{"id":2267,"date":"2013-03-09T08:49:05","date_gmt":"2013-03-09T07:49:05","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2267"},"modified":"2013-03-09T09:42:11","modified_gmt":"2013-03-09T08:42:11","slug":"zdravstvena-nega-v-patronaznem-in-dispanzerskem-varstvu-2013-vaja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zdravstvena-nega-v-patronaznem-in-dispanzerskem-varstvu-2013-vaja\/","title":{"rendered":"Zdravstvena nega v patrona\u017enem in dispanzerskem varstvu 2013 vaja"},"content":{"rendered":"

<\/strong>\"\"DEFINICIJA PATRONA\u017dNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA<\/strong><\/p>\n

Patrona\u017eno varstvo je definirano kot posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno zdravstveno in socialno varovanje posameznika, dru\u017eine in skupnosti.<\/p>\n

<\/p>\n

<\/strong>NA\u0160TEJ VSAJ 5 SKUPIN PREBIVALCEV, KI SO UPRAVI\u010cENI DO PREVENTIVNIH PATRONA\u017dNIH OBISKOV PO NAVODILIH ZA IVAJANJE PREVENTIVNE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI<\/strong><\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Starostniki osameli in ogro\u017eeni (2 obiska letno)<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Novorojen\u010dki, dojen\u010dki (3 obiski novorojen\u010dka in \u0161e 3 dojen\u010dka +2 dodatna obiska pri novorojen\u010dkih slepih in\u00a0\u00a0\u00a0 slabovidnih mater)- Novorojen\u010dek je obravnavan do 28. dneva starosti, dojen\u010dek med 4-5, 7-8 ter 10-11mesecem.<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ljudje s TBC (2 obiska letno)<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kroni\u010dni pacienti (2 obiska letno)<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nose\u010dnice (en obisk pri nose\u010dnici)<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Otro\u010dnice (2 obiska pri otro\u010dnici)<\/p>\n

 <\/p>\n

3. <\/strong>KDO IMA NA VOLJO 2 OBISKA LETNO<\/strong><\/p>\n

Bolnik z aktivno TBC, bolnik z \u017eiv\u010dno- mi\u0161i\u010dnimi boleznimi, paraplegijo, tetraplegijo, multiplosklerozo, cerebralno paralizo, osebam z motnjami v razvoju, invalidnih ter osebah, ki so stare ve\u010d kot 65 let in so osamele in socialno ogro\u017eene.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

4. <\/strong>KAKO JE ORGANIZIRANO PATRONA\u017dNO VARSTVO V RS IN TEMELJNA LETNICA<\/strong><\/p>\n

Do leta 1962 je bila monovalentna, od 1962 je polivalentna (ena medicinska sestra za vse). Patrona\u017eno varstvo deluje znotraj zdravstvenih domov kot samostojna slu\u017eba in pod koncesijo. Nosilka je diplomirana ms.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

5 <\/strong>NA\u0160TEJ KOMPONENTE PATRONA\u017dNEGA ZDRAVSTVE NEGE<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 self-care; samooskrba<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 preventivna zdravstvena nega<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ZN znotraj konteksta skupnosti<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kontinuirana zn<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kolaborativna zn<\/p>\n

 <\/p>\n

6. <\/strong>KAJ JE PROMOCIJA ZDRAVJA? OPI\u0160I NA PRIMERU- PREVENTIVNEM PATRONA\u017dNEM OBISKU DIABETIKA<\/strong><\/p>\n

Zdravstvene strategije se nana\u0161ajo na posameznikov \u017eivljenjski slog, ki ima mo\u010dan vpliv na njegovo zdravje. Edukacija temelji na\u00a0 programih kot so Opu\u0161\u010danje kajenja in so oblikovani z namenom spremeniti \u017eivljenjski slog posameznika.<\/p>\n

ZV o uravnote\u017eeni prehrani, ZV o zadostnem gibanju, ZV o telesni higieni, ZV o rednem merjenju krvnega sladkorja, ZV o negi nog\u2026..<\/p>\n

7. <\/strong>OPI\u0160I KOLABORATIVNO ZN<\/strong><\/p>\n

Vklju\u010denje razli\u010dnih terapevtov, strokovnjakov, tesno je povezana s kontinuirano ZN.<\/p>\n

 <\/p>\n

8. <\/strong>KAJ ZAJEMA PREVENTIVA BOLEZNI<\/strong><\/p>\n

Primarno, sekundarno in terciarno preventivo.<\/p>\n

Primarna je prepre\u010diti nastanek bolezni\/ po\u0161kodbe.<\/p>\n

Sekundarna je zgodnje odkrivanje bolezni ali nezmo\u017enosti s poudarkom na aktivnostih za prepre\u010devanje oz. zmanj\u0161evanje nezmo\u017enosti.<\/p>\n

