{"id":2258,"date":"2013-02-09T16:03:08","date_gmt":"2013-02-09T15:03:08","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2258"},"modified":"2013-03-09T09:14:16","modified_gmt":"2013-03-09T08:14:16","slug":"komunikacija-v-zn-teamu-s-supervizijo-vaja-2013","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/komunikacija-v-zn-teamu-s-supervizijo-vaja-2013\/","title":{"rendered":"Komunikacija v ZN teamu s supervizijo – vaja 2013"},"content":{"rendered":"
    \n
  1. \"\"Opi\u0161ite bonton pisanja e-sporo\u010dil! <\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

    Navedemo zadevo pisanja, pomembno je nazivanje (\u00bbSpo\u0161tovani\u00ab); nato uvodni stavek (kje smo na\u0161li informacijo, zakaj pi\u0161emo); napi\u0161emo tudi polno ime in priimek ter letnik in \u0161olo; na koncu se zahvalimo in navedemo pozdrav (\u00bbLep pozdrav, Sre\u010dno\u00ab). V pisavi e-sporo\u010dil pi\u0161emo v enotnem slogu pisave in ne uporabljamo sme\u0161kov. Dodamo tudi priponke (pravilno ozna\u010dene, pravilni naziv, pravilno o\u0161tevil\u010dene).<\/p>\n

    <\/p>\n

      \n
    1. V \u010dem se odra\u017ea privla\u010dnost elektronskega (posredovanega komuniciranja)?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

      Poznamo 4 zna\u010dilnosti podpornega posredovanja komunikacije, ki ga v dolo\u010denih kontekstih naredijo bolj uspe\u0161nega in privla\u010dnega!<\/p>\n

        \n
      1. \n
          \n
        1. SOCIALNA DISTANCA \u2013 uporabniki lahko o svojih te\u017eavah spregovorijo z nekom, ki jih osebno ne pozna in je dale\u010d od njih.<\/li>\n
        2. ANONIMNOST \u2013 posredovano komuniciranje s svojo anonimnostjo pove\u010duje mo\u017enost za izogibanje stigmatizacij (druga\u010dnosti). Ta vrsta komuniciranja je pomembna predvsem za tiste, ki ne najdejo osebe s katerimi bi razvijali odnose in za tiste, ki so pripadniki obrobnih skupin.<\/li>\n
        3. UPRAVLJANJE Z ODNOSI \u2013 je bolj prijazen za tiste ki imajo te\u017eave pri vzpostavljanju neposrednih odnosov. Omogo\u010da bolj preprosto vstopanje v odnose in izstopanje.<\/li>\n
        4. VE\u010cJA DOSTOPNOST \u2013 la\u017eje je dobiti nasvet ali podporo od kakega anonimnega \u010dlana podporne skupine, kot od oseb, ki so fizi\u010dno okrog nas. Tu velja izrek \u00bbinternet nikoli ne spi\u00ab.<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

           <\/p>\n

            \n
          1. Opi\u0161ite dolo\u010dene transakcije v odnosih (npr. \u00bbOtrok-otrok\u00ab; \u2026 ) !<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

