralni antibiotiki)<\/p>\n<p>&gt; zaradi posegov (trajni \u017eilni katetri, parenteralna prehrana, ve\u010d op. posegov)<\/p>\n<p>&gt; pomembna dejavnika: trajanje zdravljenja, zdravljenje v intenzivni enoti<\/p>\n<p>po zdravljenju z antibiotiki<\/p>\n<p><strong>16. Kako so glede oku\u017eb povezani dru\u017ebeno okolje in zdr. ustanove?<\/strong><\/p>\n<p>Dru\u017ebeno okolje in zdravstvene ustanove so povezani z kro\u017eenje pacientov, zdravstvenimi delavci in obiskovalci.<\/p>\n<p><strong>17. Od \u010desa je odvisen prenos oku\u017ebe v dru\u017ebenem okolju?<\/strong><\/p>\n<p>Prenos oku\u017ebe je odvisen od ozave\u0161\u010denosti posameznika, vrste oku\u017eb in higienskih navad.<\/p>\n<p><strong>18. Nastanek za BO se\u010dil:<\/strong> vstop mikrobov v se\u010dila (najpogosteje iz \u010drevesa, zunanjega splovila ali no\u017enice), ascendentno \u0161irjenje ( \u0161irjenje navzgor iz se\u010dnice), pritrditev na sluznico, razmno\u017eevanje, povzro\u010danje vnetja<\/p>\n<p><strong>Dejavniki tveganja:<\/strong> trajne kateterizacije (dlje ima bolnik kateter, ve\u010dja je mo\u017enost za oku\u017ebo), mikrobna kolonizacija odto\u010dne vre\u010dke, napake pri ravnanju s katetrom (neustrezna higiena katetra), starost, \u017eenski spol, diabetes mellitus, slab\u0161e delovanje ledvic, urolo\u0161ke bolezni \u2013 potrebni posegi.<\/p>\n<p><strong>19. Kako pogosto so BO se\u010dil povezane z urinskim katetrom in drugimi posegi v se\u010dila?<\/strong><\/p>\n<p>Oku\u017ebe se\u010dil so najpogostej\u0161e BO, predstavljajo 40 % vseh BO.<\/p>\n<p>80% ali ve\u010d je povezanih z uporabo urinskih katetrov, 5-10 % zaradi posegov v se\u010dila.<\/p>\n<p><strong>20.<\/strong> <strong>Mikrobna kolonizacija se\u010dil ob UK:<\/strong><\/p>\n<p>Z bakterijami in glivami:<\/p>\n<p>1. ob vstavitvi katetra<\/p>\n<p>2. po vstavitvi: prehajanje mikrobov:<\/p>\n<p>-skozi svetlino katetra (intraluminalno)<\/p>\n<p>&#8211; vzdol\u017e povr\u0161ine med sluznico in kat. (ekstraluminalno)<\/p>\n<p>&#8211; mikrobni film v urinski vre\u010dki<\/p>\n<p>Mo\u017ena vstopna mesta za oku\u017ebo: vhod v se\u010dnico, stik med katetrom in nastavkom urinske vre\u010dke, mesto za odvzem vzorcev se\u010da, vra\u010danje se\u010da iz vre\u010dke proti se\u010dnici, \u010de vre\u010dka nima zaklopke ali suhe komore, sti\u0161\u010dek za izpust se\u010da.<\/p>\n<p><strong>Mo\u017enosti oku\u017ebe: <\/strong><\/p>\n<p>\u2022brez simptomov \u2013 asimptomatska bakteriurija<\/p>\n<p>\u2022cistitis<\/p>\n<p>\u2022akutni pielonefritis<\/p>\n<p>\u2022kroni\u010dni pielonefritis ( obi\u010dajno brez simptomov)<\/p>\n<p>\u2022bakteriemija<\/p>\n<p>\u2022septikemija<\/p>\n<p><strong>21.<\/strong> <strong>MIKROBURIJA<\/strong>: prisotnost mikrobov v urinu &#8221;predstadij oku\u017ebe&#8221;<\/p>\n<p><strong>OKU\u017dBA<\/strong>: MO prodrejo v tkiva in povzro\u010dijo obolenje<\/p>\n<p><strong>22. Naravna obramba \u010dlovekovega organizma pred oku\u017ebo se\u010dil:<\/strong><\/p>\n<p>-naravna odpornost, imunski sistem, fagocitoza<\/p>\n<p><strong>23.<\/strong> <strong>BIOFILM<\/strong>: Nastane na trdni povr\u0161ini, potopljeni v teko\u010dino, dolo\u010dene bakterijske vrste so sposobne pritrjevanja na te povr\u0161ine. Bakterije so bolj odporne proti antibiotikom; izlo\u010dajo razli\u010dne polisaharide in druge snovi, ki ustvarijo za\u0161\u010ditno plast. primeri: biofilm na notranji ali zunanji povr\u0161ini katetra, zobni plaki,\u2026<\/p>\n<p><strong>24.