1271. Vrat maternice se imenuje<\/p>\n
a. colon rectum<\/p>\n
b. collum ovarii.<\/p>\n
c. cervix uteri.<\/p>\n
1272. Del vratu maternice, ki \u0161trli v no\u017enico imenujemo<\/p>\n
a. portio vaginalis cervicis.<\/p>\n
b. fornix anterior.<\/p>\n
c. fornix posterior<\/p>\n
<\/p>\n
1273. Maternica je zgrajena iz slede\u010dih treh slojev.<\/p>\n
a. sluznice (endometrij), mi\u0161i\u010dna plast (myometrij) in serozne ovojnice (perimetrij)<\/p>\n
b. sredice (substantio medulare) in skorje (substantio corticalis).<\/p>\n
c. vezivnega endometrija, mi\u0161i\u010dnega perimetrija in sredice.<\/p>\n
1274. Materni\u010dna sluznica je zgrajena iz 2 plasti<\/p>\n
a. globoka plast (pars basilaris) in povrhnja plast (pars functionale).<\/p>\n
b. pavrhnja plast (pars sertosa) in globoka plast (tunica fibrosa).<\/p>\n
c. notranja plast (stratum internum) in zunanja plast (stratum externum).<\/p>\n
1275. V sluznici maternice \u017eenske v fertilnem obdobju se dogajajo.<\/p>\n
a. cikline spremembe, ki sestavljajo menstrualni ciklus.<\/p>\n
b. spremembe , ki predstavljajo ovulacijo.<\/p>\n
c. spremembe, ki so potrebne za nidacijo oplojenega jaj\u010deca.<\/p>\n
1276. Faze menstrualnega ciklusa so<\/p>\n
a. faza deskvamacije, faza regeneracije, faza proliferacije in faza sekrecije.<\/p>\n
b. faza hemoragije (menstruacije), faza koagulacije, faza nidacije in faza hipertrofije.<\/p>\n
c. faza ovulacije, faza nidacije in faza splovitve neoplojenega jaj\u010deca.<\/p>\n
1277. V fazi deskvamacije deskvamacije ima \u017eenska<\/p>\n
a. menzes (menstruacijo).<\/p>\n
b. spontani splav (abortus spontaneus).<\/p>\n
c. kopulacijo.<\/p>\n
1278. V fazi regeneracije se materni\u010dna sluznica<\/p>\n
a. odebeli in za\u010dne izlo\u010dati materni\u010dno sluz.<\/p>\n
b. lu\u0161\u010di in izlo\u010da s krvjo (menses).<\/p>\n
c. obnavlja iz bazalnega sloja.<\/p>\n
1279. V fazi sekrecije<\/p>\n
a. se materni\u010dna sluznica izlo\u010da (menses).<\/p>\n
b. materni\u010dna sluznica izlo\u010da sluz.<\/p>\n
c. celice materni\u010dne sluznice se bujno razmno\u017eujejo in rastejo.<\/p>\n
1280. Faza proliferacije je<\/p>\n
a. faza obnavljanja materni\u010dne sluznice iz bazalne plasti.<\/p>\n
b. faza bohotenja materni\u010dne sluznice.<\/p>\n
c. faza lu\u0161\u010denja materni\u010dne sluznice.<\/p>\n
1281.Mi\u0161i\u010dni sloj maternice (myometrium) je zgrajen iz<\/p>\n
a. pre\u010dnoprogastih spiralno potekajo\u010dih mi\u0161i\u010dnih vlaken.<\/p>\n
b. spiralno potekajo\u010dih gladkih mi\u0161i\u010dnih vlaken.<\/p>\n
c. plasti gladkih in plasti pre\u010dnoprogastih mi\u0161i\u010dnih vlaken.<\/p>\n
1282. Zunanjo plast maternice (tunica serosa) tvori<\/p>\n
a. parietalni peritonej<\/p>\n
b. visceralni peritonej.<\/p>\n
c. omentum maius.<\/p>\n
1283. Na mestu, kjer peritonej prehaja s se\u010dnega mehurja na maternico je jama<\/p>\n
a. excavatio vesicouterina.<\/p>\n
b. excavatio rectouterina (cavum Douglasi).<\/p>\n
c. excavatio pelvinea.<\/p>\n
1284. Od stranskih robov maternice do stranske stene male medenice poteka duplikatura<\/p>\n
a. parietalnega peritoneja, ki ji pravimo ligamentum rotundum uteri.<\/p>\n
b. visceralnega peritoneja, ki ji pravimo plica lata ali ligamentum latum uteri.<\/p>\n
c. omentuma, ki ji pravimo perimetrij.<\/p>\n
1285. V plici lati (lig. latum) uteri potekajo<\/p>\n
a. \u017eile, mezgovnice in \u017eivci do maternice, jaj\u010dnikov in jajcevoda.<\/p>\n
b. \u017eile, mezgovnice in \u017eivci do se\u010dnega mehurja in danke.<\/p>\n
c. okrogle materni\u010dne vezi, ki u\u010dvr\u0161\u010duje maternico v svojem polo\u017eaju.<\/p>\n
1286. Maternica le\u017ei<\/p>\n
a. v veliki medenici, nad \u010drto mjnico<\/p>\n