             <\/p>\n

              \n
            1. \n
                \n
              1. STAR\u0160 \u2013 OTROK: pacient igra vlogo \u00bbubogega mal\u010dka\u00ab, MS pa vlogo \u00bbustre\u017eljive matere\u00ab. MS zato torej za vse prevzame odgovornost sama in skrbi zanj, dokler se ne utrdi, izgori. Namesto empatije, MS do pacienta \u010duti bolj usmiljenje oz. pomilovanje, ga tola\u017ei, pomirja, \u0161\u010diti.<\/li>\n
              2. OTROK \u2013 ODRASLI: oseba, ki jo venomer tla\u010dijo ob\u010dutki nemo\u010di, neuspe\u0161nosti in nezmo\u017enosti, bo iskala potrditev v odraslem, s tem bo upala, da mu bo ta oseba na\u0161tela vse razloge za nasprotno mnenje in mu ne bo treba popustiti \u00bbotroku\u00ab, ki grozi, da bo uni\u010dil vse upe. Pacient si npr. v osebi z mo\u010dnim \u00bbOdraslim\u00ab le tega \u00bbizposodi\u00ab. Potrebno je veliko nenehne spodbude. (vzpodbuda za izpit, za treninge, pacientom \u2026 \u00bbsaj bo, bo\u0161 \u017ee naredil\u00ab).<\/li>\n
              3. ODRASLI \u2013 STAR\u0160: pacient bi rad spremenil na\u010din \u017eivljenja. \u00bbOdrasli\u00ab (MS) mu priskrbi informacije o zdravem na\u010dinu \u017eivljenja. Kljub temu pa (dokler je v oskrbi) naprosi MS, da mu igra \u00bbStar\u0161a\u00ab (\u010de pacient npr. kadi, naj se na vse pretege razhudi in mu cigarete skrije.<\/li>\n
              4. OTROK \u2013 OTROK: Pacient: \u00bbV tej bolni\u0161nici slabo skrbite zame\u00ab. MS: \u00bbBom pa \u0161la in sam skrbite zase\u00ab. Za ta odnos je zna\u010dilna osredoto\u010denost nase, nezmo\u017enost vzpostavitve bli\u017eine, empatija; namesto tega se oblikujejo \u00bbnepreverjene sodbe\u00ab.<\/li>\n
              5. STAR\u0160 \u2013 STAR\u0160: MS: \u00bb\u010ce ne boste vsako jutro vzeli zdravila,\u2026\u00ab! Pacient: \u00bbVi mi \u017ee ne boste ukazovali\u00ab! (oba izgubiva)<\/li>\n
              6. ODRASLI \u2013 ODRASLI: Pacient: \u00bbVeste, danes imam ob\u010dutek, da MS niso dobro poskrbeli zame\u00ab! MS: \u00bbMi lahko bolj natan\u010dno razlo\u017eite, kaj s tem mislite\u00ab!? (oba zmagava)<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                 <\/p>\n

                  \n
                1. Na\u010dini upravljanja s \u010dustvi v medosebnih odnosih. <\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                    \n
                  • Prvo pravilo je, da se zavedamo svojih ob\u010dutkov in \u010dustev v komunikacijski situaciji in odnosu. \u010ce se sami bolj jasno zavedamo svojih \u010dustev, tudi la\u017eje upravljamo z njimi. K zavedanju zelo pomaga to, da bele\u017eimo svoja \u010dustva in ob\u010dutke, na primer s pisanjem kratkih dnevni\u0161kih zapiskov o tem, kako se po\u010dutimo pri \u010demer smo pozorni zlasti na svoje neverbalno vedenje. Druga metoda je ustvarjanje povratne zanke med poro\u010dili drugih ljudi o na\u0161em izra\u017eanju \u010dustev in svojim izra\u017eanjem \u010dustev. Ljudje se namre\u010d bolj zavedamo tistih neverbalnih signalov, na katere pri drugih ljudeh dobivamo najve\u010d odzivov. Tej metodi pravimo vzgoja pozornosti za \u010dustvena stanja in izraze teh stanj. Bolj ko se zavedamo svojih \u010dustev, la\u017eje \u010dustveno komuniciramo in se odzivamo na \u010dustva drugih.<\/li>\n
                  • Drugo pravilo je, da sprejmemo svoja \u010dustva taka, kot so. Pogosto se v komunikacijski situaciji do svojih \u010dustev vedemo neosebno in se s tem odtujimo od samega sebe, ne razumemo ve\u010d same sebe, in posledica tega je, da tudi ljudi okrog sebe in njihovih \u010dustev ne razumemo.<\/li>\n
                  • Tretje pravilo je, da so \u010dustva sicer socialno konstruirana, vendar je izku\u0161nja \u010dustev vedno osebna. Pogosto namre\u010d menimo, da so drugi odgovorni za na\u0161e ob\u010dutke in \u010dustva. Raje torej recimo \u00bbJaz postanem jezna, \u010de ti \u2026\u00ab namesto \u00bbTi me spravlja\u0161 v jezo\u00ab.<\/li>\n
                  • Zadnje pravilo je, da prilagodimo obliko svojega izra\u017eanja \u010dustev situaciji. V vsaki situaciji imamo na voljo tri mo\u017enosti: da neposredno izrazimo svoja \u010dustva, da jih izrazimo posredno ali da se izra\u017eanju izognemo in jih potla\u010dimo v nezavedno. Vsaka od teh strategij ima razli\u010dne posledice, ki so odvisne predvsem od situacije in komunikacijskih ciljev.<\/li>\n<\/ul>\n