<\/strong> <strong>Prepre\u010devanje oku\u017eb v zvezi z UK:<\/strong><\/p>\n<p>* upo\u0161tevanje striktno indikacij za vstavitev<\/p>\n<p>* stro\u017eje indikacije za perioperativno uporabo<\/p>\n<p>*\u010dim kraj\u0161i \u010das kateterizacije: vsak dan moramo preu\u010diti ali bolnik kateter \u0161e potrebuje<\/p>\n<p>*poseg opravlja le izobra\u017eeno osebje z asepti\u010dno tehniko (pravilno ravnanja \u2013kateter, odto\u010dni sistem- ni ustrezna higiena, naga meatusa uretre)<\/p>\n<p><strong>25.<\/strong> <strong>Najpogostej\u0161e oku\u017ebe dihal:<\/strong><\/p>\n<p>&gt; oku\u017ebe zg. dihal : gripa<\/p>\n<p>&gt; oku\u017ebe sp. dihal : bolni\u0161ni\u010dna plju\u010dnica<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>26.<\/strong> <strong>Nastanek za bolni\u0161ni\u010dno plju\u010dnico:<\/strong> kolonizacije sluznic zg. dihal z mo\u017enimi povzro\u010ditelji BP, aspiracija, refluks, dolgotrajno umetno predihavanje, roke osebja, kirur\u0161ki posegi in po\u0161kodbe ( glava, vrat, prsni ko\u0161, zg. del trebuha)<\/p>\n<p><strong>Dejavniki tveganja za bolni\u0161ni\u010dno plju\u010dnico:<\/strong> dolgotrajno umetno predihavanje, stik z respiratorno opremo in pripomo\u010dki, bolniki v intenzivnih enotah<\/p>\n<p><strong>27.<\/strong> <strong>Pogoji za razmno\u017eevanje legionel v bolni\u0161ni\u010dnem vodovodne sistemu:<\/strong><\/p>\n<p>Legionela je bakterija, prisotna v vodah v naravi, z vodo pride v vodovodno omre\u017eje v bolni\u0161nico. \u010ce so ugodni pogoji s v vodovodu bolni\u0161nice razmno\u017euje :<\/p>\n<p>-temp. vode 20-50\u00b0C (&lt; 20\u00b0C se ne razmno\u017euje, &gt; 60\u00b0C ne pre\u017eivi)<\/p>\n<p>-usedline, mulj, biofilmi in druge org. snovi<\/p>\n<p>-vodni kamen<\/p>\n<p>-gumene cevi<\/p>\n<p>-mrtvi rokavi<\/p>\n<p><strong>28.<\/strong> <strong>Kaj je legioneloza?<\/strong><\/p>\n<p>Je obolenje dihal, oku\u017eimo se z vdihom in ne u\u017eivanjem.<\/p>\n<p><strong>Predpisan sistem prepre\u010devanja oku\u017eb:<\/strong> ustrezna temp. vode v vodovodnem omre\u017eju, ustrezna temp. vode v grelcih vode, stalen pretok vode v omre\u017eju, prepre\u010devanje zastajanja vode-odstranitve vseh mrtvih vodov, odstranitev ali redno \u010di\u0161\u010denje mre\u017eic na pipah, \u010di\u0161\u010denje in vzdr\u017eevanje pip, odstranjevanje vodnega kamna, uporaba sterilne vode za vla\u017eenje zraka. izvajanje vseh predpisanih aktivnosti \u2013stalen nadzor, izobra\u017eevanje vseh vklju\u010denih (vzdr\u017eevalci, higienik, ZD ), reden sanitarno mikrobiolo\u0161ki nadzor pitne vode<\/p>\n<p><strong>29.<\/strong> <strong>Nastanek in dejavniki tveganja za oku\u017ebo kirur\u0161ke rane je odvisen od:<\/strong><\/p>\n<p>-bolnika ( starost, spl. st., spremljajo\u010de bolezni)<\/p>\n<p>-vrste operacije: \u010diste \/ kontaminirane rane<\/p>\n<p>-pogojev v rani (obse\u017enost, globina, prekrvljenost, kontaminacija)<\/p>\n<p>-trajaje op.<\/p>\n<p>-mikrobov (patogenost, \u0161t., odpornost proti antibiotikom)<\/p>\n<p><strong>Dejavniki:<\/strong> bolnikova ko\u017ea, osebje: nos, ko\u017ea, usta, lasje, operacijsko perilo, instrumenti in dr. oprema (sterilizacija, transport, hranjenje, odpiranje, izpostavljanje ob dolgotrajni op., \u2026), zrak v op.prostoru.