Terciarna je pomo\u010d po nastali bolezni oziroma po\u0161kodbi, da zaustavite stanje in prepre\u010dite napredovanje le te in omogo\u010diti maksimalno kakovost \u017eivljenja kljub bolezni oziroma po\u0161kodbi.<\/p>\n

 <\/p>\n

9.<\/strong>KAK\u0160NA MORA BITI PATRONA\u017dNA MS- vrline in urejenost<\/strong><\/p>\n

Ob\u010dutek za zasebnost, komunikativnost, nevsiljivost, sposobnost poslu\u0161ati, empati\u010dnost, sposobnost pou\u010devanja, prijaznost, veliko znanja.<\/p>\n

UREJENOST- delo na terenu; udobno, \u0161portno, ne visokih pet, izpostavljenost oku\u017ebam, spodobno, estetsko obla\u010dilo, pralnih materialov, dodatna za\u0161\u010dita, kratki nohti, speti lasje, brez nakita\u2026.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong>NA KRATKO OPI\u0160I OSNOVNO OPREMO PMS<\/strong><\/p>\n

Posebej dve torbi, ena za kurativne obiske in ena za preventivne obiske.<\/p>\n

V njej pa: oprema za za\u0161\u010dito ms in pacienta, oprema za ugotavljanje stanja\/ merjenje, oprema za izvajanje intervencij ZN, dokumentacija in dodatna oprema (aparat za merjenje P\u010cja, otoskop\u2026)<\/p>\n

 <\/p>\n

    \n
  1. 11. <\/strong>NORMATIVI DELA<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

    Kadrovski normativ – 1650 prebivalcev, 650 dru\u017ein \/ 1PMS.<\/p>\n

     <\/p>\n

    <\/strong>KAKO DELIMO OBISKE<\/strong><\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Preventivni<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kurativni<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prve<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ponovne<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Na\u010drtovane<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nena\u010drtovane<\/p>\n

     <\/p>\n

     <\/p>\n

    DEFINICIJA DRU\u017dINE, FUNKCIJE DRU\u017dINE<\/strong> <\/strong><\/p>\n

    Je dvogeneracijska skupnost med katero so sorodstvene vezi.<\/p>\n

    FUNKCIJE: socializacija (primarna, sekundarna, terciarna), varstvo, \u010dustvena podpora, reprodukcija, zagotavljanje mesta v dru\u017ebi.<\/p>\n

    <\/strong><\/p>\n

    NA\u0160TEJ IN OPI\u0160I PREVENTIVNE NIVOJE KATERE SE UPORABLJA PRI KURATIVNEM OBISKU APLIKACIJE FRAGMINA<\/strong><\/p>\n

    Primarna je prepre\u010diti nastanek bolezni\/ po\u0161kodbe.<\/p>\n

    Sekundarna je zgodnje odkrivanje bolezni ali nezmo\u017enosti s poudarkom na aktivnostih za prepre\u010devanje oz. zmanj\u0161evanje nezmo\u017enosti.<\/p>\n

    Terciarna je pomo\u010d po nastali bolezni oziroma po\u0161kodbi, da zaustavite stanje in prepre\u010dite napredovanje le te in omogo\u010diti maksimalno kakovost \u017eivljenja kljub bolezni oziroma po\u0161kodbi.<\/p>\n

     <\/p>\n

    <\/strong>RAZVOJNA OBDOBJA V DRU\u017dINI<\/strong> <\/strong><\/p>\n

    <\/strong><\/p>\n

      \n
    1. obdobje novoporo\u010dencev: partnerja si \u017eelita ustvariti dru\u017eino<\/li>\n
    2. obdobje rojstva prvega otroka: sprememba odnosov med partnerjema, razvije se nov odnos mati-otrok, o\u010de-otrok (pogosto je otrok prelomnica med partnerskimi odnosi )<\/li>\n
    3. obdobja dru\u017eine; \u0161olarji (razgibano), mladostniki (i\u0161\u010de odnose, vrednote, \u010dustva, identiteto)<\/li>\n
    4. obdobje oblikovanja nove dru\u017eine (otroci zapu\u0161\u010dajo dru\u017eino-si ustvarjajo svojo)<\/li>\n
    5. dru\u017eina praznega gnezda (obdobje ostarele dru\u017eine)<\/li>\n<\/ol>\n

       <\/p>\n

      KAJ JE KOHABITACIJA<\/strong><\/p>\n

      Kohabitacija <\/strong>je, ko dve osebi definiramo kot partnerja, \u010de ve\u010dinoma prebivata v skupnem gospodinjstvu,nista sklenila zakonske zveze drug z drugim in poro\u010data, da je njuno medsebojno razmerje podobno zakonski zvezi.<\/p>\n

       <\/p>\n

      KATERE TIPOLOGIJE DRU\u017dIN PREDLAGA OZN<\/strong><\/p>\n

      Jedrne dru\u017eine, raz\u0161irjene dru\u017eine, reorganizirane dru\u017eine.<\/p>\n