b. v mali medenici, pod \u010drto mejnico.<\/p>\n
a. na prehodu iz male v veliko medenico.<\/p>\n
1287. Maternica v medenici ne le\u017ei ravno, temve\u010d v medeni\u010dni osi v polo\u017eaju<\/p>\n
a. anteverzije in antefleksije (sprednji nagib in sprednji upogib)<\/p>\n
b. retrofleksije in anteverzije (pripogib nazaj in nagib naprej).<\/p>\n
c. pronacije in supinacije<\/p>\n
1288. Maternico v njeni normalni legi ohranjajo<\/p>\n
a. lig. teres (rutundum), lig. latum, sacrouterinum, vesicouterinim in rectouterinum.<\/p>\n
b. mi\u0161ice medeni\u010dne prepone .<\/p>\n
c. sosednji organi.<\/p>\n
1289. Ligamentum teres (rotundum uteri) poteka<\/p>\n
a. od maternice do lateralne stene male medenice.<\/p>\n
b. od maternice skozi dimeljski kanal do simfize.<\/p>\n
c. od maternice do jaj\u010dnikov.<\/p>\n
1290. No\u017enica (vagina) je<\/p>\n
a. pribli\u017eno 5 cm dolg cevast organ.<\/p>\n
b. pribli\u017eno 20 cm dolg cevast organ.<\/p>\n
c. pribli\u017eno 10 cm dolg cevast organ.<\/p>\n
1291. Vagina (no\u017enica ) le\u017ei<\/p>\n
a. zg. 2\/3 v mali medenici, prehaja skozi medeni\u010dno dno in se odpira v preddvor vaginae.<\/p>\n
b. zg, 1\/3 v veliki medenici in spodnji 2\/3 v mali medenici.<\/p>\n
c. pod malo medenico in se odpira med labia maiora.<\/p>\n
!292. Vagina je<\/p>\n
a. splo\u0161\u010dena in ima svojo sprednjo in zadnjo steno (paries anterior et posterior).<\/p>\n
b. splo\u0161\u010dena in ima levo in desno stransko steno (paries lateralis dextra et sinistra)<\/p>\n
c. je valjaste oblike.<\/p>\n
1293. Zgornji del vagine oklepa porcijo materni\u010dnega vratu in z nim tvori vdolbino, imenovano<\/p>\n
a. fornix vaginae.<\/p>\n
b. vestibulum vaginae.<\/p>\n
c. rugae vaginales.<\/p>\n
1294. Stena no\u017enice je elasti\u010dna in je zgrajena iz<\/p>\n
a. sluznice, vzdol\u017ene, spiralne in kro\u017ene plasti gladkega mi\u0161i\u010dja in adventzicije.<\/p>\n
b. serozne plasti, pre\u010dnoprogastega mi\u0161i\u010dja elasti\u010dnega veziva.<\/p>\n
c. himena, rugae vaginales in forniksa.<\/p>\n
1295. Hymen \u2013 devi\u0161ka ko\u017eica je<\/p>\n
a. ko\u017ea, ki zapire vhod v vagino.<\/p>\n
b. sluzni\u010dna duplikatura, ki zapira vhod v no\u017enico (introitus vaginae).<\/p>\n
c. serozna mrena, ki zapira vestibulum vaginae.<\/p>\n
1296. Rugae vaginales se izravnajo po<\/p>\n
a. prvem spolnem donosu.<\/p>\n
b. po prvem porodu.<\/p>\n
c. po ve\u010d spolnih odnosih.<\/p>\n
1297. Hymen (devi\u0161ka ko\u017eica) se pretrga ob<\/p>\n
a. prvem porodu.<\/p>\n
b. prvi menstruaciji.<\/p>\n
c. prvem koitusu.<\/p>\n
1298. Zunanje \u017eensko spolovilo imenujemo<\/p>\n
a. mons pubis (venerin hrib\u010dek)<\/p>\n
b. no\u017enica (vagina).<\/p>\n
c. vulva.<\/p>\n
1299. Mons pubis \u2013 mons veneris (venerin hrib\u010dek) je<\/p>\n
a. predel nad simfizo, zgrajen iz ma\u0161\u010devja prekrit s pora\u0161\u010deno ko\u017eo.<\/p>\n
b. predel pod simfizo, lo\u010den v 2 dela z rima pudendi.<\/p>\n
c. clitoris (\u0161\u010degetav\u010dek).<\/p>\n
1300. Veliki sramni ustni (labia maiora) sta<\/p>\n
a. ko\u017eni gubi, podlo\u017eeni z ma\u0161\u010devjem in vezivom in pora\u0161\u010deni z dlakami.<\/p>\n
b. sluzni\u010dni gubi ro\u017enate barve, ki vsebujeta \u0161tevilne \u017eleze.<\/p>\n
c. mi\u0161i\u010dni gubi pora\u0161\u010deni z dlakami.<\/p>\n
1301. Mali sramni ustni sta<\/p>\n
a. ko\u017eni gubi ro\u017enate barve, ki obdajata no\u017eni\u010dni preddvor.<\/p>\n
b. sta ko\u017eni gubi porasli z dlakami, ki obdajata odprtino \u2013 rima pudendalis.<\/p>\n
c. sta sluzni\u010dni gubi, ki oklepata forniks vagine.<\/p>\n
1302. No\u017eni\u010dni preddvor (vestibulum vaginae) se nahaja<\/p>\n
a. med velikima sramnima ustnama in oklepa clitoris.<\/p>\n