<\/p>\n<p><strong>30. Prepre\u010devanje BO dihal, oku\u017eb kirur\u0161ke rane:<\/strong><\/p>\n<p>BO dihal: Higiena rok, ukrepi standardne izolacije, ustrezno izvedeni postopki ZN, odstranjevanje izlo\u010dkov iz dihalnih poti, sterilizacija ali razku\u017eevanje pripomo\u010dkov in opreme, po potrebi respiratorna in aerogena izolacija.<\/p>\n<p>Prepre\u010devanje oku\u017eb kirur\u0161kih ran: priprava bolnika (dan pred op: odvajanje, oprhanje, umivanje las. Na dan op.), higienski re\u017eim v operacijski dvorani, strogi pogoji asepse: prostori: lo\u010devanje \u010distih in ne\u010distih poti, zrak: op. Soba naj bo prazna, omejeno gibanje, filtracija zraka, vzdr\u017eevanje klimatskih naprav, filtrov, osebje: sterilno perilo, razku\u017eevanje, sterilne rokavice in druga varovalna oprema, sterilni in\u0161trumenti, \u010di\u0161\u010denje in vzdr\u017eevanje prostorov, opreme in naprav.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>31. Nastanek in dejavniki tveganja za v bolni\u0161nici pridobljeno \u010drevesno oku\u017ebo, najpogostej\u0161i povzro\u010ditelji bolni\u0161ni\u010dnih \u010drevesnih oku\u017eb:<\/strong><\/p>\n<p>Povzro\u010ditelji:<\/p>\n<p>bakterije: kampilobaktri, \u0161igele, enetopatogene E. coli, clostridium difficile<\/p>\n<p>Virusi: norovirusi (pri vseh starostih), rotavirusi (majhni otroci, starostniki), adenovirusi, virus hepatitis A<\/p>\n<p>Pra\u017eivali in drugi paraziti: giardia duodenalis, kriptosporidiji, amebe, gliste<\/p>\n<p>Nastanek: Prenos s posrednim ali neposrednim stikom: pomanjkljiva higiena rok, pomanjkanje znanja, pomanjkanje oz preobremenjenost osebja. Oku\u017ebe s hrano in vodo: sanitarno-mikrobiolo\u0161ki nadzor hrane in obratov za pripravo (zakonodaja), nadzor pitne vode (zakonodaja). Prenos preko zraka: norovirusi. Oku\u017ebe zaradi diagnosti\u010dnih postopkov: higiena rok, \u010di\u0161\u010denje in razku\u017eevanje endoskopov. Zaradi antibioti\u010dnega zdravljenja: poru\u0161ijo naravno za\u0161\u010ditno mikrobno floro. Pri bolnikih z zmanj\u0161ano imunsko sposobnostjo<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>32. prepre\u010devanje bolni\u0161ni\u010dne \u010drevesne oku\u017ebe:<\/strong> anamneza ob sprejemu, ob vsakem sumu z mikrobiolo\u0161ko diagnozo potrdimo ali izklju\u010dimo oku\u017ebo, izvajanje standardnih ukrepov higiene, kontaktna izolacija, po potrebi \u0161e kaplji\u010dna izolacija, o pravilni higieni pou\u010dimo paciente in njihove svojce.<\/p>\n<p>33. Oku\u017ebe z norovirusi in rotavirusi kot primeri bolni\u0161ni\u010dnih \u010drevesnih oku\u017eb:<\/p>\n<p>Norovirusi: oku\u017eena hrana in voda<\/p>\n<p>Rotavirusi:<\/p>\n<p><strong>34. problem odpornosti mikrobov v sodobnem \u010dasu, problem odpornih bakterij v bolni\u0161nici.<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">V bolni\u0161nici:<\/span> Vedno ve\u010d bakterij odpornih na antibiotike, bakterije se pogosteje prena\u0161ajo iz bolnika na bolnika, \u010de pride do oku\u017ebe, nastane problem zdravljenja, obi\u010dajno je enostavnej\u0161e prepre\u010devanje oku\u017eb z odpornimi in ve\u010dkratno odpornimi bakterijami.