       <\/p>\n

      KAJ JE SKUPNOST <\/strong><\/p>\n

      Skupina ljudi, organizirana za zadovoljevanje splo\u0161nih dru\u017ebenih potreb.\u00a0 Je skupina ljudi, ki so med seboj povezani, med njimi so vzpostavljeni dolo\u010deni odnosi in skupaj urejajo stvari, ki so v skupnem interesu.<\/p>\n

       <\/p>\n

      <\/strong><\/p>\n

      <\/strong>SVIP- slovenska filozofija ZN<\/strong><\/p>\n

      Spo\u0161tovanje, varnost, integriteta, po\u010dutje<\/p>\n

       <\/p>\n

      <\/strong>ZORA<\/strong><\/p>\n

      Zgodnje odkrivanje raka materni\u010dnega vratu<\/p>\n

       <\/p>\n

      SWOT<\/strong><\/p>\n

      Prednosti, slabosti, izzivi, nevarnosti<\/p>\n

       <\/p>\n

      2<\/strong>SVIT<\/strong><\/p>\n

      Zgodnje odkrivanje raka na debelem \u010drevesu<\/p>\n

       <\/p>\n

      SLABOSTI OBSTOJE\u010cE DOKUMENTACIJE<\/strong><\/p>\n

      Ro\u010dno v predpisane dokumente, ki so zastareli in ne upo\u0161tevajo potreb in razvoj stroke, naslednji dan, ra\u010dunalni\u0161ka obdelava podatkov samo za statisti\u010dni in obra\u010dunski del.<\/p>\n

       <\/p>\n

      <\/strong>KAJ JE TIM?<\/strong><\/p>\n

      Delo skupine ljudi, v kateri vsak posameznik prispeva svoje strokovno znanje in je odgovoren za svoje delo, ki je usmerjeno k skupnemu cilju.<\/p>\n

       <\/p>\n

      <\/strong>OPI\u0160I OBSTOJE\u010cO REALIZACIJO PATR OBISKOV V RS<\/strong><\/p>\n

      V letu 2007 je bilo opravljenih 80.4 % kurativnih obiskov in 19.6% preventivnih obiskov.<\/p>\n

      <\/strong><\/p>\n

      V<\/strong>LOGA PMS V PALIATIVI<\/strong><\/p>\n

      <\/strong><\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Paliativa<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hospic<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Duhovne potrebe<\/p>\n

      –\u00a0 Podpora umirajo\u010demu, sorodnikom, osebam, ki izvajajo oskrbo ali ZN umirajo\u010dega<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bole\u010dinski management<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Okolje umirajo\u010dega!<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v najve\u010dji mo\u017eni meri dostojanstva;<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ob upo\u0161tevanju kulturne pripadnosti;<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ob upo\u0161tevanju izbire kraja umiranja;<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ob ljudeh, ki jih sam izbere!<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 brez bole\u010din in stisk;<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u017eelje posameznika so prioritetne pri odlo\u010ditvah<\/p>\n

       <\/p>\n

      NA\u0160TEJ METODE DELA V DISPANZERJU<\/strong><\/p>\n

      Reproduktivno ZV,ZV dojen\u010dkov in otrok do dopolnjenega 6. leta starosti,ZV \u0161olskih otrok in mladine do dopolnjenega 19. leta starosti, ZV \u0161tudentov,zobozdravstveno varstvo otrok in mladine,ZV odraslih v dejavnosti splo\u0161ne medicine,ZV \u0161portnikov,ZV za varovance obravnavane v PV.<\/p>\n

       <\/p>\n

      <\/strong>SPLO\u0160NE NALOGE PRED\u0160OLSKEGA DISPANZERJA<\/strong><\/p>\n

      skrbi za na\u010drtno zmanj\u0161evanje obolevnosti in umrljivosti otrok ter po patrona\u017eni slu\u017ebi zdravstvenega doma odkriva \u0161kodljive pojave za zdravje otrok; poznavanje vsakega otroka na svojem podro\u010dju (evidenca od rojstva dalje); spremljanje in analiza morbiditete; daje materam nasvete za pravilno nego, prehrano in ravnanje z otroki; izvaja protiepidemske ukrepe (cepljenje, sistemati\u010dni pregledi); na\u010drtno in aktivno po patrona\u017eni slu\u017ebi nadzoruje novorojene otroke, nedono\u0161ene, zdravstveno ogro\u017eene, defektne in take, ki \u017eivijo v neugodnih socialnih razmerah; izvaja zdravstveno-prosvetne akcije med prebivalstvom, zlasti materami; vodi evidenco obolevnosti pred\u0161olskih otrok in predlaga pristojnim organom ukrepe za zmanj\u0161anje obolevnosti in umrljivosti otrok; zdravi obolele otroke\u00a0 in jih po potrebi po\u0161ilja na specialno zdravljenje; spremljanje gibanja nalezljivih bolezni; spremljanje in analiza mortalitete; izvajanje preventivne dejavnost v otro\u0161kih posvetovalnicah (skrb za pravilno rast in razvoj, zdravo prehrano, prepre\u010devanje rahitisa, slabokrvnosti, cepljenje idr.); izvajanje sistematskih in kontrolnih pregledov;<\/p>\n

