![\"anatomija.jpg\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2008\/01\/anatomija.jpg\")
Uhka je k\u0161na slovni\u010dna napa\u010da boste \u017ee najdl :D Thx Maja<\/p>\nUhka je k\u0161na slovni\u010dna napa\u010da boste \u017ee najdl :D Thx Maja<\/p>\n
1. Opi\u0161ite kosti obraznega dela lobanje <\/strong><\/p>\n Obrazni ali visceralni del lobanje (splanhnokranij) obkro\u017ea:<\/strong> Parne obrazne kosti so:<\/strong> Pri celici opisujemo:<\/strong> 3. Opi\u0161ite anatomski polo\u017eaj in anatomske ravnine <\/strong><\/p>\n Anatomski polo\u017eaj je polo\u017eaj v katerem stoji telo pokonci, z obrazom in dlanmi obrnjenimi navzpred. – paramediane \u2013 obsredinske ravnine<\/strong> \u2022 frontalna – \u010delna ravnina<\/strong> TRANSVERZALNE RAVNINE<\/strong> 4. Opi\u0161ite topografske dele debelega \u010drevesa ter topografsko razlo\u017ei zavoje <\/strong><\/p>\n \u2022 Navzgornje debelo \u010drevo (colon ascendens)<\/strong> 5. Opi\u0161ite topografski polo\u017eaj \u017eelodca <\/strong><\/p>\n \u017delodec (ventericuls) le\u017ei v levem hipohondriju, delno v levem epigastriju in umbilikalni regiji, pod kupolo trebu\u0161ne prepone. Prazen organ ima polmese\u010dasto obliko, poln pa obliko \u010drke J. 6. Opi\u0161ite topografski polo\u017eaj desne ledvice <\/strong><\/p>\n Ledvice so parni organ, ki le\u017eijo za potrebu\u0161nico ob hrbtenici, v vi\u0161ini teles T12 in L1 ter L2. Desna ledvica, zaradi jeter, le\u017ei nekoliko ni\u017eje kot leva.<\/p>\n 7. Opi\u0161ite topografski polo\u017eaj leve ledvice <\/strong><\/p>\n Ledvice (ren) so parni organ in le\u017eijo za potrebu\u0161nico ob hrbtenici, v vi\u0161ini teles T12, L1 in L2. Leva ledvica le\u017ei nekoliko vi\u0161je kot desna.<\/p>\n 8. Opi\u0161ite topografski polo\u017eaj jeter <\/strong><\/p>\n Jetra (hepar) le\u017eijo v desnem zgornjem delu trebu\u0161ne votline, pod desno kupolo trebu\u0161ne prepone, v desni hipohondri\u010dni regiji in segajo prek epigastri\u010dne v levo hipohondri\u010dno regijo. Potrebu\u0161nica je serozna mrena<\/strong>, pri kateri opisujemo dva lista. Zunanji list<\/strong> (peritoneum parietale) obdaja spodnjo povr\u0161ino trebu\u0161ne prepone in notranjo stran trebu\u0161ne in medeni\u010dne votline.<\/p>\n Notraji list<\/strong> (peritoneum viscerale) pokriva nekatere organe v teh votlinah in jih pritrjuje na steno. Med obema listoma je votlina (cavum peritoneale), ki je pri mo\u0161kih zaprta, pri \u017eenska pa je v stiku z zunanjim svetom prek jajcevodov, maternice in vagine. Peritonealna votlina je razdeljena v dva prostora, ve\u010dji del, ki sega od trebu\u0161ne prepone do medeni\u010dne votline in manj\u0161o pe\u010dno mo\u0161njo (bursa omentalis), ki le\u017ei za \u017eelodcem. Extraperitonalni organi niso pokriti s potrebu\u0161nico in so razmeroma negibljivi:<\/strong><\/p>\n – ledvica Nekateri organi so samo deloma pokriti s potrebu\u0161nico:<\/strong> 10. Opi\u0161ite potek nastanka in odtok urina in opredelite anatomske strukture, ki pri tem sodelujejo.<\/strong> www.zabavno.eu<\/a> 10. Opi\u0161ite potek prebavne cevi od ust do zadnjika <\/strong><\/p>\n – usta (cavum oris) V prebavi sodelujejo tudi jetra (hepar) in trebu\u0161na slinavka (lien). – nosna votlina (cavum nasi) 12. Na\u0161tejte mo\u017eganske \u017eivce z njihovimi funkcijami <\/strong><\/p>\n N. OLFACTORIUS \u2013 VOHALNI \u017dIVEC<\/strong> N. OPTICUS \u2013 VIDNI \u017dIVEC<\/strong><\/p>\n Somatski senzori\u010dni \u017eivec, ki vodi iz o\u010desa v kortikalni center za vid v zatilnem re\u017enju.