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">V sodobnem \u010dasu:<\/span> staranje prebivalstva, ve\u010danje \u0161tevilo imunsko oslabljenih, poraba antibiotikov in podobnih u\u010dinkovin izven zdravstva.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>35. Poznati mo\u017ene posledice oku\u017eb z odpornimi bakterijami.<\/strong><\/p>\n<p>Podalj\u0161ano, v\u010dasih neuspe\u0161no zdravljenje, dalj\u0161e bivanje v bolni\u0161nici, ve\u010d je zapletov zaradi oku\u017eb in zdravljenja, vi\u0161ji stro\u0161ki zdravljenja, neredko je dalj\u0161a tudi ku\u017enost, pri aktivnem prebivalstvu je posledica dalj\u0161a odsotnost z dela.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>36. kaj razumemo pod pojmom ve\u010dkratno odporne bakterije? Najpogostej\u0161e ve\u010dkratno odporne bakterije v bolni\u0161nici in najpogostej\u0161i na\u010din prenosa.<\/strong><\/p>\n<p>Odpornost proti trem ali ve\u010d razli\u010dnimi vrstam antibiotikov.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Grampozitivne:<\/span> s. aureus (MRSA-proti meticilinu odporen S. aureus, VISA, VRSA-proti vankomicinu odporen S. aureus) koagulaza negativni stafilokoki (MRSA), enterokoki (VRE- vankomicin odporen enterokok, GMRE-gentamicin odporen enterokok)<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Gramnegativne:<\/span> enterobakterije (ESBL), pseudomonas aeruginosa, acinetobacter baumanii in acinet.spp., stenotrophomonas maltophilia<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Na\u010din prenosa:<\/span> preko rok osebja, kontaminiranih predmetov, in\u0161trumentov in povr\u0161in.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>37.<\/strong> <strong>kaj so antibiotiki in za katere oku\u017ebe jih uporabljamo in pri katerih jih ne?<\/strong><\/p>\n<p>So u\u010dinkovine, ki nastanejo v naravi in jih tvorijo bakterije, glive ali rastline ali pa jih izdelujemo umetno. Uporabljamo jih za zdravljenje bakterijskih oku\u017eb. Ne uporabljamo jih za virusne oku\u017ebe ( gripa, nahod)<\/p>\n<p><strong>38. vloga MS pri prepre\u010devanju in obvladovanju odpornih bakterij<\/strong>.<\/p>\n<p>-Seznanjenje pacienta: zakaj antibiotik, posledice neustrezne rabe antibiotikov,<\/p>\n<p>&#8211; za prepre\u010ditev razvoja odpornosti mikrobov mora vsak bolnik upo\u0161tevati: antibiotike ne vzame sam brez prepisa zdravnika, ustrezen odmerek, \u010das med odmerki, antibiotike u\u017eivamo do konca.<\/p>\n<p>-Prepre\u010devanje \u0161irjenja oz. prenosa odpornih sevovv bolni\u0161nici: izvajanje standardnih higienskih ukrepov, ukrepov kontaktne izolacije, nazdor nad \u010di\u0161\u010denjem in razku\u017eevanjem pacientove sobe.<\/p>\n<p>-Izobra\u017eevanje<\/p>\n<p>-Nadzor izvajanja ukrepov<\/p>\n<p><!-- wp_ad_camp_1 --><\/p>\n<p><strong>39. kaj so to nadzorne ku\u017enine in kdaj jih v bolni\u0161nici uporabljamo?<\/strong><\/p>\n<p>Z njimi ugotavljamo nosilstvo dolo\u010dene bakterije t.j. kolonizacijo bolnika, ne ugotavljamo pa povzro\u010diteljev nalezljivih bolezni oz. jih ne uporabljamo za postavitev diagnoz.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>40. katere preiskave obi\u010dajno izvaja sanitarni mikrobiolo\u0161ki lab. in katere klini\u010dni mikrobiolo\u0161ki lab.:<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Sanitarni: <\/span>mikrobiolo\u0161ke preiskave \u017eivil, nadzor pitne vode, preiskave na sna\u017enost, preiskave na sterilnost, analize zraka<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Klini\u010dni:<\/span> identifikacija povzro\u010diteljev oku\u017eb, ugotavljanje ob\u010dutljivosti za protimikrobna zdravila, ugotavljanje toksinov in drugih lastnosti, tipizacija mikroorganizmov<\/p>\n<p><strong>41. Kaj je pomembno pri odvzemu in po\u0161iljanju ku\u017enin na mikrobiolo\u0161ko preiskavo in zakaj?