{"id":2255,"date":"2013-02-09T16:00:18","date_gmt":"2013-02-09T15:00:18","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2255"},"modified":"2013-02-09T16:05:23","modified_gmt":"2013-02-09T15:05:23","slug":"komunikacija-zapiski-2013","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/komunikacija-zapiski-2013\/","title":{"rendered":"Komunikacija zapiski 2013"},"content":{"rendered":"

\"\"Opredelitev\/definicija komunikacije. <\/em><\/strong><\/p>\n

Komunikacija je ve\u010d kot zgolj izmenjava besed. Je nadvse zapleten proces medsebojne udele\u017eenosti. Komuniciranje med ljudmi pride takrat, ko med njimi te\u010de kontinuiran tok sporo\u010dil. Sporo\u010dila, ki si jih izmenjujejo, so podana v nekem kodu, ki omogo\u010da prenos pomena. Za uspe\u0161no komuniciranje morata imeti partnerja enak ali pa zelo podoben kod. Komuniciranje je s pravili urejen dvosmerni tok sporo\u010dil med osebami.<\/p>\n

<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

2. Komunikacijski proces (tj. krog) \u2013 kaj le-ta vklju\u010duje. <\/em><\/strong><\/p>\n

Komunikacijski proces vklju\u010duje ve\u010d sestavin: sporo\u010devalca (kdo govori), prejemnika (komu govori), sporo\u010dilo (kaj pove), kanal komuniciranja (s kak\u0161nim sredstvom ali kako pove) in povratno zvezo, odziv poslu\u0161alca (kak\u0161en u\u010dinek je imelo sporo\u010dilo na sogovornika).<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

3. Na\u0161tejte in opi\u0161ite 3 kanale sporo\u010danja in navedite, kdaj uporabljamo katerega oz. kako jih uporabimo pri razli\u010dnih tipih pacienta ali \u010de ga omejuje bolezen, po\u0161kodba ….<\/em><\/strong><\/p>\n

Aditivni (slu\u0161ni) tip predstavljajo ljudje, ki si stvari bolje zapomnijo in jih razumejo, \u010de jih sli\u0161ijo.<\/p>\n

Vizualni (vidni) tip ljudi si zapomni in razume stvari, sporo\u010dila. \u010de jih vidi.<\/p>\n

Kinesteti\u010dni tip (gibanje, tipanje) si zapomne in razume stvari, \u010de jih otipa, poskusi in povoha.<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

4. Na kak\u0161en na\u010din za\u010dnemo s stavki pri vizualnem, avditivnem in kinesteti\u010dnem tipu sogovornika?<\/em><\/strong><\/p>\n

<\/em>ADITIVNI: -zveni znano<\/p>\n

-povejte mi<\/p>\n

-poslu\u0161ajte<\/p>\n

-to se sli\u0161i<\/p>\n

-to mi dobro zveni<\/p>\n

-pa poslu\u0161ajmo<\/p>\n

-ali sli\u0161ite kaj govorim<\/p>\n

-verjemi mi na besedo<\/p>\n

 <\/p>\n

VIZUALNI: -izgleda kot<\/p>\n

-predstavljajte si<\/p>\n

-kot vidite<\/p>\n

-glejte<\/p>\n

-to je videti dobro<\/p>\n

-saj vidim kaj mislite<\/p>\n

-poglejte si to<\/p>\n

-ali vidite o \u010dem govorim<\/p>\n

 <\/p>\n

KINESTETI\u010cNI: -narediti<\/p>\n

-ob\u010dutiti<\/p>\n

-\u010dutim, da je dobro<\/p>\n

-ali ob\u010dutite<\/p>\n

-slutim da bo to<\/p>\n

-imam ob\u010dutek<\/p>\n

-toplo priporo\u010dam<\/p>\n

 <\/p>\n

<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

5. Vrste \u0161umov v komunikaciji in primeri le-teh. <\/em><\/strong><\/p>\n

\u0160umi v komunikaciji so dejavniki, ki lahko popa\u010dijo preneseno sporo\u010dilo in prejemnik lahko sporo\u010dilo razume druga\u010de kot je bilo namenjeno s sporo\u010deval\u010deve strani. \u0160umi so lahko fizi\u010dni, psihi\u010dni, semarti\u010dni.<\/p>\n