b. med malima sramnima ustnama.<\/p>\n
c. ob forniksu vagine, ki ga oklepata.<\/p>\n
1303. V no\u017eni\u010dnem preddvoru se nahaja<\/p>\n
a. ostium uretrae internum in forniks vagine.<\/p>\n
b. ostium uretrae externum in introitus vaginae.<\/p>\n
c. fornix anterior et posterior vaginae.<\/p>\n
1304. V sluznici preddvora (vestibulum vaginae) so \u0161tevilne<\/p>\n
a. \u017eleze lojnice in dve \u017elezi znojnici.<\/p>\n
b. preddvorne \u017eleze (gl. vestibulares) in dve veliki preddvorni \u017elezi (gl. Bartolini).<\/p>\n
c. \u0161tevilne \u017eleze znojnice (gl. sudorifferae) in dve veliki lojnici (gl. sebaceae).<\/p>\n
1305. \u0160\u010degetav\u010dek (clitoris ) je zgrajen podobno kot<\/p>\n
a. male sramne ustne (labia minora).<\/p>\n
b. velike sramne usne (labia maiora).<\/p>\n
c. penis.<\/p>\n
1306. \u0160\u010degetav\u010dek je zgrajen podobno kot mo\u0161ki spolni ud iz erektilnega tkiva:<\/p>\n
a. Ima 2 corp. cavernosuma, zdru\u017eena v telo, ki preide v glavico (glans clitoris).<\/p>\n
b. Ima 3 kavernozna telesa ( 2 corpora cavernosa clitoridis in corpus cavernosum uretrae).<\/p>\n
c. Zgrajen je iz mo\u010dno o\u017eiv\u010dene ko\u017ee z mnogimi \u017eilami.<\/p>\n
1307. Presredek (perineum) je predel med analno in urogenitalno odprtino.<\/p>\n
a. Pri mo\u0161kem je \u0161irok, pri \u017eenski pa ozek.<\/p>\n
b. Pri \u017eenski je \u0161irok, pri mo\u0161kem ozek.<\/p>\n
c. Pri obeh spolih je pribli\u017eno enak.<\/p>\n
1308. Pri mo\u0161kem presredek (perineum) sega<\/p>\n
a. od anusa do korena penisa<\/p>\n
b. od.anusa do korena modnika.<\/p>\n
c. od zunanjega ustja uretre do anusa.<\/p>\n
1309. Pri \u017eenski presredek (perineum) sega<\/p>\n
a. od anusa do vagine.<\/p>\n
b. od anusa do klitorisa.<\/p>\n
c. od anusa do mons pubisa.<\/p>\n
1310. V globini presredka so<\/p>\n
a. \u0161tevilne vezivne ovojnice, ki zapitajo medeni\u010dno dno.<\/p>\n
b. \u0161tevilne mi\u0161ice, ki tvorijo medeni\u010dno prepono.<\/p>\n
c. \u0161tevilne mi\u0161ice, ki prehajajop na stegno (adduktorji stergna).<\/p>\n
1311. Se\u010dila \u2013 organa uropoetica tvorijo<\/p>\n
a. ledvice, ledvi\u010dni meh, se\u010devod, se\u010dni mehur in se\u010dnica.<\/p>\n
b. ledvice, ledvi\u010dna lina se\u010dni mehurin penis.<\/p>\n
c. ledfvice, ductus deferens, se\u010dni mehur, podmehurnica in glans penis.<\/p>\n
1312. Ledvice so parni organ, ki le\u017ee<\/p>\n
a. retroperitonealno ob kri\u017enici.<\/p>\n
b. retroperitonealno ob hrbtenici v vi\u0161ini 12 prsnega vretenca.<\/p>\n
c. preperitonealno, v vi\u0161ini 2. ledvenega vretenca.<\/p>\n
1313. Ledvice imenujemo tudi<\/p>\n
a. ren ali nefron.<\/p>\n
b. ren ali nefros.<\/p>\n
c. lien ali nevron.<\/p>\n
1314. Desna ledvica zaradi jeter le\u017ei praviloma malo<\/p>\n
a. ni\u017eje.<\/p>\n
b. vi\u0161je.<\/p>\n
c. nekoliko bolj v stran.<\/p>\n
1315. Ledvica ima obliko<\/p>\n
a. le\u010de, splo\u0161\u010dene z leve na desno<\/p>\n
b. mandarine.<\/p>\n
c. fi\u017eola in je splo\u0161\u010dena dorzoventralno.<\/p>\n
1316. Ledvica je<\/p>\n
a. dolga 11-12 cm, \u0161iroka 6.8 cm in debela ca 4 cm.<\/p>\n
b. dolga pribli\u017eno 5 \u2013 6 cm, \u0161iroka 11 cm in debela 6 cm.<\/p>\n
c. dolga pribli\u017eno 20 cm., \u0161iroka 11- 12 cm in debela ca 7 cm.<\/p>\n
1317. Sprednja in zadnja ploskev ledvice sta<\/p>\n
a. konkavna (ubo\u010dena).<\/p>\n
b. konveksna (izbo\u010dena).<\/p>\n
c. ravna in nekoliko nagubana.<\/p>\n
1318. Ledvica ima<\/p>\n
a. notranji, ubo\u010deni (konkavni) in zunanji, izbo\u010deni (konveksni) rob.<\/p>\n
b. notranji izbo\u010deni (konveksni) in zunanji ubo\u010deni (konkavni) rob.<\/p>\n
c. notranji in zunanji konveksni (izbo\u010deni) rob.