<\/strong><\/p>\n<p>Hranjenje: temperatura in \u010das hranjenja vzorca, priprava na transport.<\/p>\n<p>Napak pri transportu in odvzemu se ne da popraviti!!!<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>42. kako obravnavamo urgentne ku\u017enine za mikrobiolo\u0161ko diagnostiko?<\/strong><\/p>\n<p>Ustrezna priprava vzorca na transport, transport takoj-organizacija poti vzorca v zdravstvene zavodu tako, da pride vzorec \u010dimprej v mikrobiolo\u0161ki laboratorij.<\/p>\n<p><strong>43. Katere ukrepe mora izvajati zaposleni zdravstveni delavec za lastno za\u0161\u010dito (osebna urejenost, higienski ukrepi, ukrepi v izolacijski enoti)?<\/strong><\/p>\n<p>Osebna higiena, standardni higienski ukrepi(vklju\u010deno s splo\u0161nimi za\u0161\u010ditnimi ukrepi med ravnanjem s krvjo, telesnimi teko\u010dinami, izlo\u010dki in iztrebki, ki jim je prime\u0161ana kri), uporaba osebne varovalne opreme, ukrepi osamitve bolnika (izolacijski ukrepi) ustrezna oprema, pripomo\u010dki in prostori, varnost postopkov, cepljenje(aktivna za\u0161\u010dita) in kemopofilaksa (pasivna z.), za\u0161\u010dita pred po\u0161kodbami z ostrimi predmeti in ukrepanje ob incidentu, evidentiranje in prepre\u010devanje nezgod.<\/p>\n<p><strong>44. Katera cepljenja proti nalezljivimi boleznimi so za zdravstvene delavce po veljavni zakonodaji obvezna in katera priporo\u010dljiva?<\/strong><\/p>\n<p>Obvezna: hepatitis B, o\u0161pice, mumps, rde\u010dke<\/p>\n<p>Priporo\u010dljiva: proti gripi<\/p>\n<p><strong>45. Kaj je to parenteralni prenos oku\u017ebe in kateri povzro\u010ditelji se prena\u0161ajo na ta na\u010din?<\/strong><\/p>\n<p>Je prenos oku\u017eb s krvjo in ne gre skozi prebavila. VHB, VHC, HIV<\/p>\n<p><strong>46. Kak\u0161ni so ukrepi ob vbodu z uporabljeno iglo?<\/strong><\/p>\n<p>Svojo in pacientovo kri damo v laboratorij v preiskavo.<\/p>\n<p><strong>47. Kaj je epidemiolo\u0161ko spremljanje BO in katere aktivnosti zajema?<\/strong><\/p>\n<p>Je sistem zbiranja podatkov o pojavljanju BO, porazdelitvi BO in o dogajanju in dejavnikih, ki pove\u010dajo ali zmanj\u0161ajo mo\u017enost oku\u017ebe.<\/p>\n<p><strong>48. Kak\u0161en je pomen epidemiolo\u0161kega spremljanja BO?<\/strong><\/p>\n<p>-sistemati\u010dno zbiranje podatkov o: pojavljanju BO, porazdelitvi BO, p dogodkih in dejavnikih, ki zvi\u0161ujejo ali zni\u017eujejo tveganje.<\/p>\n<p>-analiza rezultatov zbiranja<\/p>\n<p>-poro\u010danje tistim, ki podatke potrebujejo za ukrepanje<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>49. katere BO spremljamo najpogosteje?<\/strong><\/p>\n<p>Oku\u017ebe kirur\u0161kih ran, oku\u017ebe centralnih venskih katetrov, bolni\u0161ni\u010dno pridobljene plju\u010dnice, bol. Pridobljene oku\u017ebe se\u010dil, spremljanje pojavnosti bolnikov z MRSA in VRE. Tiste , ki se pojavljajo pogosteje, tiste, ki lahko prepre\u010dimo.<\/p>\n<p><strong>50. Pomen razku\u017eevanja, \u010di\u0161\u010denja in sterilizacije?