Fizi\u010dni: hrup v okolici, bolezen sogovornika<\/p>\n

Psihi\u010dni: trema zaradi izpita<\/p>\n

Semarti\u010dni: tuj jezik prejemnika, ki ga sogovornik ne razume<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

6. Opi\u0161ite modele komuniciranja. <\/em><\/strong><\/p>\n

Linearni model komuniciranja je zgodovinsko najstarej\u0161i. Ta model je v osnovi sestavljen iz treh sestavin: sporo\u010devalca, prejemnika in sporo\u010dil, ki potekajo med sporo\u010devalcem in prejemnikom sporo\u010dil.<\/p>\n

Interakcijski model komuniciranja dopolnjuje linearnega s kro\u017enostjo in samonana\u0161anjem. Po tem modelu poteka komuniciranje vedno v kro\u017eni smeri, od sporo\u010devalca k prejemniku in od prejemnika k sporo\u010devalcu. Vsakdo je lahko sporo\u010devalec in prejemnik sporo\u010dil, vendar ne so\u010dasno oboje. Ta model se opira tako na verbalne kot neverbalne signale.<\/p>\n

Transakcijski model komuniciranja dopolnjuje interakcijskega s tem, da vsebuje so\u010dasnost oddajanja in sprejemanja sporo\u010dil, so\u010dasnost kodiranja in dekodiranja.<\/p>\n

Spiralni model komuniciranja- v njem se nenehno ponavljajo kro\u017ena gibanja, vendar na vedno vi\u0161ji ravni. Vija\u010dno gibanje ponazarja proces u\u010denja.<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

7. Opi\u0161ite na\u010dine poslu\u0161anja.<\/em><\/strong><\/p>\n

Pri informacijskem poslu\u0161anju sku\u0161amo razumeti govorca in sprejeti njegove informacije na enak na\u010din, kot jih je poslal sporo\u010devalec. Npr. poslu\u0161anje navodil za uporabo zdravila, obve\u0161\u010danje o smeri vo\u017enje.<\/p>\n

Cilj kriti\u010dnega poslu\u0161anja je presoja kakovosti sporo\u010dil, zato da jih bodisi sprejmemo ali zavrnemo. Kriti\u010dno poslu\u0161anje zahteva dva procesa: poslu\u0161anje in ovrednotenje. Te\u017eava pri tak\u0161nem poslu\u0161anju je, da pogosto ocenjujemo sporo\u010dila, \u0161e preden jih v celoti sli\u0161imo.<\/p>\n

Pri empati\u010dnem poslu\u0161anju je cilj poslu\u0161anja svetovati, pomagati drugemu re\u0161iti neko osebno te\u017eavo. Empati\u010dno poslu\u0161anje uporabimo tudi, kadar se sku\u0161amo z nekom seznaniti, ga bolje spoznati ali pa vzpostaviti dober odnos. <\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

8. Na\u0161tejte in opi\u0161ite ovire pri poslu\u0161anju.<\/em><\/strong><\/p>\n

Pomanjkanje zanimanja za vsebino, motnje pozornosti in koncentracije, narcisizem poslu\u0161alca in pretirana osredoto\u010denost na sebe, \u010dustvene obremenitve z drugimi te\u017eavami, utrujenost, predsotki do govorca in do vsebine sporo\u010dil, monotonost govorca.<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

9. S \u010dim se poslu\u0161anje vzdr\u017euje – opi\u0161ite. <\/em><\/strong><\/p>\n

Parafraziranje: v sebi na kratko in nepristransko obnavljajo, kaj je sporo\u010devalec povedal.<\/p>\n

Komentiranje: izra\u017eajo svoje razumevanje ali nerazumevanje sporo\u010dil.<\/p>\n

Spra\u0161evanje: postavljajo dodatna vpra\u0161anja, \u010de ne razumejo sporo\u010dil ali \u010de kaj presli\u0161ijo.<\/p>\n

Neverbalno komuniciranje z govorcem: uporabljajo neverbalne znake, na primer dr\u017eo pozornosti, kimanje, stike s pogledom, da nazna\u010dujejo dober stik z govorcem.<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