                     <\/p>\n

                      \n
                    1. 4 oblike predelave kroni\u010dne bolezni pacienta!<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                        \n
                      • AKTIVNO ZANIKANJE: bolnik ne sprejme svoje bolezni oz. si prizadeva za njeno premagovanje. Bolnik uporablja vire vsakdanjega \u017eivljenja zato, da se bori proti u\u010dinkom bolezni. Bolnik posku\u0161a kar se da aktivno \u017eiveti v normalnem \u017eivljenju in zmanj\u0161ati posledice bolezni na minimum. Bolezni namenja le malo pozornosti.<\/li>\n
                      • PRILAGODITEV: pomeni, da bolnik sprejme svojo bolezen in ustrezno spremeni svoje vsakdanje \u017eivljenje in delo. Re\u010demo, da oseba \u00bbvklju\u010di bolezen v svoje \u017eivljenje\u00ab. Ne umika se iz dru\u017ebe, vendar spremeni na\u010dine svoje socialne udele\u017ebe v svetu zdravih.<\/li>\n
                      • SEKUNDARNA PRIDOBITEV: se nana\u0161a na pozitivne kvalitete, ki jih bolnik potegne iz soo\u010denja s svojo boleznijo, tako da pozitivno tolma\u010di delno izstopanje iz svojih sicer\u0161njih \u017eivljenjskih obremenitev. Oseba sprejme svojo bolezen in omejitve, ki jih prina\u0161a bolezen v vsakdanjem \u017eivljenju. Re\u010demo, da \u00bbsebe vklju\u010di v bolezen\u00ab.<\/li>\n
                      • RESIGNACIJA: pomeni ob\u010dutek \u017eivljenjskega poraza pred boleznijo. Posameznik v tem primeru ob\u010duti bolezen kot ru\u0161ilno dejstvo svojega \u017eivljenja, zato ker pomeni tako veliko izgubo \u017eivljenjskih prilo\u017enosti in izku\u0161enj. Oseba zavzame vlogo samo \u2013 pora\u017eenca. Tudi resignacija pomeni nasprotovanje bolezni, tako da sku\u0161a oseba \u0161e vedno \u00bbpremagati\u00ab bolezen, kolikor se le da.<\/li>\n<\/ul>\n

                         <\/p>\n

                          \n
                        1. Kateri pacienti so lahko pod vplivom stereotipov? <\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                          Pod vplivom stereotipov so alkoholiki, du\u0161evno zaostali, odvisniki in klate\u017ei. To so osebe, ki jih imajo zdravniki za manj za\u017eelene v zdravljenju. Naklonjeni pa niso tudi pacientom z prekomerno te\u017eo, ter pacientom, ki bolujejo za boleznimi, ki se prena\u0161ajo s spolnimi odnosi.<\/p>\n

                           <\/p>\n

                            \n
                          1. 4 kriteriji presojanja pacientov s strani zdravstvenega osebja!? <\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                              \n
                            • Bolnikova motivacija oz. potreba po ozdravitvi<\/li>\n
                            • Kvaliteta odnosa oz. sodelovanja, ki se ga lahko vzpostavi z bolnikom<\/li>\n
                            • Demografske zna\u010dilnosti bolnika, kot so spol, starost in eti\u010dna pripadnost<\/li>\n
                            • \u010custvene reakcije bolnika; stabilnost\/nestabilnost, strah, zmedenost<\/li>\n<\/ul>\n