\n
\n1319. Na notranjem robu ledvice se nahaja ledvi\u010dna lina (hylus renis), kjer vstopajo<\/p>\n
a. arterije in \u017eivci.<\/p>\n
b. ledvi\u010dna vena in mezgovnice<\/p>\n
c. se\u010devod in ledvi\u010dni meh.<\/p>\n
1320. Ledvi\u010dna lina se odpira v ozko \u0161pranjo (sinus renis), ki vsebuje<\/p>\n
a. ledvi\u010dni meh (pelvis renis), ledvi\u010dne \u010da\u0161ice (calices renis), ledvi\u010dne \u017eile in ma\u0161\u010devje.<\/p>\n
b. ledvi\u010dno arterijo, se\u010devod in bezgavke.<\/p>\n
c. nadledvi\u010dno \u017elezo – glandula suprarenalis, ledvi\u010dno arterijo in piramide.<\/p>\n
1321. Ledvico ovija<\/p>\n
a. debela vezivna ovojnica (tunica albuginea).<\/p>\n
b. tanka, \u010dvrsta vezivna ovojnica (capsula renis).<\/p>\n
c. parietalni peritonej.<\/p>\n
1322. Na frontalnem prerezu vidimo, da ima ledvica<\/p>\n
a. temnej\u0161o progasto skorjo (cortex) in svetlej\u0161o, zrnato sredico (medulla renis).<\/p>\n
b. svetlej\u0161o, zrnato skorjo in temnej\u0161o, progasto sredico.<\/p>\n
c. temno gladko skorjo in svetlo, zrnato sredico.<\/p>\n
1323. Osnovna funkcionalna enota ledvice<\/p>\n
a. nfron<\/p>\n
b. nevron<\/p>\n
c. piramida.<\/p>\n
1324. Skorjo, ki je debela ca 1 cm seatavljajo<\/p>\n
a. piramide, ki so zgrajene prete\u017eno iz ledvi\u010dnih (malpigijevih) telesc.<\/p>\n
b. malpigijeva telesca in zavite cev\u010dice (tubuli retorti).<\/p>\n
c. henlijeve pentlje, ki tvorijo bradavice (papillae renis).<\/p>\n
1325. Nefron je funkcionalna enota ledvice, ki ga tvorijo<\/p>\n
a. malpigijevo telesce \u2013 corpusculum renis in ledvi\u010dno odvodilce \u2013 tubulus renis.<\/p>\n
b. glomerulus (kapilarni klop\u010di\u010d), in odvodna arteriola (vas efferens).<\/p>\n
c. dovodna arteriola (vas afferens), capsula glomeruli in odvodna arteriola vas efferens.<\/p>\n
1326. Iz kapsule glomerula izhaja<\/p>\n
a. odvodna \u017eilica (vas efferens).<\/p>\n
b. ledvi\u010dno izvodilce (tubulus renalis).<\/p>\n
c. piramida, ki jo tvorijo ravna izvodilca.<\/p>\n
1237. Ledvi\u010dno izvodilce ima slede\u010de odseke:<\/p>\n
a. proksimalno zvito cev\u010dico, henlejevo pentljo, distalno zvito cev\u010dico in zbiralce.<\/p>\n
b. kapsulo glomerula, ravno izvodilce in distalno zvito izvodilce.<\/p>\n
c. piramide in ledvi\u010dne \u010da\u0161ice, ki tvorijo ledvi\u010dni meh.<\/p>\n
1328. Ledvi\u010dni meh \u2013 pelvis renalis nastane z zdru\u017eitvijo<\/p>\n
a. piramid.<\/p>\n
b. ledvi\u010dnih \u010da\u0161ic (calices renis).<\/p>\n
c. bradavic (papillae renis).<\/p>\n
1329. Ledvica je obdana s<\/p>\n
a. slojem ma\u0161\u010devja (caps. Adiposa renis), ki ga ovija vezivna ovojnica (fascia renis).<\/p>\n
b. debela plast vezivnega tkiva (tunica albuginea ).<\/p>\n
c. velika ledvena mi\u0161ica (m. psoas maior).<\/p>\n
1330. Se\u010devod (ureter) je parni cevast organ, ki povezuje<\/p>\n
a. ledvi\u010dni meh in se\u010dni mehur.<\/p>\n
b. ledvi\u010dne \u010da\u0161ice in ledvi\u010dni meh.<\/p>\n
c. ledvi\u010dne bradavice in uretro.<\/p>\n
1331. Se\u010devod (ureter) je zgrajen iz<\/p>\n
a. 2 plasti: mi\u0161i\u010dne (tunica muscularis) in vezivne plasti (tunica fibrosa).<\/p>\n
b. 3 plasti: sluznice, mi\u0161i\u010djne in vezivne (tunica adventitia).<\/p>\n
c. 4 plasti: sluznice, mi\u0161i\u010dja , vezivne plasti in adventicije.<\/p>\n
1332. Sluznica ureterja je<\/p>\n
a. nagubana v razli\u010dnih smereh.<\/p>\n