      Slu\u017eba za zdravstveno varstvo otrok \/ Dispanzer za otroke sodeluje pri opravljanju zdravstvenega varstva v vrtcih. Delo opravlja tudi na terenu.<\/p>\n

       <\/p>\n

      RAZLIKE MED DISPANZERJEM IN AMBULANTO<\/strong><\/p>\n

      Dispanzerska metoda dela se bistveno razlikuje od na\u010dina dela v stiku z ambulantnimi pacienti.<\/p>\n

      Bistvena razlika je v pristopu k posamezniku, ki je zdravstvenega varstva potreben \u2013 ne samo s stali\u0161\u010da klini\u010dne medicine, ampak je potrebno upo\u0161tevati tudi socialno medicinske okoli\u0161\u010dine, ki vplivajo na bolezen, ali lahko nanjo vplivajo.<\/p>\n

      Posebno zna\u010dilno je preventivno delo, za kar pa je potrebna pou\u010denost o obolevanju prebivalstva in o rizi\u010dnih dejavnikih, ki so jim dolo\u010dene skupine prebivalstva bolj izpostavljene.<\/p>\n

       <\/p>\n

      NA\u0160TEJ 3 SOCIALNE BOLEZNI<\/strong><\/p>\n

      AIDS, spolne bolezni, narkomanija, alkoholizem, diabetes, bolezni srca in o\u017eilja<\/p>\n

       <\/p>\n

      GLAVNE ZNA\u010cILNOSTI SOCIALNE BOLEZNI<\/strong><\/p>\n

      Socialne bolezni so tiste, ki nastanejo kot posledica \u017eivljenja in dejavnosti v dru\u017ebi.<\/em> <\/strong><\/p>\n

      -so zelo raz\u0161irjene ali pa se v kratkem \u010dasu zelo raz\u0161irijo,
      \n-mogo\u010de jih je prepre\u010devati in zdraviti z dru\u017ebenimi ukrepi,
      \n-socialni dejavniki zelo vplivajo na za\u010detek ali pa na potek bolezni,
      \n-ve\u010dajo umrljivost v produktivni dobi prebivalstva,
      \n-v veliki meri povzro\u010dajo nesposobnost za delo ali za opravljanje vsakodnevne obi\u010dajne aktivnosti,
      \n-negativno vplivajo na potomstvo, ga slabijo in manj\u0161ajo naravni porast prebivalstva,
      \n-ve\u010dajo neproduktivne izdatke dru\u017ebe in s tem zavirajo dru\u017ebenoekonomski razvoj.<\/p>\n

       <\/p>\n

      OGRO\u017dENE SKUPINE ZA TBC<\/strong> <\/strong><\/p>\n

      delavci, bolniki z AIDS-om in osebe oku\u017eene z virusom HIV, priseljenci z obmo\u010dij z vi\u0161jo obolevnostjo za TBC, zdravstveno ogro\u017eene osebe z drugimi obolenji : silikoza, stanje po resekciji \u017eelodca, kroni\u010dna ledvi\u010dna insuficienca, hematolo\u0161ka obolenja, bolniki, ki dolgo \u010dasa prejemajo kortikostroide, bolnik z neurejeno sladkorno boleznijo, osebe s fibroznimi lezijami po infekciji s TBC, socialno ogro\u017eene skupine prebivalcev (begunci, brezdomci), kroni\u010dni alkoholiki in u\u017eivalci drog, zdravstveno osebje zaposleno v ustanovah v\u00a0 katerih so obravnavani bolniki s TBC! Primer!, osebe zaposlene v DSO in zavodih za du\u0161evno in telesno manj razvite.<\/p>\n

       <\/p>\n

      PATRONA\u017dA ERIKA P.<\/strong><\/p>\n

        \n
      1. 1. <\/strong>STARANJE<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

        Za staranje je zna\u010dilno razvijanje, dozorevanje. Vplivi biolo\u0161kih, psihosocialnih in faktorjev okolja.<\/strong><\/p>\n

        Fizi\u010dne spremembe:<\/strong><\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pridobivanje na te\u017ei<\/strong><\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 suha ko\u017ea<\/strong><\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 gube<\/strong><\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sivenje las, izpadanje las<\/strong><\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Funkcija vida \u2193daljnovidnost<\/strong><\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Funkcija sluha \u2193 predvsem visoke frekvence<\/strong><\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u2193 produkcija hormonov<\/strong><\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u2193kalcij \u2013 kosti, predvsem pred menopavzo<\/strong><\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u2193mi\u0161i\u010dna masa<\/strong><\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u2191 utrujenost<\/strong><\/p>\n