10. Definirajte neverbalno komuniciranje.<\/em><\/strong><\/p>\n

Neverbalno komuniciranje je nebesedno komuniciranje. Neverbalna sporo\u010dila bolje slu\u017eijo pri osebnih ob\u010dutjih \u010dustev ter medosebnih odnosov in razmerij. Neverbalna sporo\u010dila imajo samostojno komunikacijsko vlogo, ki je nezamenljiva. Ve\u010dinoma je spontano. <\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

11. Razlike med verbalnim in neverbalnim komuniciranjem.<\/em><\/strong><\/p>\n

– neverbalna sporo\u010dila dojemamo kot bolj verodostojna od verbalnih in jim bolj zaupamo<\/p>\n

– neverbalna sporo\u010dila so filogenetsko in ontogenetsko starej\u0161a; v prvem letu se v pogovoru z dojen\u010dkom zana\u0161amo izklju\u010dno na neverbalna sporo\u010dila<\/p>\n

– neverbalna sporo\u010dila so \u010dustveno mo\u010dnej\u0161a<\/p>\n

– neverbalna sporo\u010dila imajo bolj univerzalen pomen<\/p>\n

– simbolna neverbalna sporo\u010dila so nau\u010dena in ponavadi izra\u017eajo lokalne pomene, vezane na posebne subkulture, skupine, pare<\/p>\n

– neverbalna sporo\u010dila so kontinuirana in cikli\u010dna<\/p>\n

– neverbalno komuniciranje lahko hkrati uporablja ve\u010d kanalov, verbalno komuniciranje pa je omejeno na en kanal v dolo\u010denem \u010dasu<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

12. Kak\u0161en je odnos med verbalnim in neverbalnim komuniciranjem\u00a0 – 4 na\u010dini.<\/em><\/strong><\/p>\n

Neverbalni znaki lahko nasprotujejo besedam (prikrivanje resnice)<\/p>\n

-poudarijo (mr\u0161\u010denje)<\/p>\n

-raz\u0161irijo (nazorne geste)<\/p>\n

-zamenjajo (odkimavanje)<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

13. Opi\u0161ite vrste gest. <\/em><\/strong><\/p>\n

Emblemi so geste, ki imajo jasen samostojen pomen. Nastopajo samostojno in jih zato zelo lahko prevedemo v verbalni jezik.<\/p>\n

Ilustratorji so geste, ki nimajo samostojnega pomena, katerih pomen je vezan na govor in zato vedno spremljajo govor, npr kimanje kot dodaten znak za odobravanje ali odkimavanje kot neodobravanje.<\/p>\n

\u010custveni izrazi so geste, ki izra\u017eajo na\u0161a \u010dustva in ob\u010dutke. So spontan izraz \u010dustev, otrok se na primer me\u010de na tla od jeze, odrasli pa se tresemo od jeze.<\/p>\n

Regulatorji ali urejevalne geste so geste, ki pomagajo nadzirati in voditi komunikacijsko situacijo, npr nakazujejo \u017eeljo po prekinitvi pogovora.<\/p>\n

Adaptorji ali prilagojevalne geste zajemajo tiste telesne gibe, ki nam pomagajo obvladati zaskrbljenost, napetost v odnosih ali se navajati na nove situacije.<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

14. Kaj pomeni kronemi\u010dno komuniciranje oziroma komunikacijski \u010das?<\/em><\/strong><\/p>\n

Kronemi\u010dna komunikacija pomeni uporaba \u010dasa pri komuniciranju, takoj\u0161nja pozornost, zamujanje, jemanje \u010dasa.<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

15. Vrste dotikov. <\/em><\/strong><\/p>\n

Dotik intimnosti, dotik dominantnosti, ritualna vloga dotikov.<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

16. 3 vloge pogleda.<\/em><\/strong><\/p>\n

\u010custveno oz. ekspresivno, regulativno oz. urejevalno, nadzorovalno.<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