                               <\/p>\n

                                \n
                              1. Vrste podpornih sporo\u010dil!?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                                  \n
                                • \u010custvena podpora: izra\u017eanje skrbi, simpatije, so\u010dutja<\/li>\n
                                • Okrepitev zaupanja do drugih ljudi, do \u017eivljenja nasploh in do sveta<\/li>\n
                                • Mre\u017ena oz. odnosna podpora: izra\u017eanje povezanosti, lojalnosti in pripadnosti<\/li>\n
                                • Informacijska podpora: dajanje informacij in nasvetov<\/li>\n
                                • Materialna podpora: dajanje denarja, materialnih dobrin, fizi\u010dna intervencija<\/li>\n<\/ul>\n

                                   <\/p>\n

                                    \n
                                  1. Definicija METAKOMUNICIRANJA!? <\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                    Metakomuniciranje ali metoda refleksije odnosov uporabimo kadar razpravljamo o odnosih. To pomeni, da je odnosni vidik komuniciranja iz implicitne spravimo v eksplicitno raven, iz ozadja v ospredje komuniciranja, na primer: \u00bbTvoj glas zveni, kot da se jezi\u0161 name\u00ab. Metakomuniciranje je pomembna metoda za konstruktivno re\u0161evanje konfliktov v odnosnem komuniciranju. Omogo\u010di nam, da diskusijo z vsebinske premestimo na odnosno raven, kjer je ponavadi izvor konfliktov in nesporazumov, da se vpra\u0161amo, kaj se dogaja med nama ali nami.<\/p>\n

                                    Metakomuniciranje pa ni samo orodje za re\u0161evanje problemov, je tudi pot za okrepitev dobrih vidikov odnosnega komuniciranja; taka je na primer izjava; \u00bbZelo sem vesela, da si pohvalil moje delo pred \u0161efom\u00ab. Taka metakomunikacijska sporo\u010dila slu\u017eijo dvema namenoma; poudarijo pozitivne vidike komuniciranja in s tem motivirajo udele\u017eence komunikacijske situacije, da nadaljujejo tako komuniciranje, ki ugodno vpliva na potek komuniciranja in odnose.<\/p>\n

                                    Uspe\u0161no metakomuniciranje zahteva predvsem poglobljen uvid v lastno du\u0161evnost in pogum za samorazkrivanje partnerju. Pogum zato, ker gre ponavadi za razkrivanje neprijetnih ob\u010dutkov in \u010dustev, nezadovoljstva in konfliktov, ki jih ni lahko razkrivati in se soo\u010dati z njimi. To je pogovor o pogosto mu\u010dnih in spregledanih vidikih odnosne stvarnosti. S takim soo\u010danjem tvegamo seveda tudi prehod v odnosne konflikte in neproduktivne izlive negativnih ob\u010dutkov in \u010dustev, Vendar je morebiten \u00bbizkupi\u010dek\u00ab velik, to je namre\u010d prilo\u017enost, da se s tem, ko jih predelamo, re\u0161imo motenj v odnosih. Res pa je, da sodoben na\u010din \u017eivljenja in komuniciranja metakomuniciranju ni naklonjen.<\/p>\n

                                    \u010ce se metakomuniciranje odvija kot dialog med dvema osebama, mu re\u010demo tudi \u00bbmetadialog\u00ab. Lahko metakomuniciramo tudi s samim seboj, ko dopu\u0161\u010damo, da se v nas pregovorijo razli\u010dni notranji glasovi, misli, ideje, \u017eelje in se soo\u010dajo med seboj.<\/p>\n

                                    V toku komuniciranja sporo\u010damo drug drugemu veliko metaodnosnih sporo\u010dil, na primer sporo\u010dil o svojem po\u010dutju, \u010dustvih, \u017eeljah, strahovih, pogledih na pretekli odnos in na prihodnost odnosa. Skozi medsebojno usklajevanje metaodnosnih sporo\u010dil dojemamo, kje smo v razvoju odnosa oziroma kak\u0161en je na\u0161 odnos.<\/p>\n