        Kognitivne in intelektualne sposobnosti se zelo malo spreminjajo v obdobju zgodnjega staranja, lahko se celo zve\u010da motivacija za u\u010denje. Razlika je v tem, da starej\u0161i rabi ve\u010d \u010dasa, da osvoji dolo\u010dene vsebine. Torej sposobnost u\u010denja ostaja enaka ob ve\u010dji porabi \u010dasa za dolo\u010deno vsebino. <\/strong><\/p>\n

        <\/p>\n

        Staranje je proces, ki se za\u010dne \u017ee ob rojstvu. Do tridesetega leta je to razvoj in zorenje, o 30 letu pa prihaja do sprememb, ki pomenijo po\u010dasno in normalno slab\u0161anje \u00a0Vseh organskih sistemov. Ta pojav imenujemo SENESENSA. Senesensa vpliva na to, da se pove\u010da ob\u010dutjivost za dolo\u010dena obolenja. To je zadnja stopnja v razvoju organizma.<\/strong><\/p>\n

        <\/strong><\/p>\n

        <\/strong><\/p>\n

        <\/strong>DEFINICIJA PATRONA\u017dNEGA VARSTVA<\/strong><\/p>\n

        Patrona\u017eno varstvo je definirano kot posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno zdravstveno in socialno varovanje posameznika, dru\u017eine in skupnosti.<\/p>\n

        <\/strong><\/p>\n

        <\/strong>PODRO\u010cJE DELA (DELITEV PATRONA\u017dNE DEJAVNOSTI)<\/strong><\/p>\n

        PZV se podro\u010dje dela deli na:<\/strong><\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zdravstveno- socialno obravnavo posameznika, dru\u017eine, skupnosti,<\/strong><\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zdravstveno nego otro\u010dnice in novorojen\u010dka na domu,<\/strong><\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zdravstveno nego bolnika na domu(D\u017eananovi\u0107, 2010).<\/strong><\/p>\n

        <\/strong><\/p>\n

        4. <\/strong>AKTIVNOSTI PMS<\/strong><\/p>\n

        <\/strong><\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 aktivnost na primarni, sekundarni in terciarni preventivi;<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 aktivnost za ohranjanje, krepitev in povrnitev zdravja;<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 negovanje bolnih in vklju\u010devanje svojcev in pomembnih drugih;<\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sodelovanje v procesu zdravljenja in rehabilitacije.<\/p>\n

        <\/strong><\/p>\n

          \n
        1. 5. <\/strong>KAJ JE PATRONA\u017dNA ZN<\/strong><\/li>\n
        2. 6. <\/strong>METODE DELA (NA\u0160TEJ)<\/strong><\/li>\n
        3. 7. <\/strong>OVIRE ZA USPE\u0160NO KOMUNIKACIJO<\/strong><\/li>\n
        4. 8. <\/strong>KAJ JE SPRETNOST POSLU\u0160ANJA<\/strong><\/li>\n
        5. 9. <\/strong>CILJI PATRONA\u017dNE ZN<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

          <\/strong><\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pomo\u010d posamezniku, dru\u017einam in skupinam, da bodo dosegli fizi\u010dno, du\u0161evno, emocialno, duhovno in socialno zdravje in dobro po\u010dutje v socialnem in ekonomskem okolju<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ohranjanje, krepitev in razvijanje pozitivnega zdravja<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pomo\u010d pri izbiri na\u010dina \u017eivljenja<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Razvijanje zdravega okolja in izbolj\u0161anje okolja<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pove\u010danje \u010dlovekovega potenciala za samopomo\u010d in samooskrbo<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Preventiva bolezni<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prepre\u010devanje, laj\u0161anje ali zmanj\u0161anje posledic bolezni in dejavnikov tveganja<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zagotavljanje \u010dlovekovih fizi\u010dnih, du\u0161evnih, duhovnih, kulturnih in socialnih potreb v \u010dasu zdravja in bolezni, nezmo\u017enosti in umiranju<\/p>\n

          <\/strong><\/p>\n

          <\/strong><\/p>\n

          <\/strong>BIOSOCIALNI MODEL JAVNEGA ZDRAVJA (NOTRANJI, ZUNANJI VIRI??)<\/strong><\/p>\n

          3 <\/strong>RAZLIKE MED PRIMARNO IN SEKUNDARNO SKUPNOSTJO?<\/strong><\/p>\n

          PRIMARNA SKUPNOST: Dru\u017eina, sosedska skupnost, prijatelji, sodelavci. ZNA\u010cILNOSTI: pristni medsebojni odnosi, nastajajo spontano, spontano komuniciranje, manj\u0161e skupine, skupinska dinamika in interakcija, vloge niso formalno dolo\u010dene ( vloga dru\u017einskih \u010dlanov, sosedov idr. ).<\/p>\n