<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u010ci\u0161\u010denje<\/span>: odstranjujemo umazanijo, organske snovi in mikrobe<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Razku\u017eevanje ali dezinfekcija<\/span>: je postopek, pri katerem tako zmanj\u0161amo \u0161tevilo MO (do 99%), da je mo\u017enost oku\u017ebe zelo zmanj\u0161ana.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Sterilizacija:<\/span> pomeni odsotnost vseh \u017eivih MO, tudi bakterijskih spor.<\/p>\n<p><strong>51. Od \u010desa je odvisna u\u010dinkovitost \u010di\u0161\u010denja, razku\u017eevanja, sterilizacije?<\/strong><\/p>\n<p>\u010ci\u0161\u010denje: od kemi\u010dne sestave nesnage, kako mo\u010dno je nesnaga pritrjena na povr\u0161ino, uporabljene metode \u010di\u0161\u010denja.<\/p>\n<p>Razku\u017eevanje: od prave izbire razku\u017eila,<\/p>\n<p>Sterilizacija: pred sterilizacijo morajo biti predmeti \u010disti, osu\u0161eni in primerno zaviti, ustrezen postopek, pravilen transport in hranjenje.<\/p>\n<p><strong>52. Kaj je dekontaminacija in\u0161trumentov in zakaj jo uporabljamo?<\/strong><\/p>\n<p>Je odstranitev strupov, \u0161kodljivih snovi s povr\u0161ine. \u017delimo zmanj\u0161ati nevarnost infekcije za osebje, ki ima stik z in\u0161trumenti.<\/p>\n<p><strong>53. Fizikalne in kemijske metode sterilizacije in razku\u017eevanja ter razumeti prednosti fizikalnih metod in omejitve oziroma slabe strani kemijskih metod.<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Razku\u017eevanje: fizikalne metode<\/span>:razku\u017eevanje s toploto: pasterizacija, kuhanje v vreli vodi, tindalizacija, segrevanje v komorah v vodni pari, razku\u017eevanje v termodezinfektorju.<\/p>\n<p>Razku\u017eevanje s sevanjem: UV-sevanje, ultrazvo\u010dni \u010distilci z dodanim \u010distilno- razku\u017eilnim pripravkom<\/p>\n<p>Prednosti: ne pu\u0161\u010dajo nevarnih ostankov in so najmanj \u0161kodljive, ne onesna\u017eujejo okolja, obi\u010dajno jih lahko natan\u010dno nadzorujemo, nejcenej\u0161e.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Kemi\u010dne metode:<\/span> razku\u017eila za ko\u017eo (alkoholi, klorheksidin glukonat), razku\u017eila (jodovi pripravki) razku\u017eevanje sluznic<\/p>\n<p>Slabosti \u0161kodljiva za o\u010di in dihala, lahko pu\u0161\u010dajo ostanke, mnoga razku\u017eila so nestabilna, v nekaterih se lahko razmno\u017eujejo bakterije, cena<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Sterilizacija: fizikalne metode:<\/span> avtoklaviranje, sterilizacija s suho toploto<\/p>\n<p>Prednosti:niso toksi\u010dni<\/p>\n<p>Fizikalno kemijski na\u010dini: plazemska sterilizacija, sterilizacija z etilenoksidom, sterilizacija s perocetno kislino<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>54.Poznati metode sterilizacije s suho toploto, njihovo uporabnost, njihove prednosti in slabosti.<\/strong><\/p>\n<p>T=180 stopinj=\u010das=30 min<\/p>\n<p>T=160 stopinj=\u010das=180 min<\/p>\n<p>+ uspe\u0161na sterilizacija olj, pra\u0161kov, steklovine, kovinskih predmetov, ne povzro\u010da korozij<\/p>\n<p>-neenakomerno segrevanje, visoka temperatura, po\u0161koduje material<\/p>\n<p><strong>55. Poznati sterilizacijo z avtoklaviranjem, njeno uporabnost, prednosti in slabosti.<\/strong><\/p>\n<p>Je sterilizacija z vla\u017eno toploto, pomembni so: temperatura, tlak, \u010das (pri 121 stopinj najmanj 20 min, pri 134stopinj najmanj 5 min.