                                    \u010ce \u017eena nervozno re\u010de mo\u017eu: \u00bbAli ti ni dovolj tega buljenja v televizor?\u00ab, je \u017ee s svojim nervoznim spra\u0161evanjem metakomuniciriala svoje nezadovoljstvo z mo\u017eevim vedenjem, posredno na nezadovoljstvo z njunim odnosom. Ta nervoznost ka\u017ee ve\u010d, kot nam pove neposredno vpra\u0161anje. To vpra\u0161anje na videz spra\u0161uje po mo\u017eevem po\u010dutju. Zato lahko pri\u010dakujemo podobno odrezav odgovor, na primer \u00bbKaj me moti\u0161, ali ne vidi\u0161, da bo kmalu konec tekme?\u00ab<\/p>\n

                                     <\/p>\n

                                      \n
                                    1. 3 vloge pogleda!? <\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                                        \n
                                      • \u010custveno oz. ekspresivno<\/li>\n
                                      • Regulativno oz. urejevalno<\/li>\n
                                      • Nadzorovalno<\/li>\n<\/ul>\n

                                         
                                        \n<\/p>\n

                                          \n
                                        1. Vrste dotikov!?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                                            \n
                                          • Dotik intimnosti (dotik izzove \u010dustveno vzburjenje; med intimnima partnerjema dotik pozitivno vpliva na njun odnos; dotiki med tujci vzbujajo nelagodje)<\/li>\n
                                          • Dotik dominantnosti (\u0161efovo pokroviteljsko trepljanje podrejenega po ramah \u2026 podrejeni je objekt skrbi ali nadzora)<\/li>\n
                                          • Ritualna vloga dotika (prizori sre\u010danja, pozdravljanje, slovo)<\/li>\n<\/ul>\n

                                             <\/p>\n

                                              \n
                                            1. Kaj pomeni kronemi\u010dno komuniciranje oz. komunikacijski \u010das?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                              Komunikacijski \u010das vzpostavlja medsebojne povezave med razli\u010dnimi na\u010dini komuniciranja, na primer med na\u0161imi kretnjami, govorom, gibanjem v prostoru, \u010dasom trajanja govornega dejanja ene osebe v pogovoru. Komunikacijski \u010das zajema tudi hitrost izgovarjanja posameznih glasov, trajanje parajezikovnih znakov. Na tej podlagi se gradijo vse naslednje vi\u0161je stopnje upravljanja s \u010dasom, ki je potrebno za uspe\u0161no komuniciranje.<\/p>\n