b. cirkularno nagubana.<\/p>\n
c. vzdol\u017eno nagubana.<\/p>\n
1333. Mi\u0161i\u010dna plast ureterja je zgrajena<\/p>\n
a. iz pre\u010dnoprogastih mi\u0161i\u010dnih vlakeb.<\/p>\n
b. iz gladkih mi\u0161i\u010dnih vlaken.<\/p>\n
c. v zgornjem delu iz gladkih, v spodnjem pa iz pre\u010dnoprogastih mi\u0161i\u010dnih vlaken.<\/p>\n
1334. Se\u010devod je cevast organ<\/p>\n
a. dolg 10 \u2013 15 cm.in \u0161irok 1 \u2013 2 mm<\/p>\n
b. 60 \u2013 70 cm. in \u0161irok 15 \u2013 20 mm.<\/p>\n
c. 35 \u2013 40 cm. in \u0161irok ca 5 mm.<\/p>\n
1335. Sluznico se\u010devoda pokriva<\/p>\n
a. enoredni clindri\u010dni migetal\u010dni epitelij.<\/p>\n
b. prehodni epitelij.<\/p>\n
c. ve\u010dskladni plo\u0161\u010dati epitelij.<\/p>\n
1336. Se\u010dni mehur (vesica urinaria) je zbiralnik se\u010da, ki normalno dr\u017ei<\/p>\n
a. 100 \u2013 150 ml in se lahko pove\u010da vse do 500 ml.<\/p>\n
b. 1000 \u2013 1500 ml in se lahko pove\u010da vse do 5000 ml.<\/p>\n
c. 300 \u2013 350 ml, a se lahko pove\u010da vse do 2000 ml.<\/p>\n
1337. Se\u010dni mehur je zgrajen iz<\/p>\n
a. 5 plasti: sluznice, mi\u0161i\u010dja, seroze, limfati\u010dnega tkiva in epidermisa.<\/p>\n
b. 3 plasti: sluznice, mi\u0161i\u010dja in vezivne ovojnice.<\/p>\n
c. 3 plasti: kro\u017eno, vzdol\u017eno in spiralno razporejenih mi\u0161i\u010dnih vlaken.<\/p>\n
1338. Notranjost se\u010dnega mehurja pokriva sluznica<\/p>\n
a. z visoko prizmati\u010dnim migetal\u010dnim epitelijem.<\/p>\n
b. z ve\u010dskladnim plo\u0161\u010datim epitelijem.<\/p>\n
c. s prehodnim epitelijem.<\/p>\n
1339. Mi\u0161i\u010dna plast je zgrajena iz<\/p>\n
a. 2 slojev pre\u010dnoprogastega mi\u0161i\u010dja.<\/p>\n
b. 3 slojev gladkega mi\u0161i\u010dja .<\/p>\n
c. 1 sloja gladkega mi\u0161i\u010dja.<\/p>\n
1340. Vezivni sloj se deli v<\/p>\n
a. 2 dela: tunica serosa, ki pokrivaprosto povr\u0161ino in del, ki ve\u017ee mehur v okolju.<\/p>\n
b. 3 dele: tunica serosa, tunica adventitia in tunica fibrosa.<\/p>\n
c. 3 dele: del ki pokerva podmehurnico, del ki pokerva se\u010dnico, del ki pokriva fundus.<\/p>\n
1341. Tunica serosa vesicae urinariae je del<\/p>\n
a. visceralnega peritoneja.<\/p>\n
b. parietalnega peritoneja.<\/p>\n
c. omentuma.<\/p>\n
1342. Uretra je<\/p>\n
a. se\u010devod.<\/p>\n
b. ledvi\u010dni meh.<\/p>\n
c. se\u010dno izvodilo.<\/p>\n
1343. Uretra je cevast organ, dolg<\/p>\n
a. pri \u017eenski ca 4 cm, pri mo\u0161kem ca 15 \u2013 16 cm.<\/p>\n
b. pri \u017eenski ca 15 cm, pri mo\u0161kem ca 10 cm.<\/p>\n
c. pri \u017eenski in mo\u0161kem ca 35 \u2013 40 cm.<\/p>\n
1344. Sluznico uretre pokriva<\/p>\n
a. v celoti prehodni epitelij.<\/p>\n
b. na za\u010detku prehodni, na sredini ve\u010dskl. cilindri\u010dni, na koncu ve\u010dskl. plo\u0161\u010dati epitelij.<\/p>\n
c. v celotnem poteku ve\u010dskladni plo\u0161\u010dati epitelij.<\/p>\n
1345. Ko\u017ea \u2013 integumentum comune je zgrajena iz<\/p>\n
a. vrhnjice, usnjice in podko\u017eja.<\/p>\n
b. vrhnjice, epitelija in poro\u017eenevajo\u010de plasti.<\/p>\n
c. poro\u017eenevajo\u010dega epitelija, fibrocitov in melanocitov.<\/p>\n
1346. Vrhnjica je zgrajena iz ve\u010dskladnega plo\u0161\u010datega epitelija, ki se deli v 2 plasti<\/p>\n
a. globoko , zarodno plast in poro\u017eenevajo\u010do plast.<\/p>\n
b. globoko pigmentno plast in povrhno zarodno plast.<\/p>\n
c. globoko prekrvljeno plast in povrhno , neprekrvljeno plast.<\/p>\n