          SEKUNDARNA SKUPNOST: Delovne organizacije, dru\u0161tva, politi\u010dne organizacije. ZNA\u010cILNOSTI: posredni odnosi, nastajajo posledi\u010dno zaradi interesov \u010dlanov, cilji so vsem jasni in najve\u010dkrat formalno dolo\u010deni, obstajajo komunikacijske poti \/ pravila, ve\u010dje skupine, formalna organizacija, delitev dela, vpis v \u010dlanstvo, dolo\u010dene vloge!<\/p>\n

          <\/strong><\/p>\n

          <\/strong><\/p>\n

          <\/strong>DEFINICIJA ZDRAVSTVENE NEGE<\/strong><\/p>\n

          <\/strong>NA\u0160TEJ KONCEPTE ZN PO V. HENDERSON<\/strong><\/p>\n

          Zdravstvena nega, \u010dlovek, okolje, zdravje.<\/p>\n

          <\/strong>MASLOWA TEORIJA POTREB<\/strong><\/p>\n

          Motivacijska teorija Abrahama G. Maslowa nam pomaga razumeti B\/V potrebe. Njegova teorija je usmerjena v naslednje potrebe:<\/p>\n

          – fiziolo\u0161ke potrebe: lakota, \u017eeja, spanje, kisik, voda<\/p>\n

          – varnost: varovanje, za\u0161\u010dita pred nevarnostjo<\/p>\n

          – socialne potrebe: pripadnost, socialne aktivnosti, ljubezen, prijateljstvo<\/p>\n

          – samopodoba: samospo\u0161tovanje, status, identiteta<\/p>\n

          – samoaktualizacija: rast, osebni razvoj, samoizpopolnitev<\/p>\n

          <\/strong><\/p>\n

          <\/strong>TEORIJA D.OREM<\/strong><\/p>\n

          model samooskrbe; posameznikova zmo\u017enost, sposobnost in odgovornost izvajanja samooskrbe;<\/p>\n

          Posameznik za to potrebuje: znanje, pripravljenost, prizadevanje.<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010cloveka obravnava celovito s fizi\u010dnega, psihi\u010dnega in socialnega vidika;<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 D. Orem trdi, da se vsak \u010dlovek razvija in ima sposobnost u\u010denja, samo opazovanja;<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 odrasli, zdravi ljudje so sposobni samooskrbe;<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 otroci, starostniki, bolniki in invalidi potrebujejo 3razli\u010dne stopnje pomo\u010di, podpore pri samooskrbi;<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 okolje kot pomemben dejavnik pri samooskrbi predstavlja dru\u017eina, delovno mesto, soseska, dru\u017eba,\u2026kjer se lahko krepi zdravje in prepre\u010duje bolezen;<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sredi\u0161\u010de ZN je posameznik,v dru\u017eini,v \u0161ir\u0161i skupnosti;<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ZN obravnava posameznikovo potrebo po u\u010denju \/ samo oskrbi;<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 fizi\u010dni, psihi\u010dni in socialni vidik zdravja so nelo\u010dljivo povezani;<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zdrav \u010dlovek lahko ohranja ravnote\u017eje;<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bolezen ali po\u0161kodba sta lahko vzrok poru\u0161enemu ravnote\u017eju, takrat mora posameznik uporabiti rezervne sposobnosti.<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010ce je posameznik sposoben zadovoljiti dodatne potrebe s svojimi sposobnostmi, se ravnote\u017eje vzdr\u017euje in intervencija medicinske sestre ni potrebna.<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kadar posameznik ne more skrbeti zase niti ob pomo\u010di drugih, je nujna intervencija medicinske sestre, ki ponovno vzpostavi ravnote\u017eje;<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 model samooskrbe je usmerjen k razvijanju odgovornosti za lastno zdravje in podpiranju rizi\u010dnih skupin prebivalstva.<\/p>\n

          <\/strong><\/p>\n

          <\/strong><\/p>\n

          <\/strong>DELITEV ZN PO D. OREM<\/strong><\/p>\n

          <\/strong><\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kompenzatorno ali popolno zdravstveno nego: varovanec ni sposoben izvajati samooskrbe pri osnovnih \u017eivljenjskih aktivnostih.<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Delno kompenzatorno ZN: varovanec in MS sodelujeta v procesu ZN.<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Razvojno komponento: poudarja pomen u\u010denja, vodenja, podpore varovancu pri razvijanju samooskrbe in prepre\u010devanju bolezni.<\/p>\n

          <\/strong><\/p>\n

          <\/strong>KAKO \u010cLOVEK PRIDOBI ZNANJE\/ ZMO\u017dNOST SAMOOSKRBE?<\/strong><\/p>\n