<\/p>\n<p>+ najbolj\u0161i, najcenej\u0161i, najuspe\u0161nej\u0161i na\u010din,enostaven nadzor<\/p>\n<p>Uporaba: stvari in predmeti, ki so prepustni za vodno paro in jih para in temperatura ne uni\u010dita<\/p>\n<p><strong>56. Poznati sterilizacijo s plazmo, njeno uporabnost, prednosti in slabosti.<\/strong><\/p>\n<p>z vodikovim peroksidom pri nizki temperaturi, najve\u010d uporabljena, kratek cikel, materiali hitro ponovno uporabni.<\/p>\n<p><strong>57. Vedeti, kdaj je material zagotovo sterilen.<\/strong><\/p>\n<p>Ko uni\u010di spore, preverimo indikator, \u010de je obarvan.<\/p>\n<p><strong>58. Kaj so antiseptiki? Kateri se najpogosteje uporabljajo v dana\u0161njem \u010dasu?<\/strong><\/p>\n<p>Sredstvo, ki uni\u010duje MO na ko\u017ei in sluznicah ali prepre\u010di njihovo razmno\u017eevanje. Razku\u017eila za roke in ko\u017ei, jodovi preparati.<\/p>\n<p><strong>59. Poznati vlogo razku\u017eil za roke.<\/strong><\/p>\n<p>So alkoholni pripravki, najpogosteje uporabljeni kot razku\u017eila.<\/p>\n<p>Etanol, izopropanol,<\/p>\n<p>b)klorheksidin glukonata.<\/p>\n<p>Ponavadi je v kombinaciji z alkoholi (0,5%, 2%)<\/p>\n<p>c) jodovih pripravkov (lugol, , jodova tinktura, organsko vezan jod na jodoforih)<\/p>\n<p><strong>60. Poznati vlogo termodezinfektorja in ultrazvo\u010dnega \u010distilca v zdravtvenih ustanovah.<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Termodezinfektorji-<\/span>postopek, kombinacija vro\u010de vode in \u010distila, uni\u010di MO, a\u00a0 ne spor!<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Ultrazvo\u010dni \u010distilec:<\/span> za in\u0161trumente in predmete, ki jih ne moremo dati v termodezinfektor (zelo drobni in\u0161trumenti v zobozdravstvu)<\/p>\n<p><strong>61. Splo\u0161na higiena v bolni\u0161nici in v zdravstvenih zavodih?<\/strong><\/p>\n<p>-lo\u010deni \u010disti in ne\u010disti prostori, poti<\/p>\n<p>-vzdr\u017eevanje \u010diste opreme in pripomo\u010dkov<\/p>\n<p>-urejanje sanitarij<\/p>\n<p>-oskrba s \u010distim perilom<\/p>\n<p>-vzdr\u017eevanje vodovodne in\u0161talacije, \u010dist zrak<\/p>\n<p><strong>62. \u010ciste roke-klju\u010dni dejavnik bolni\u0161ni\u010dne higiene.<\/strong><\/p>\n<p>-umivanje in razku\u017eevanje rok<\/p>\n<p>-pazimo, da nimamo po\u0161kodovanih rok<\/p>\n<p><strong>63. Postopek umivanja in razku\u017eevanja rok:<\/strong><\/p>\n<p>-voda, milo, dlan ob dlan, palca, blazinice, hrbti\u0161\u010de rok, zapestja, mokrenje in brisanje z brisa\u010dkami<\/p>\n<p><strong>64. Uporaba rokavic v prepre\u010devanju BO:<\/strong><\/p>\n<p>-za\u0161\u010dita pred prenosom BO<\/p>\n<p>-kirur\u0161ke ali navadne, pozorni moramo biti na velikost rokavic<\/p>\n<p>-upor. Jih zmeraj, kadar smo v stiku s ku\u017enino<\/p>\n<p><strong>65. Osebna za\u0161\u010dita zdr. delavcev in sodelavcev:<\/strong><\/p>\n<p>-rokavice, maska, predpasnik, vizir, ustrezno obuvalo in obla\u010dilo<\/p>\n<p><strong>66. \u010ci\u0161\u010denje in vzdr\u017eevanje kirur\u0161kih in\u0161trumentov:<\/strong><\/p>\n<p>-dekontaminacija<\/p>\n<p>-ro\u010dno \u010di\u0161\u010denje, strojno v dezinfektorju, UZ \u010di\u0161\u010denje, nana\u0161anje sredstev za mazanje, \u010de se pripomo\u010dek oku\u017ei, ga nadomestimo z drugim<\/p>\n<p><strong>67. Posebnosti ZN bolnika pri pojavu odpornih bakterij:<\/strong><\/p>\n<p>-pacienta namestimo v sobo z izolacijo, obesimo napis, hiter prevoz, preiskave se izvajajo v sobi<\/p>\n<p>-pacient ima svojo kopalnico, redna menjava posteljnine<\/p>\n<p><strong>68. Posebnosti ZN bolnika s \u010drevesno oku\u017ebo:<\/strong><\/p>\n<p>-redna higiena rok in uporaba rokavic!