1347. Globoka plast vrhnjice \u2013 stratum germinativum je zgrajena iz<\/p>\n
a. iz kubi\u010dnih celic, ki se naglo razmno\u017eujejo.<\/p>\n
b. iz fibroblastov in fibrocitov in mnogih kolagenskih in elasti\u010dnih vlaken.<\/p>\n
c. iz plo\u0161\u010datih poro\u017eenevajo\u010dih celic, ki se ves \u010das lu\u0161\u010dijo.<\/p>\n
1348. Povrhnja (poro\u017eenevajo\u010da) plast vrhnjice je zgrajena iz<\/p>\n
a. plo\u0161\u010datih, poro\u017eenevajo\u010dih celic (keratocitov), ki se ves \u010das lu\u0161\u010dijo.<\/p>\n
b. kubi\u010dnih celic, ki proti povr\u0161ini prehajajo v plo\u0161\u010date in melanocitov.<\/p>\n
c. fibroblastov, fibrocitov in melanocitov.<\/p>\n
1349. Usnjica \u2013 dermis \u2013 krzno je<\/p>\n
a. tanj\u0161a, kot vrhnjica.<\/p>\n
b. debelej\u0161a kot vrhnjica.<\/p>\n
c. debelej\u0161a kot podko\u017eje in vrhnjica.<\/p>\n
1350. Usnjica je zgrajena prete\u017eno iz<\/p>\n
a. mre\u017ee vezivnih (elasti\u010dnih in kolagenskih) vlaken<\/p>\n
b. prete\u017eno iz mre\u017eastega veziva in ma\u0161\u010devja<\/p>\n
c. prete\u017eno iz fibroblasov in fibrocitov tre melanocitov.<\/p>\n
1351. Usnjica je na povr\u0161ini<\/p>\n
a. gladka, tako da se vrhnjica gladko prilega nanjo.<\/p>\n
b. valovita, tako, da sega v vrhnjico v obliki papil.<\/p>\n
c. hrapava, da se podko\u017eno ma\u0161\u010devje bolje fiksira nanjo.<\/p>\n
1352. Podko\u017eje \u2013 subcutis je globoka plast, zgrajena iz<\/p>\n
a. \u010dvrste mre\u017ee kolegenskih in elasti\u010dnih vlaken<\/p>\n
b. mre\u017eastega veziva, v katerem so \u0161tevilne \u017eleze.<\/p>\n
c. rahlega veziva in ma\u0161\u010devja.<\/p>\n
1353. Derivati ko\u017ee so<\/p>\n
a. dlake, nohti, ko\u017ene \u017eleze in mle\u010dna \u017eleza.<\/p>\n
b. povrhnjica, usnjica, ko\u017ene mi\u0161ice.<\/p>\n
c. Lojnice, ustne \u017eleze slinavke, nohti, processus unguiculares.<\/p>\n
1354. Supercilia so<\/p>\n
a. trepalnice.<\/p>\n
b. obrvi.<\/p>\n
c. lasje.<\/p>\n
1355. Dlaka ima slede\u010de del\u010de:<\/p>\n
a. koren (radix pili), steblo (scapus pili) z vrhom (apex pili).<\/p>\n
b. lasni me\u0161i\u010dek (folliculus pli), lojnice in znojnice.<\/p>\n
c. gladke mi\u0161ice naje\u017eevalka (m. arrector pili), znojne \u017eleze (glandulae sudoriferae).<\/p>\n
1356. Bulbus pili je<\/p>\n
a. lasna bradavica.<\/p>\n
b. lasna \u010debulica .<\/p>\n
c. lasni me\u0161i\u010dek.<\/p>\n
1357. Nohti so tvorba<\/p>\n
a. koriuma (krzna).<\/p>\n
b. podko\u017eja (subcutis).<\/p>\n
c. vrhnjice (epidremis).<\/p>\n
1358. Med ko\u017ene \u017eleze sodijo<\/p>\n
a. \u017eleze lojnice, limfne \u017eleze in \u017eleze slinavke.<\/p>\n
b. \u017eleze lojnice, znojnice, di\u0161avnice in mle\u010dne \u017eleze.<\/p>\n
c. \u017eleze ustne sluznice, limfne in endokrine \u017eleze.<\/p>\n
1359. Dojka \u2013 mamma je parni organ, ki se pri \u017eenski razvije<\/p>\n
a. v obdobju spolne zrelosti.<\/p>\n
b. v obdobju pubertete.<\/p>\n
c. \u010dasu nose\u010dnosti.<\/p>\n
1360. Dojko sestavlja ca<\/p>\n
a. 20 \u017eleznih enot (re\u017enjev).<\/p>\n
b. 200 \u017eleznih enot (re\u017enjev).<\/p>\n
c. 10 \u017eleznih enot.<\/p>\n
1361. Vsaka \u017elezna enota dojke ima svoje izvodilo (ductus lactiferus).<\/p>\n
a. ki so kro\u017eno razporejeni in izstopajo skozi prsno bradavico.<\/p>\n
b. ki se zdru\u017eijo v enotno izvodilo, ki izstopa na vrhu bradavice.<\/p>\n
c. ki lo\u010deno izstopajo ob robu areole.<\/p>\n