17. Kaj pomeni podporno komuniciranje?<\/em><\/strong><\/p>\n

Podporno komuniciranje je oblika besednega in nebesednega komuniciranja, ki ima namen pomagati tistim, za katere zaznamo, da potrebujejo podporo in pomo\u010d in jih podpreti. Podporna sporo\u010dila definiramo kot specifi\u010dno obliko komunikacijskega vedenja, ki ga izvaja ena oseba, da pomaga in koristi drugi osebi.<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

18. Kaj pomeni empatija?<\/em><\/strong><\/p>\n

Empatija je racionalno in \u010dustveno dogajanje, ki temelji na sposobnosti postavljanja v polo\u017eaj drugega in v\u017eivljanja vanj. Empatija je sposobnost, da se postavimo na stali\u0161\u010de drugega in analiziramo svet iz perspektive drugega. Empatija vklju\u010duje tudi spretnost zaznavanja, sporo\u010danja, odzivanja in ukrepanja.<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

19. Kaj vklju\u010duje terapevtska komunikacija? <\/em><\/strong><\/p>\n

Spo\u0161tovanje, samorazkrivanje, zaupnost. Tehnike terapevtskega komuniciranja: uvodni stavki, poslu\u0161anje, postavljanje vpra\u0161anj, besedna vodila, ti\u0161ina.<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

20. Na\u0161tejte nekaj neverbalnih elementov, ki izra\u017eajo empatijo do pacienta. <\/em><\/strong><\/p>\n

-govorno vedenje (hitrost in ritem govora, jakost in barva glasu)<\/p>\n

-gestikulacija rok<\/p>\n

-telesno vedenje (dr\u017ea, gibi telesa)<\/p>\n

-mimika obraza<\/p>\n

-dotik<\/p>\n

-o\u010desni kontakt<\/p>\n

-obleka (vonj)<\/p>\n

-prosta\u0161ko vedenje<\/p>\n

-\u010dasovno vedenje<\/p>\n

-zunanji komunikacijski kontekst<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

<\/p>\n

21. Ovire pri izra\u017eanju empatije \u2013 na\u0161tejte in opi\u0161ite jih. <\/em><\/strong><\/p>\n

– nimamo podobnih izku\u0161enj<\/p>\n

– moralni razlogi, predsodki<\/p>\n

– velika stopnja empati\u010dnosti (projekcija lastnih \u010dustev do drugega)<\/p>\n

– slabe komunikacijske ve\u0161\u010dine<\/p>\n

– drugo (utrujenost, pomanjkanje \u010dasa)<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

22. Kak\u0161na je vloga MS pri sporo\u010danju slabe novice?<\/em><\/strong><\/p>\n

-pojasniti ali na \u0161ir\u0161e opisati zdravnikove besede<\/p>\n

-nuditi psihi\u010dno podporo pacientu (aktivno poslu\u0161anje, vzeti si \u010das, \u010detudi v molku, neverbalna komunikacija)<\/p>\n

-ravnati resnicoljubno, ne zavajati<\/p>\n

-upanje, a ne la\u017eno<\/p>\n

-pacientu povemo, naj ne zadr\u017euje ob\u010dutkov v sebi (be\u017eanje od pogovorov o smrti, bolezni)<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

23. Na\u010dini asimetri\u010dne komunikacije med pacientom in zdravstvenim osebjem. <\/em><\/strong><\/p>\n

– kratki stavki (pacient vpra\u0161a: kako ka\u017ee? MS pa v odgovor skomigne z rameni in re\u010de: bomo<\/p>\n

videli)<\/p>\n

– neverbalne reakcije (skomigne z rameni, vzdihne)<\/p>\n

– pootro\u010den govor ali baby talk (s pacientom se pogovarjamo kakor z otrokom in pri tem<\/p>\n

<\/em> uporabljamo pomanj\u0161evalnice)<\/p>\n

– neposlu\u0161anje, prekinjanje pacienta<\/p>\n

– \u017eargon (uporabljamo strokovno izrazoslovje, ki ga pacient ne razume)<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

24. Kaj pomeni komunikacijski minimum?<\/em><\/strong><\/p>\n

Osnovna komunikacija, ki je potrebna med ljudmi, sploh pa med MS in pacientom, ker vemo, da dobra komunikacija v procesu zdravljenja pozitivno vpliva na ugodnej\u0161i izid le- tega. Bolnik je zadovoljnej\u0161i in raje sodeluje pri samem zdravljenju. Tudi dobra komunikacija med zdravstvenim osebjem omogo\u010da prijetnej\u0161e vzdu\u0161je v kolektivu in bolj\u0161e delovne rezultate. Komunikacijski minimum: – pozdrav ob sre\u010danju<\/p>\n