<\/p>\n<p>-peko\u010da bole\u010dina ob anusu<\/p>\n<p>-nadome\u0161\u010danje teko\u010dine, ne zdravimo z antibiotiki<\/p>\n<p><strong>69. Osebna higiena in urejenost na delovnem mestu:<\/strong><\/p>\n<p>-osebna higiena celega telesa, hrane<\/p>\n<p>-redna higiena omarice<\/p>\n<p>-kontrola zdr. stanja, veliko teko\u010dine!<\/p>\n<p><strong>70. Bolnikova osebna higiena?<\/strong><\/p>\n<p>-redna intimna nega, nega las, proteze oz. zob, brade, u\u0161esa in nos<\/p>\n<p>-redna menjava pi\u017eame in posteljnega perila<\/p>\n<p><strong>71. Postopki s perilom:<\/strong><\/p>\n<p>-sortiramo na mestu uporabe, barvne vre\u010de<\/p>\n<p>-perila ne tla\u010dimo, vozi\u010dke zmeraj o\u010distimo<\/p>\n<p>-oku\u017eeno peremo posebej<\/p>\n<p>-razku\u017eevanje nad 90 stopinj<\/p>\n<p><strong>72. \u010ci\u0161\u010denje bolnikove okolice v delokrogu izvajalcev ZN:<\/strong><\/p>\n<p>-dnevno \u010di\u0161\u010denje, ki vzame malo \u010dasa in materiala<\/p>\n<p>-redno s krpicami in razku\u017eilom za povr\u0161ine<\/p>\n<p>-razku\u017eimo in o\u010distimo vse, posteljo, omarico, priklju\u010dke<\/p>\n<p><strong>73. \u010ci\u0161\u010denje pripomo\u010dkov za ZN:<\/strong><\/p>\n<p>-\u010distimo ro\u010dno ali strojno<\/p>\n<p>-uporabljamo razku\u017eila!<\/p>\n<p><strong>74. Higienski postopki z odpadki, ki nastanejo ob bolniku:<\/strong><\/p>\n<p>-ostre predmete dajemo v zabojnike s trdimi robovi<\/p>\n<p>-sortiramo ob pacientu v primerne vre\u010de<\/p>\n<p>-hrano vra\u010damo v centralno kuhinjo<\/p>\n<p>-zdravila vrnemo v lekarno<\/p>\n<p>75. Izolacija kot mo\u017enost prepre\u010devanja prenosa oku\u017eb<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kaj so BO oz. oku\u017ebe povezane z zdravstvom, in kako jih \u010dasovno opredelimo? Kdo vse lahko zboli za BO? Na katerih oddelkih so pogostej\u0161e in zakaj? BO je vsaka bolezen, povzro\u010dena z mikrobi, ki jo je dobil bolnik med zdravljenjem in bivanjem v bolni\u0161nici. \u010casovno jih opredelimo: Obolelost po 48 urah bivanja v ustanovi Pri &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/bolnisnicne-okuzbe-vaja-vprasanja-in-odgovori-2013\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Bolni\u0161ni\u010dne oku\u017ebe &#8211; vaja vpra\u0161anja in odgovori 2013<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[161],"tags":[162,101,1849,1850],"class_list":["post-2251","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-bolnisnicna-higiena-in-preprecevanje-okuzb","tag-bolnisnicna-higiena","tag-bolnisnicne-okuzbe","tag-bolnisnicne-okuzbe-vprasanja-in-odgovori","tag-odgovori"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2251","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2251"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2251\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2251"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2251"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2251"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}