1362. Dojko poleg mle\u010dnih \u017elez gradi \u0161e<\/p>\n
a. vezivno tkivo, ma\u0161\u010devje, okrog prsne bradavice pa \u0161e gladko mi\u0161i\u010dje.<\/p>\n
b. velika in mala prsna mi\u0161pica in ma\u0161\u010devje.<\/p>\n
c. rahlo vezivo, ma\u0161\u010devje, bezgavke in pre\u010dnoprogasto mi\u0161i\u010dje.<\/p>\n
1363. Okrog prsne bradavice je \u0161irok kolobar, ki se imenuje<\/p>\n
a. corona mammae.<\/p>\n
b. areola mammae.<\/p>\n
c. auricula mammae.<\/p>\n
1364. Dojka le\u017ei na sprednji strani prsnega ko\u0161a med 3. in 6. rebrom<\/p>\n
a. na fasciji velike prsne mi\u0161ice (m pectoralis maior).<\/p>\n
b. na fasciji male prsne mi\u0161ice (m. pestoralis minor).<\/p>\n
c. med obema prsnima mi\u0161icama.<\/p>\n
1365. Areola je temno pigmentirana in v njej se nahajajo \u0161tevilne<\/p>\n
a. mle\u010dn e \u017eleze<\/p>\n
b. \u0161tevilne \u017eleze lojnice.<\/p>\n
c. \u0161tevilne \u017eleze znojnice.<\/p>\n
1366. Endokrine \u017eleze so \u017eleze, ki izlo\u010dajo svoje izlo\u010dke<\/p>\n
a. neposredmo v organe, katerih delovanje spodbujajo.<\/p>\n
b. neposredno v kri.<\/p>\n
c. v notranje organe.<\/p>\n
1367. Izlo\u010dki endokrinih \u017elez so<\/p>\n
a. enzimi.<\/p>\n
b. hormoni.<\/p>\n
c. toksini.<\/p>\n
1368. Endokrine \u017eleze<\/p>\n
a. imajo izvodila, ki vodijo neposredno v organe na katere delujejo.<\/p>\n
b. imajo izvodila direktno v krvne \u017eile.<\/p>\n
c. nimajo izvodil.<\/p>\n
1369. Hipofiza (hypophysis) \u2013 mo\u017eganski privesek se nahaja v<\/p>\n
a. sprednji lobanjski kotanji<\/p>\n
b. v jamici zagozdnice, imenovani tur\u0161ko sedlo (sella turcica).<\/p>\n
c. v zadnji lobanjski kotanji.<\/p>\n
1370. Hipofiza izlo\u010da horone, ki spodbujajo<\/p>\n
a. rast organizma in delovanje drugih endokrinih \u017elez.<\/p>\n
b. presnovo.<\/p>\n
c. razvoj sekundarnih spolnih znamenj.<\/p>\n
1371. Hipofiza je povezana<\/p>\n
a. s hipotalamusom<\/p>\n
b. s talamusom.<\/p>\n
c. z malimi mo\u017egani.<\/p>\n
1372. \u010ce\u0161arika \u2013 Corpus pineale je najve\u010dja<\/p>\n
a. pri otroku v 7 letu starosti.<\/p>\n
b. pri adolescentu.<\/p>\n
c. v obdobju spolne zrelosti.<\/p>\n
1373. \u010ce\u0161arika se po puberteti<\/p>\n
a. pove\u010da in za\u010dne mo\u010dneje izlo\u010dati svoje hormone<\/p>\n
b. za\u010dne manj\u0161ati in izgine.<\/p>\n
c. zmanj\u0161a in kalcificira.<\/p>\n
1374. \u0160\u010ditnica \u2013 glandula thyroidea le\u017ei<\/p>\n
a. na vratu in spredaj in ob strani obdaja zgornji del sapnika.<\/p>\n
b. na vratu in obdaja spodnji del sapnika.<\/p>\n
c. pod spodnjo \u010deljustnico.<\/p>\n
1375. \u0160\u010ditnica ima<\/p>\n
a. zgornji in spodnji re\u017eenj.<\/p>\n
b. levi in desni re\u017eenj (lobus dexter et sinister), ki ju ve\u017ee ozek pre\u010dek (istmus).<\/p>\n
c. istmus in lobus trachealis.<\/p>\n
1376. \u017dlezni parenhim \u0161\u010ditnice sestavljajo<\/p>\n
a. \u0161tevilne grozdaste \u017eleze, v katerih je rumenkast gel.<\/p>\n
b. \u0161tevilni folikli, napolnjeni s koloidom v katerem se nahajajo hormoni \u0161\u010ditnice.<\/p>\n
c. \u0161tevilne tubularne \u017eleze, napolnjene s sluzjo.<\/p>\n
1377. \u0160\u010ditnico obdaja vezivna ovojnic, imenovana<\/p>\n
a. tunica serosa glandulae thyroideae<\/p>\n
b. fascia colli.<\/p>\n
c. capsula fibrosa glandulae thyroideae.<\/p>\n
1378. Funkcija hormonov \u0161\u010ditnice je<\/p>\n
a. spodbujanje delovanja spolnih \u017elez.<\/p>\n