          U\u010denje, motivacija, spretnost. <\/strong><\/p>\n

          <\/strong>KAJ VPLIVA NA SAMOOSKRBO?<\/strong><\/p>\n

          KAJ SO SCREENING TESTI?<\/strong><\/p>\n

          ZORA \u2013 Zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materni\u010dnega vratu
          \nDORA \u2013 Dr\u017eavni program presejanja raka dojk
          \nSVIT \u2013 Dr\u017eavni, populacijsko zasnovan, centralno voden program za zgodnje odkrivaje raka na debelem \u010drevesu in danki
          \nCilji vseh treh so zgodnje odkrivanje ter s tem zmanj\u0161anje obolevnosti ter umrljivosti. <\/strong><\/p>\n

          <\/strong>WELNES\/ PREVENTIVA RAZLIKA<\/strong><\/p>\n

          Wellness; stil \u017eivljenja s cilji doseganja fizi\u010dnega, du\u0161evnega, intelektualnega,duhovnega zdravja,vklju\u010dujo\u010d dobro po\u010dutje v okolju<\/p>\n

          <\/strong><\/p>\n

          <\/strong>KAJ JE PRIMARNA, SEKUNDARNA IN TERCIARNA PREVENTIVA<\/strong><\/p>\n

          PRIMARNA: <\/strong>Prepre\u010diti nastanek bolezni\/ po\u0161kodbe. AKTIVNOSTI: Imunizacija, pou\u010devanje osebne higiene, preventiva alkohol\/ droge, <\/strong>okoljska preventiva, dodajanje fluoridov,prekinitev kajenja.<\/p>\n

          SEKUNDARNA: <\/strong>Zgodnje odkrivanje bolezni ali nezmo\u017enosti s poudarkom na aktivnostih za prepre\u010devanje oz. zmanj\u0161evanje nezmo\u017enosti. AKTIVNOSTI: Ocena\u00a0 zdravstvenega stanje, razni screeningi- ZORA, DORA, SVIT, test du\u0161evnega razvoja\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ( ZDA), vid in sluh idr<\/p>\n

          TERCIARNA: <\/strong>Pomo\u010d po nastali bolezni oziroma po\u0161kodbi, da zaustavite stanje in prepre\u010dite napredovanje le te in omogo\u010diti maksimalno kakovost \u017eivljenja kljub bolezni oziroma po\u0161kodbi. AKTIVNOSTI: pou\u010devanje o\u00a0 spreminjanju \u017eivljenjskega sloga, podporne skupine. Npr. za \u017ertve nasilja, za ZN na domu, fizioterapija po mo\u017eganski kapi, vodenje pacienta s kroni\u010dno boleznijo.<\/p>\n

          <\/strong><\/p>\n

          <\/strong>KAJ PACIENT PRI\u010cAKUJE OD PMS?<\/strong><\/p>\n

          Dru\u017eina, ki se ji je popolnoma spremenilo \u017eivljenje, struktura, komunikacija. Ljudje ne \u017eelijo PMS, ki je vsiljiva in izvaja kontrolo nad njimi. PMS naj bi poslu\u0161ala pacienta, 24 ur dnevno 7 dni v tednu.<\/p>\n

          PACIENT PRI\u010cAKUJE:\u00a0 adekvatno oskrbo kot v bolni\u0161nici, informacije, fizi\u010dno oskrbo hands on care giving <\/em>, vodenje, ustrezno komunikacijo, pou\u010devanje.<\/p>\n

           <\/p>\n

          <\/strong><\/p>\n

          4<\/strong>KAJ JE CASE MANAGEMENT?<\/strong><\/p>\n

          Na\u010drtovanje, organiziranje, koordiniranje, delegiranje in vrednotenje ZN za paciente. Zagotavljanje kontinuitete, celostna obravnava.<\/p>\n

          <\/strong><\/p>\n

          <\/strong>NA OSNOVI \u010cESA SE LAHKO PMS ODLO\u010cI ZA PREVENTIVNI OBISK<\/strong><\/p>\n

          <\/strong>KAJ JE COMPLIANCA<\/strong><\/p>\n

          To je stopnja sodelovanja pacienta pri zdravljenju in ozna\u010duje dejansko jemanje zdravil v skladu z zdravnikovimi navodili oziroma z navodili za uporabo zdravil. <\/strong><\/p>\n

          8. <\/strong>NORMATIV PMS \u2013\u00a0DNEVNI,\u0160T.PREBIVALCEV.<\/strong><\/p>\n

          6 obiskov dnevno, 1650 prebivalcev oz 515 dru\u017ein.<\/p>\n

          <\/strong><\/p>\n

          <\/strong>KAJ OBSEGA ZAKONSKA PODLAGA ZA IZVAJANJE PREVENTIVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA<\/strong><\/p>\n