<\/p>\n N. OKULOMOTORIUS \u2013 OKULOMOTORNI \u017dIVEC<\/strong><\/p>\n Somatski motori\u010dni N. TRACHLEARIS \u2013 TROHLEJSKI \u017dIVEC<\/strong><\/p>\n Somatski motori\u010dni \u017eivec, ki o\u017eiv\u010duje m. obliquus superior.<\/p>\n N. TRIGEMINUS \u2013 TRIVEJNI \u017dIVEC<\/strong><\/p>\n Somatski motori\u010dni N. ABDUCENS \u2013 ABDUCENTNI \u017dIVEC<\/strong><\/p>\n Somatsko motori\u010dni \u017eivec, ki o\u017eiv\u010duje m. rectus lateralis.<\/p>\n N. FACIALIS \u2013 OBRAZNI \u017dIVEC Somatski motori\u010dni N. STATOACUSTICUS \u2013 RAVNOTE\u017dNI IN SLU\u0160NI \u017dIVEC<\/strong><\/p>\n Senzori\u010dni \u017eivec za sluh in ravnote\u017eje.<\/p>\n N. GLOSSOPHARINGEUS \u2013 JEZI\u010cNO \u2013 \u017dRELNI \u017dIVEC<\/strong><\/p>\n Somatski motori\u010dni Senzori\u010dni del oku\u0161alno o\u017eiv\u010duje koren jezika, senzori\u010dno pa koren jezika in goltno o\u017eino, \u017erelo in za\u010detni del po\u017eiralnika. VAGUS \u2013 KLATE\u017d<\/strong><\/p>\n Somatski motori\u010dni Ve\u010dji del je parasimpati\u010dnega nitja, je najdalj\u0161i mo\u017eganski \u017eivec. Trebu\u0161na votlina:<\/strong> N. ACCESORIUS<\/strong><\/p>\n Somatski motori\u010dni<\/p>\n \u017divec o\u017eiv\u010duje m. sternocleidomastoideus in m. trapezius<\/p>\n N. HYPOGLOSSUS \u2013 JEZI\u010cNI \u017dIVEC<\/strong><\/p>\n Somatski motori\u010dni \u017eivec, ki o\u017eiv\u010duje zunanje in notranje mi\u0161ice jezika.<\/p>\n 14. Skozi katere anatomske dele o\u010desa potuje svetloba<\/strong><\/p>\n Sistem, ki omogo\u010da pravilen dostop svetlobe do mre\u017enice je dioptri\u010dni aparat zrkla. Sestavljajo ga: 15. Opi\u0161ite potek krvi v velikem krvnem obtoku<\/strong><\/p>\n Kri iz venskega sistema v telesu vstopa po veni cavi inferior in v cavi superior v desni predvor. Od tu skozi trikuspidalno zaklopko te\u010de v desni prekat. Po plju\u010dnem deblu vstopa kri v plju\u010dni obtok in se od tam vra\u010da v levi preddvor. Skozi mitralno zaklopko te\u010de v levi prekat. Od tu pa po aorti v arterielni telesni obtok.<\/p>\n 16. Opi\u0161ite potek krvi v celotnem krvnem obtoku <\/strong><\/p>\n Venozna kri iz venskega sistema v telesu vstopa po veni cavi inferior in v. cavi superior v desni predvor. Od tu skozi trikuspidalno zaklopko te\u010de v desni prekat. Po plju\u010dnem deblu vstopa kri v plju\u010dni obtok in se od tam, obogatena s kisikom, vra\u010da v levi preddvor po plju\u010dnih venah.. Skozi mitralno zaklopko te\u010de v levi prekat. Od tam pa po aorti v arterielni krvni obtok.<\/p>\n 17. Opi\u0161ite razlike med posameznimi vretenci <\/strong><\/p>\n Vratna vretenca <\/strong>(vertebrae cervicales) V1 \u2013 atlas<\/strong> V2 \u2013 axis<\/strong> V7 \u2013 vertebra prominens<\/strong> Prsna vretenca (vertebrae thoracicae)<\/strong> Ledvena vretenca (vertebrae lumbales)<\/strong> L5<\/strong> 18. Opi\u0161ite kostno sestavo medenice <\/strong><\/p>\n Medenica (pelvis) je sestavljena iz dveh kol\u010dnic (os coxae), ki sta spredaj zra\u0161\u010deni s sramno zrastjo (simphysis pubica) in kri\u017enica (os sacrum), ki je vstavljena med njiju. 