                                              <\/p>\n

                                                \n
                                              1. Opi\u0161ite vrste gest!?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                                                  \n
                                                • Emblemi \u2013 so geste ki imajo samostojen pomen. Nastopajo samostojno in jih zato zelo lahko prevedemo v verbalni jezik. Primer je znak za zmago \u2013 dvignjena dva prsta v obliki \u010drke V.<\/li>\n
                                                • Ilustratorji \u2013 so geste, ki nimajo samostojnega pomena, njihov pomen je vezan na govor in zato vedno spremljajo govor, na primer kimanje kot dodaten znak za odobravanje ali odkimavanje kot neodobravanje, dalje geste z roko, ko ho\u010de nekdo to, kar je povedal, \u0161e posebej poudariti.<\/li>\n
                                                • \u010custveni izrazi \u2013 so geste, ki izra\u017eajo na\u0161a \u010dustva in ob\u010dutke. So spontan izraz \u010dustev. Otrok se na primer me\u010de na tla od jeze, odrasli pa se \u00bbtresemo\u00ab od jeze.<\/li>\n
                                                • Regulatorji ali urejevalne geste so geste, ki pomagajo nadzirati in voditi komunikacijsko situacijo, na primer nakazujejo \u017eeljo po prekinitvi pogovora, po vstopu v pogovor; nagnemo se na primer malo naprej k sogovorniku, pomignemo z glavo, naredimo \u00bbo\u00ab z roko. \u010ce ho\u010dete na primer vstopiti v interakcijo, dvignete roko ali obrnete glavo proti sporo\u010devalcu.<\/li>\n
                                                • Adaptorji ali prilagojevalne geste zajemajo tiste telesne gibe, ki nam pomagajo obvladati zaskrbljenost, napetost v odnosih ali se navajati na nove situacije. Z njimi upravljamo z dolo\u010denimi ob\u010dutki, situacijami; na primer stresemo se \u010de nas zebe, zehamo \u010de smo zaspani. Adaptorji sebstva so manipulaciji lastnega telesa (na primer roke pred obrazom), s katerimi se ubranimo fizi\u010dnega ali tudi verbalnega napada. To so geste, ki ohranjajo samozavest, izbolj\u0161ajo po\u010dutje, nas zavarujejo. Objektivni adaptorji so objekti, ki jih uporabljamo, da se znebimo negativnih ob\u010dutkov (na primer kajenja cigaret), da se znebimo napetosti. Take geste so premiki lastnega telesa, na primer praskanje po glavi, grizenje nohtov, \u017eve\u010denje, udarjanje s svin\u010dnikom po mizi. Z njimi sku\u0161amo pomiriti sami sebe, \u010deprav obenem drugim ka\u017eemo svojo vznemirjenost.<\/li>\n<\/ul>\n

                                                   <\/p>\n

                                                    \n
                                                  1. Razlike med verbalnim in neverbalnim komuniciranjem. <\/span><\/strong>\n
                                                      \n
                                                    1. Neverbalna sporo\u010dila dojemamo kot bolj verodostojna od verbalnih in jih bolj zaupamo;<\/li>\n
                                                    2. Neverbalna sporo\u010dila so filogenetsko in ontogenetsko starej\u0161a; v prvem letu se v pogovoru z\u00a0 dojen\u010dkom zana\u0161amo izklju\u010dno na neverbalna sporo\u010dila;<\/li>\n
                                                    3. Neverbalna sporo\u010dila so \u010dustveno mo\u010dnej\u0161a; prava umetnost je skriti svoje resni\u010dne ob\u010dutke in \u010dustva;<\/li>\n
                                                    4. Neverbalna sporo\u010dila imajo bolj univerzalen pomen, \u010deprav obstajajo tudi v tem na\u010dinu komuniciranja medkulturne razlike; izrazi na obrazu so najbr\u017e najbolj univerzalni signali prav zaradi svoje pomembnosti v komuniciranju iz o\u010di v o\u010di; \u010dim bolj so neverbalna sporo\u010dila biolo\u0161ko dolo\u010dena, tem bolj spontana in univerzalna so;<\/li>\n
                                                    5. Simbolna neverbalna sporo\u010dila so nau\u010dena in ponavadi izra\u017eajo lokalne pomene, vezane na posebne subkulturne, skupine, pare;<\/li>\n
                                                    6. Neverbalna sporo\u010dila so kontinurana in cikli\u010dna; geste in telesni gibi prehajajo drug v drugega brez za\u010detka in konca, zato se zdi, da so bolj naravni del na\u0161ega bivanja v svetu; zdi se, da so fizi\u010dni podalj\u0161ek telesa; besede, \u0161e zlasti ko so napisane in nepovezane s telesom, do\u017eivljamo pogosto manj povezane s sebstvom in manj svoje;<\/li>\n
                                                    7. Neverbalno komuniciranje lahko hkrati uporablja ve\u010d kanalov, verbalno komuniciranje pa je omejeno na en kanal v dolo\u010denem \u010dasu; \u010de je sporo\u010dilo poslano po ve\u010d kanalih hkrati, je vpliv intenzivnej\u0161i.<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                                       <\/p>\n

                                                      NEVERBALNO<\/p>\n