          <\/strong><\/p>\n

          Test 1
          \nOpi\u0161ite definicijo patrona\u017enega varstva
          \nObrazlo\u017eite pojem polivalentno patrona\u017eno varstvo in kje se sre\u010date z njim?
          \nNa\u0161tejte komponente patrona\u017ene zdravstvene nege
          \nNa\u0161tejte namene evidentiranja podatkov v patrona\u017enem varstvu \u00bbEvalvacija, na\u010drtovanje, vrednotenje\u00ab
          \nKaj je senesensa \u00bbstaranje po 30. Letu\u00ab
          \nKaj je dru\u017eina in na\u0161tejte vrste dru\u017ein?
          \nNa\u0161tejte pomanjkljivosti dokumentiranja v patrona\u017enem varstvu! \u00bbzastarelo\u2026\u00ab
          \nSte na preventivnem patrona\u017enem obisku pri pacientu s tuberkulozo \u2013 Kje dobite nalog za obisk? \u00bbPMS ga mora sama poiskati\u00ab
          \nNapi\u0161ite eno negovalno diagnozo po PESu, postavite cilj ZN in naka\u017eite intervencije zdravstvene nege za dosega cilja. \u00bb
          \nKak\u0161na je vloga patrona\u017ene medicinske sestre pri umirajo\u010dem pacientu?
          \nKaj je samooskrba in kaj vpliva na aktivnost samooskrbve?
          \nKaj je pravna podlaga za preventivni patrona\u017eni obisk pacienta na domu in do koliko oobisikov je opravi\u010dena otro\u010dnica v prvih \u0161estih tednih po porodu in do koliko kasneje? \u00bb2 sta vsega skupaj\u2026\u00ab<\/p>\n

           <\/p>\n

          Opi\u0161ite definicijo skupnosti<\/strong>
          \nObrazlo\u017eite pojem monovalentno patrona\u017eno varstvo in kdaj je bilo zna\u010dilno?
          \nKdo je lahko vodja Patrona\u017enega varstva, obkro\u017eite pravilne odgovora: dipl ms; vi\u0161ja MS; zdravnik; spec patrona\u017ene zdravstvene nege; socialni delavec; direktor zdravstvenega doma; nima vodje, ker je zanj zna\u010dilna polivalentnost
          \nNa\u0161tejte vloge vodja tima v patrona\u017enem varstvu
          \nKaj je ageizem, iz katerih vrst poklicev izhajajo ageisti in zakaj?
          \nKako se PMS pripravi na prvi kurativni obisk?
          \nNa\u0161tejte pomanjkljivosti dokumentiranja v patrona\u017enem varstvu!
          \nSte na preventivnem patrona\u017enem obisku pri novorjen\u010dku. ;Kaj dobite nalog za obisk? ;Napi\u0161ite en kolaborativni problem po PESu, postavite cilj ZN in naka\u017eite intervencije zdravstvene nege za dosego cilja.
          \nKaj pacient pri\u010dakuje od medicinske sestre v patrona\u017enem varstvu? \u00bbStrokovnost, obravnavan kot v bolni\u0161nici, informacije\u2026\u00ab
          \nKaj je Case management? \u00bbOseba, ki usklajuje\u2026\u00ab
          \nNa\u0161tejte screening teste v Slovenskem prostoru.<\/p>\n

           <\/p>\n

          \u0160e mo\u017enost naklju\u010dnih vpra\u0161anj:<\/strong>
          \nLo\u010di preventiven in kurativen obisk \u2013 lahko, da bo dala vpr\u0161aanje\u00a0 \u00bbNa kaj naj bo pozorna PMS s TBC \u2013 samo 3 alineje.\u00ab
          \nDru\u017eino, skupnost znati; ta vpra\u0161anja
          \nZna\u010dilnosti socialnih bolezni
          \nAgeizem, senesensa
          \nImunost \u2013 nedotakljivost
          \nKaj je problem pri vnetju popka bolj \u2013 kolaborativnost ali kontinuiteta (kontinuiteta)
          \nKdaj umivamo, kdaj razku\u017eujemo roke v patrona\u017ei?
          \nAli se je potrebno na hi\u0161ni obisk najaviti \u2013 \u00bbtreba se je\u2026\u00ab<\/p>\n

          <\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

          DEFINICIJA PATRONA\u017dNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Patrona\u017eno varstvo je definirano kot posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno zdravstveno in socialno varovanje posameznika, dru\u017eine in skupnosti.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1497],"tags":[1856,394,1855,1854,534],"class_list":["post-2267","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-zn-v-patronaznem-in-dispanzerskem-varstvu","tag-dispanzersko-varstvo","tag-patronazno-varstvo","tag-zdravstvena-nega-patronaza","tag-zdravstvena-nega-v-patronaznem","tag-zn"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2267","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2267"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2267\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2267"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2267"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2267"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}