19. Opi\u0161ite topografski polo\u017eaj li\u010dnice <\/strong><\/p>\n Tvori ko\u0161\u010deni most med obraznim in mo\u017eganskim delom lobanje. Ima obliko trikotnika, ki se z enim vogalom stika z zgornjo \u010deljustnico (processus maxillaris), z drugim s \u010delnico (processus frontalis), tretji vogal pa je razpotegnjen v processus temporalis, ki sestavlja z ustreznim odsekom sen\u010dnice li\u010dni mosti\u010dek.<\/p>\n 20. Opi\u0161ite kostno sestavo stopala <\/strong><\/p>\n Kost stopala delimo na: 21. Opi\u0161ite kostno sestavo roke <\/strong><\/p>\n Kost roke delimo na:<\/strong> \u2022 5 dlan\u010dnic<\/strong> (ossa metacarpi) 22. Opi\u0161ite topografski polo\u017eaj diafragme in prehode v njej <\/strong><\/p>\n Diafragma s svojo lego lo\u010duje prsni ko\u0161 od trebu\u0161ne votline. Ima obliko odprtega de\u017enika, vbo\u010dena je proti prsnemu ko\u0161u. Centralno je mi\u0161ica vezivna, od nje potekajo mi\u0161i\u010dni snopi, ki delijo prepono na tri dele: reberni del, ki je nara\u0161\u010den na rebra; prsni\u010dni del, ki je nara\u0161\u010den na ksifoid prsnice; ledveni del, ki ga sestravljajo trije snopi in se nara\u0161\u010dajo na ledveni del hrbtenice. Medialna kraka ledvenega dela se kri\u017eata in tvorita osmico. Skozi zgornji del osmice prehajajo po\u017eiralnik, vagus in levi freni\u010dni \u017eivec, skozi spodnji del pa aorta in prsni mezgovod. V centralne mi\u0161i\u010dnem delu je prehod, skozi katerega prehajata vena cava in desni freni\u010dni \u017eivec. 23. Sestava, funkcija in o\u017eiv\u010denje \u0161tiriglave stegenske mi\u0161ice <\/strong><\/p>\n \u0160tiriglava stegenska mi\u0161ica (m. quadriceps femoris) je zgrajena iz \u0161tirih glav:<\/strong> 24. Opi\u0161ite sr\u010dne zaklopke <\/strong><\/p>\n Med preddvoroma in prekatoma so atrioventikularne zaklopke, ki prepre\u010dujejo retrogradni tok krvi. Na levi strani je bikuspidalna ali mitralna zaklopka, ki ima dve loputki, na desni strani pa trikuspidalna zaklopka s tremi loputkami. \u017dilni zaklopki ali semilunarni valvuli imata po tri \u017eepke in lo\u010dita desni prekat od plju\u010dnega debla in levi prekat od ascendentne aorte.<\/p>\n 25. Opi\u0161ite razlike dimeljskega kanala pri mo\u0161kem in \u017eenski <\/strong><\/p>\n Pri mo\u0161kem<\/strong> skozi dimeljski kanal poteka semensko povesmo<\/strong>, pri \u017eenski okrogla vez (ligamenum teres uteri).<\/strong><\/p>\n 26. Skozi katere anatomske dele potuje zvo\u010dni val do pol\u017ea <\/strong><\/p>\n Zvok se ujame v uhelj (auricula), ki je del zunanjega u\u0161esa (auris externa).<\/p>\n Potuje po zunanjem sluhovodu (meatus acusticus externus) do bobni\u010da (membrana tympani), skozi bobni\u010devo votlino (cavum tympani) do treh slu\u0161nih ko\u0161\u010dic v srednjem u\u0161esu (auris media), kladivca (malleus), nakovalca (incus) in stremenca (stapes), ki prevajajo zvo\u010dne valove iz bobni\u010da v notranje uho (auris interna), ki je zgrajeno iz ko\u0161\u010denega in ko\u017enatega labirinta. Pol\u017e se nahaja na ko\u017enatem delu. Na bazalni membrani ko\u017enatega pol\u017ea le\u017ee receptorji za sluh \u2013 Cortijev organ.