– nazivanje<\/p>\n

– neverbalna komunikacija- vsaj pogled v o\u010di<\/p>\n

– nujna pojasnila (razlaga poteka in namena preiskave)<\/p>\n

– pozdrav ob slovesu, napotki<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

25. Kaj pomeni transakcijska narava komuniciranja.<\/em><\/strong><\/p>\n

Transakcijska narava komuniciranja ali odnosno komuniciranje je neskon\u010den proces medsebojnega definiranja udele\u017eencev v komunikaciji. Gre za nenehen medsebojni vpliv oseb v komunikaciji, za prilagajanje, spreminjanje glede na pogovor, odziv oseb.<\/p>\n

Transakcijska analiza pomeni nenehno odzivanje na sporo\u010dila v komunikaciji. <\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

26. Opi\u0161ite (s primeri) dolo\u010dene transakcije v odnosih (\u00bbOtrok-Otrok\u00ab, \u00bbStar\u0161 \u2013 Star\u0161\u00ab in \u00bbOdrasli \u2013 Odrasli\u00ab med pacientom in MS). <\/em><\/strong><\/p>\n

STAR\u0160- OTROK<\/p>\n

Pacient- otrok, MS- star\u0161. Ms prevzame odgovornost za vse in skrbi zanj, dokler se ne utrudi. Namesto empatije MS do pacienta \u010duti usmiljenje oz. pomilovanje (ga tola\u017ei, pomirja, \u0161\u010diti).<\/p>\n

OTROK- ODRASLI<\/p>\n

Oseba, ki jo venomer tla\u010dijo ob\u010dutki nemo\u010di, neuspe\u0161nosti in nezmo\u017enosti, bo iskala potrditev v odraslem, s tem bo upala, da mu bo ta oseba na\u0161tela vse razloge za nasprotno mnenje in mu ne bo treba popustiti. Pacient si npr v osebi z mo\u010dnim odraslim le tega izposodi. Potrebno je veliko vzpodbude.<\/p>\n

ODRASLI- STAR\u0160<\/p>\n

Pacient bi rad spremenil na\u010din \u017eivljenja. MS mu priskrbi veliko informacij o zdravem \u017eivljenju, kljub temu pa naprosi MS, da mu zaigra star\u0161a.<\/p>\n

OTROK- OTROK<\/p>\n

Pacient: V tej bolni\u0161nici slabo skrbite zame.<\/p>\n

MS: Bom pa \u0161la in sami skrbite zase.<\/p>\n

Za ta odnos je zna\u010dilna osredoto\u010denost nase, nezmo\u017enost vzpostavitve bli\u017eine, empatije. Namesto tega se oblikujejo nepreverjene sodbe.<\/p>\n

STAR\u0160- STAR\u0160<\/p>\n

MS: \u010de ne boste vsako jutro jemali zdravila..<\/p>\n

Pacient: vi mi \u017ee ne boste ukazovali!<\/p>\n

Vidik star\u0161a: pravila, zapovedi, dol\u017enosti, prepovedi.<\/p>\n

ODRASEL- ODRASEL<\/p>\n

Pacient: veste, danes imam ob\u010dutek, da MS niso dobro poskrbele zame.<\/p>\n

MS: mi lahko bolj natan\u010dno razlo\u017eite kaj s tem mislite?<\/p>\n

Vidik odraslega: moje mnenje je.., s tem se ne strinjam, ker\u2026, se bom pozanimal..<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

27. Kaj pomeni \u00bbbiti asertiven\u00ab in \u00bbasertivnost\u00ab?<\/em><\/strong><\/p>\n

Biti asertiven pomeni varovati svoje pravice tako, da pri tem ne okrnimo pravic drugih, da smo se sposobni izra\u017eati jasno, odkrito, samozavestno in odgovorno. Asertivnost pomeni na\u010din komuniciranja, ki drugim dopu\u0161\u010da, da so to, kar so, in hkrati izra\u017eanje lastnih potreb, \u017eelja, ob\u010dutkov. Asertivnost si lahko predstavljamo v obliki tehtnice, na kateri se obe osebi, ki komunicirata, dobro po\u010dutita.<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