b. regulacija metabolizma, razvoja in funkcije organov.<\/p>\n
c. vpliv na izlo\u010danje metabolitov.<\/p>\n
1379. Ob\u0161\u010ditni\u010dne \u017eleze (glandulae porathyroideae)<\/p>\n
a. sta 2 para \u017elez ki le\u017eijo ob zadnjem robu levega in desnega re\u017enja \u0161\u010ditnice.<\/p>\n
b. so 3 pari \u017elez, ki le\u017eijo ob sprednjem robu levega in desnega re\u017enaa \u0161\u010ditnice.<\/p>\n
c. je 5 parov \u017elez, ki le\u017eijo ob istmusu \u0161\u010ditnice<\/p>\n
1380. Ob\u0161\u010ditni\u010dne \u017eleze so<\/p>\n
a. oblike in velikosti le\u010de v premeru 5 – 6 mm.<\/p>\n
b. oblike in velikosti fi\u017eola, dol\u017eine ca 15 mm<\/p>\n
c. oblike in velikosti mandeljna premera ca 30 mm.<\/p>\n
1381. Ob\u0161\u010ditni\u010dne \u017eleze izlo\u010dajo<\/p>\n
a. thyroxin, ki vpliva na metabolizem celic.<\/p>\n
b. adrenalin, ki vpliva na delovanje simpati\u010dnega \u017eiv\u010devja.<\/p>\n
c. paratiroidni (parat) hormon, ki regulira metabolizem kalcija.<\/p>\n
1382. Nadledvi\u010dna \u017eleza (glandula suprarenalis) je parna \u017eleza, ki le\u017ei<\/p>\n
a. ob spodnjem polu vsake ledvice.<\/p>\n
b. ob zunanjem robu vsake ledvice.<\/p>\n
c. na zgornjem polu vsake ledvice.<\/p>\n
1383. Na prerezu nadledvi\u010dne \u017eleze lo\u010dimo<\/p>\n
a. skorjo oran\u017eno rumene barve in sredico rde\u010dkasto sive barve.<\/p>\n
b. skorjo sive barve in sredico bele barve.<\/p>\n
c. skorjo bele barve in siva jedra.<\/p>\n
1384. Skorja (cortex) nadledvi\u010dne \u017eleze ima 3 plasti:<\/p>\n
a. zona glomerulosa, fasciculata. reticularis.<\/p>\n
b. zona muscularis, zona vascularis, zona folicularis.<\/p>\n
c. zona granularis, zona medularis, zona lymphatica.<\/p>\n
1385. Sredica nadledvi\u010dne \u017eleze je zgrajena iz<\/p>\n
a. skupkov kromafilnih celic in mno\u0161tva kapilar in simpati\u010dnih ganglijskih celic.<\/p>\n
b. mre\u017eastega in \u010dvrstega veziva ter limfnih kapilar.<\/p>\n
c. spleta \u017eiv\u010dnih, vezivnih in gladkih mi\u0161i\u010dnih vlaken.<\/p>\n
1386. Skorja nadledvi\u010dne \u017eleze izlo\u010da<\/p>\n
a. adrenalin in noradrenalin.<\/p>\n
b. hormone skorje nadledvi\u010dne \u017eleze – kortikoide (mineralo in glukokortikoide).<\/p>\n
c. kortikotropni hormon.<\/p>\n
1387. Sredica nadledvi\u010dne \u017eleze izlo\u010da<\/p>\n
a. glukagon in kortizon.<\/p>\n
b. adrenalin in noradrenalin.<\/p>\n
c. kortizon in aldosteron.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
1271. Vrat maternice se imenuje a. colon rectum b. collum ovarii. c. cervix uteri. 1272. Del vratu maternice, ki \u0161trli v no\u017enico imenujemo a. portio vaginalis cervicis. b. fornix anterior. c. fornix posterior<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[143],"tags":[144,3656,153,157,154],"class_list":["post-226","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-anatomija","tag-anatomija","tag-1letnik-anatomija","tag-anatomija-vaje","tag-vaje-iz-anatomije","tag-vprasanja-iz-anatomije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/226","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=226"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/226\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=226"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=226"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=226"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}