<\/p>\n 27. Opi\u0161ite strukture parametrijev <\/strong><\/p>\n Parametrium imenujemo vse strukture ob maternici:<\/strong> 28. Opi\u0161ite ligamentarni aparat \u017eenskih spolovil <\/strong><\/p>\n – lig. latum uteri \u2013 je duplikatura potrebu\u0161nice, ki poteka iz stranskih robov maternice do lateralne stene male medenice. Nanjo je pritrjen tudi jaj\u010dnik. 29. Opi\u0161ite anatomsko pot spermijev <\/strong> Spermiji<\/strong> v spermalni teko\u010dini potujejo skozi obmodek po cevki semenovodov, ki sta dolgi 30 cm. Na tej poti<\/strong> se jim pridru\u017ei tudi teko\u010dina ostalih \u017elez…<\/p>\n 30. Opi\u0161ite ekstenzorje na podlahti <\/strong><\/p>\n Ekstenzorji podlahti izhajajo iz lateralnega dela epicondila nadlahtnice.<\/p>\n To so:<\/strong> Uhka je k\u0161na slovni\u010dna napa\u010da boste \u017ee najdl :D Thx Maja 1. Opi\u0161ite kosti obraznega dela lobanje Obrazni ali visceralni del lobanje (splanhnokranij) obkro\u017ea: \u2022 delno o\u010desno votlino \u2022 v celoti nosno in ustno votlino Parne obrazne kosti so: 1. ZGORNJA \u010cELJUSTNICA (MAXILLA) 2. NOSNICA (OS NASALE) 3. SOLZNICA (OS LACRIMALE) 4. NEBNICA (OS PALATINUM) … Preberi ve\u010d o Esejska vpra\u0161anja in odgovori za Anatomijo<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[143],"tags":[3656,159,160,158],"class_list":["post-227","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-anatomija","tag-1letnik-anatomija","tag-anatomija-vprasanja-in-odgovori","tag-esejska-vprasanja","tag-esejska-vprasanja-anatomija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/227","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=227"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/227\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=227"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=227"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=227"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n\u2022 delno o\u010desno votlino
\n\u2022 v celoti nosno in ustno votlino<\/p>\n
\n1. ZGORNJA \u010cELJUSTNICA (MAXILLA)
\n2. NOSNICA (OS NASALE)
\n3. SOLZNICA (OS LACRIMALE)
\n4. NEBNICA (OS PALATINUM)
\n5. LI\u010cNICA (OS ZYGOMATICUM)
\n6. SPODNJA NOSNA \u0160KOLJ\u010cNICA (CONCHA NASALIS INFERIOR)
\nNeparne obrazne kosti so:<\/strong>
\n1. SPODNJA \u010cELJUSTNICA (MANDIBULA)
\n2. RALO (VOMER)
\n3. PODJEZI\u010cNA KOST (OS HYOIDEUM)
\n2. Opi\u0161ite celi\u010dne sestavne dele <\/strong><\/p>\n
\n 1. citoplazemsko membrano<\/strong>
\nKi je zgrajena iz fosfolipidov in beljakovin. Fospfolipidi so razporejeni v obliki dvojne plasti (zaradi amfifilnosti), nanje so nesimetri\u010dno vezane beljakovine, ki slu\u017eijo za prenos snovi v celico.
\n 2. citoplazma z organeli<\/strong>
\nCitoplazma vsebuje 70 \u2013 90% vode, v njej so organeli z membrano ali brez nje, ki imajo razli\u010dne funkcije
\n\u2022 endoplazmatski retikulum
\n\u2022 golgijev aparat
\n\u2022 lizosomi
\n\u2022 peroksisomi
\n\u2022 mitohondriji
\n\u2022 ribosomi
\n\u2022 jedro<\/p>\n
\nAnatomske ravnine nam pomagajo pri opisovanju lege anatomskih struktur. Lo\u010dimo longitudinalne ravnine, ki potekajo vdol\u017eno, ter transferzalne ravnine, ki potekajo pre\u010dno na telo.
\nLONGITUDINALNE RAVNINE
\n<\/strong>
\n\u2022 Sagitalne ravnine<\/strong>
\n– mediana<\/strong> \u2013 sredinska ravnina
\npoteka navpi\u010dno po sredini skozi hrbtenico in razdeli telo na levo in desno polovico.