28. Kak\u0161na je razlika med asertivnostjo, submisivnostjo in agresivnostjo?<\/em><\/strong><\/p>\n

Submisivno: zanika\u0161 samega sebe, po\u010duti\u0161 se krivega, strah te je, drugi ti ukazujejo, ne dose\u017ee\u0161 ciljev<\/p>\n

Asertivno: nezavrto se izra\u017ea\u0161, dobro se po\u010duti\u0161 v svoji ko\u017ei, sam izbira\u0161, zna\u0161 re\u010di ne, dosega\u0161 svoje cilje<\/p>\n

Agresivno: zanika\u0161 druge, ustrahuje\u0161 druge, drugi se ti podrejajo, izbira\u0161 namesto drugih, svoje cilje dosega\u0161 na ra\u010dun drugih<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

29. Opi\u0161ite 4 elemente\/komponente asertivnosti in jih ponazorite s primeri. <\/em><\/strong><\/p>\n

Empati\u010dnost: Verjamem, da se te\u017eko prilagajate bolni\u0161ni\u010dnem redu, saj je morda to za vas prva in ne ravno pozitivna izku\u0161nja.<\/p>\n

Razkrivanje \u010dustev: Moram vam priznati, da me va\u0161e pogosto kr\u0161enje reda moti, saj sem odgovorna za stanje in po\u010dutje pacientov, ki so z vami v sobi.<\/p>\n

Pojasnjevanje pri\u010dakovanj: \u017eelim si, da bi se o tem odkrito pogovorila.<\/p>\n

Sprejemanje posledic: Od sebe pri\u010dakujem, da vam bom po svojih mo\u010deh nudila kakr\u0161no koli pomo\u010d in oporo. Resni\u010dno pa si \u017eelim tudi va\u0161ega sodelovanja in razumevanja.<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

30. Na\u0161tejte vrste vpra\u0161anj in jih ponazorite s primeri. <\/em><\/strong><\/p>\n

Odprta: primer- kako se po\u010dutite?<\/p>\n

Zaprta: primer- va\u0161e ime?<\/p>\n

Vodilna: primer- boste nehali kaditi, mar ne?<\/p>\n

Sondirajo\u010da: primer- pravite, da imate stresno \u017eivljenje?<\/p>\n

Ve\u010dkratna: primer- pravite, da va\u0161 mo\u017e dela v tujini, kako se potemtakem soo\u010date z opravljanjem vsakodnevnih obveznosti, brez njegove pomo\u010di?<\/p>\n

31. Opi\u0161ite prednosti in slabosti posameznih vpra\u0161anj ter opi\u0161ite okoli\u0161\u010dine, kjer jih uporabimo. <\/em><\/strong><\/p>\n

Odprta: okoli\u0161\u010dine- ob prvem stiku, terapevtsko komuniciranje<\/p>\n

prednost- sogovorniku omogo\u010dajo, da opi\u0161ejo ob\u010dutke, okoli\u0161\u010dino<\/p>\n

slabost- te\u017eko dose\u017eejo cilj, omejijo ljudi, ki veliko govorijo<\/p>\n

 <\/p>\n

Zaprta: okoli\u0161\u010dine- anamneza, nujna pomo\u010d, po\u0161kodbe ali bolezen<\/p>\n

prednost- omogo\u010dajo hitro zbiranje to\u010dno dolo\u010denih informacij<\/p>\n

slabost- z njimi ne dobimo stali\u0161\u010d, pogledov sogovornika, neempati\u010dna vpra\u0161anja<\/p>\n

 <\/p>\n

Vodilna: okoli\u0161\u010dine- vzgojni namen<\/p>\n

prednost- vodijo sogovornika k temu, da odgovori na zastavljeno vpra\u0161anje, kar nas<\/p>\n

zanima<\/p>\n

slabost- sogovornika lahko vznemirijo s tem, ko jim nekaj sugeriramo<\/p>\n

 <\/p>\n

Sondirajo\u010da: okoli\u0161\u010dine- odkrivanje vzrokov<\/p>\n

prednost- omogo\u010dijo, da razi\u0161\u010demo podro\u010dja, ki so za nas pomembna, ulovijo<\/p>\n

sogovornika neza\u0161\u010ditenega<\/p>\n

slabost- sogovornika lahko vznemirijo, ker raziskujemo vzroke<\/p>\n

 <\/p>\n

Ve\u010dkratna: okoli\u0161\u010dine- raziskovanje \u0161ir\u0161ega ozadja, okoli\u0161\u010din, odnosov, osebnosti<\/p>\n

prednost- izra\u017eajo na\u0161e zanimanje za sogovornika<\/p>\n

slabost- sogovornika lahko njihova koli\u010dina zmede<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

32. Pomembnost samozavedanja v komunikaciji \u2013 opi\u0161ite prednosti in pomanjkljivosti, v kolikor tega nismo zmo\u017eni. <\/em><\/strong><\/p>\n

Prednosti samozavedanja<\/p>\n

– bolje razumemo druge, pogled iz razli\u010dnih zornih kotov<\/p>\n

– bolj\u0161e delo z umirajo\u010dimi, otroki, sodelavci, z ljudmi iz drugih kultur<\/p>\n

– se la\u017eje sprostimo, na\u010drtujemo delo, postavljamo cilje<\/p>\n

– analiziramo svoje prednosti in slabosti, vrednote in prepri\u010danja<\/p>\n

– spremenimo slabe navade, se la\u017eje prilagajamo<\/p>\n

– se u\u010dimo iz preteklih izku\u0161enj<\/p>\n

– smo samozavestni<\/p>\n

 <\/p>\n

V kolikor imamo slab\u0161e samozavedanje:<\/p>\n

– spregledamo vpliv svojega vedenja na druge<\/p>\n

– nenadzorovani odzivi v okoli\u0161\u010dinah, ki nas presenetijo (reagiramo impulzivno, ker ne ozavestimo okoli\u0161\u010din, ki nas razburijo)<\/p>\n

– ne poznamo svojih prednosti, slabosti, meja<\/p>\n

– smo te\u017eko empati\u010dni, ker se ukvarjamo samo s svojimi \u010dustvenimi stanji, problemi..<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

33. Vpliv posredovanega komuniciranja na komunikacijo. <\/em><\/strong><\/p>\n

– manj \u010dustvene topline<\/p>\n

– storilnostno komuniciranje<\/p>\n

– te\u017eje priti do dogovora (ve\u010d izrazov nasprotovanja)<\/p>\n

– uporaba kraj\u0161anj v jeziku<\/p>\n

– nadzor nad samopredstavitvijo<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

34. Opi\u0161ite bonton posredovanega komuniciranja. <\/em><\/strong><\/p>\n

– zadeva pisanja<\/p>\n

– nazivanje (spo\u0161tovani)<\/p>\n

– uvodni stavek (kje smo na\u0161li informacijo, zakaj pi\u0161emo)<\/p>\n

– zahvala, pozdrav, polno ime in priimek, letnik, \u0161ola<\/p>\n

– enotni slog pisave, ne sme\u0161kov<\/p>\n

– priponke<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Opredelitev\/definicija komunikacije. Komunikacija je ve\u010d kot zgolj izmenjava besed. Je nadvse zapleten proces medsebojne udele\u017eenosti. Komuniciranje med ljudmi pride takrat, ko med njimi te\u010de kontinuiran tok sporo\u010dil. Sporo\u010dila, ki si jih izmenjujejo, so podana v nekem kodu, ki omogo\u010da prenos pomena. Za uspe\u0161no komuniciranje morata imeti partnerja enak ali pa zelo podoben kod. Komuniciranje je … Preberi ve\u010d o Komunikacija zapiski 2013<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[232],"tags":[234,1851,1852],"class_list":["post-2255","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-komunikacija-v-zn-teamu-s-supervizijo","tag-komunikacija","tag-komunikacija-zapiski-2013","tag-zapiski-komunikacija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2255","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2255"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2255\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2255"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2255"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2255"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}