\nGlede na to ravnino za opisovanje lege organov uporabljamo:
\n~ dexter (desni)
\n~ sinister (levi).<\/p>\n
\npotekajo vzporedno z mediano ravnino in jih je ne\u0161teto. Pri opisovanju lege uporabljamo:
\n~ medialis (bli\u017eje sredini)
\n~ lateralis (bolj ob strani)<\/p>\n
\npotka vzporedno s \u010delom in pravokotno na mediano ravnino. Telo razdeli na sprednji in zadnji del. Uporabljamo izraze:
\n~ anterior ali ventralis (kar le\u017ei spredaj)
\n~ posterior ali dorsalis (kar le\u017ei zadaj)<\/p>\n
\nPrere\u017eejo telo po\u010dez in jih je ne\u0161teto. Telo razdelijo na zaporedne odseke. Uporabljamo izraze:
\n~ superior ali cranialis (zgoraj)
\n~ inferior ali cavdalis (spodaj)<\/p>\n
\nSe za\u010dne nad ileocekalno zaklopko, poteka navzgor ter pod desnim jeternim re\u017enjem zavije desno (jeterni zavoj).
\n\u2022 Pre\u010dno debelo \u010drevo (colon transverzum)<\/strong>
\nTe\u010de od desnega zavoja pre\u010dno do vranice, kjer zavije navzdol (levi – vrani\u010dni zavoj, ki le\u017ei nekoliko vi\u0161je od desnega).
\n\u2022 Navzdolnje debelo \u010drevo (colon descendens)<\/strong>
\nPoteka od levega zavoja navzdol do leve \u010drevni\u010dne jame.. pri vhodu v veliko medenico zavije proti sredini.
\n\u2022 Esasto debelo \u010drevo (colon sigmoideum)<\/strong>
\nVobliki \u010drke S poteka od vhoda v veliko medenico do tretjega kri\u017eni\u010dnega vretenca (C3), kjer se nadaljuje v danko.<\/p>\n
\n\u017delod\u010dno ustje (kardija) – v vi\u0161ini T11
\nVratar (pylorus) \u2013 v vi\u0161ini L1, desno od sredinske ravnine<\/p>\n
\n
\n9. Opi\u0161ite potrebu\u0161nico in organe, ki le\u017eijo intra in ekstraperitonelano <\/strong><\/p>\n
\n Intraperitonealni organi so v celoti pokriti s potrebu\u0161nico in so razmeroma gibljivi:<\/strong>
\n– tanko \u010drevo
\n– jetra (razen area nuda)
\n– vranica
\n– jaj\u010dniki<\/p>\n
\n– mehur
\n– se\u010devod
\n– trebu\u0161na slinavka
\n– asc. kolon
\n– desc. kolon
\n– danka<\/p>\n
\n– \u017eelodec
\n– kolon (pokrit sigmoidni, transverzalni in esasti del)
\n– duodenum (pokrit samo bulbus)<\/p>\n
\nUrin nastaja v ledvici s filtriranjem krvi, v njenem delu, ki se imenuje nefron. Od tu se po ledvi\u010dnih kanal\u010dkih, ki se odpirajo v vrhovih ledvi\u010dnih piramid (papilla renalis), zbira v malih ledvi\u010dnih \u010da\u0161icah (calices renales minores), ki se zdru\u017eujejo v ve\u010dje \u010da\u0161ice (calices renales minores) in te naprej v ledvi\u010dni meh (pelvis renalis). Od tu po se\u010devodu te\u010de v mehur, od tam pa po se\u010dnici ven iz telesa.<\/p>\n
\n Sodelujejo:<\/strong>
\n– ledvica (ren)
\n– se\u010devod (ureter)
\n– se\u010dni mehur (vesica urinaria)
\n– se\u010dnica (urethra)<\/p>\n
\n– \u017erelo (pharinx)
\n– po\u017eralnik (esophagus)
\n– \u017eelodec (ventrikulus)
\n– dvanajstnik (duodenum)
\n– zgornje tanko \u010drevo (jejunum)
\n– spodnje tanko \u010drevo (ileum)
\n– debelo \u010drevo (intestinum crassum)
\n– danka (rectum)
\n– analni kanal (canalis analis)<\/p>\n
\n
\n11. Opi\u0161ite potek dihalne poti od nosu do plju\u010dnega me\u0161i\u010dka <\/strong><\/p>\n
\n– obnosne votline (sinus paranasales)
\n– grlo (larynx)
\n– sapnik (trachea)
\n– plju\u010da (pulmo)
\n– leva in desna sapnica (bronchus principales sin et dex)
\n– desno tri, levo dve lobarni veji
\n– desno 10, levo 9 segmentalnih vej
\n– bronhioli
\n– respiratorni bronhioli in alveolarna izvodilca (ductuli)
\n– plju\u010dni me\u0161i\u010dki (alveoli pulmonales)<\/p>\n
\nSomatski senzori\u010dni \u017eivec, ki vodi iz vohalnega obmo\u010dja nosne sluznice v vohalni del velikih mo\u017eganov.<\/p>\n
\nParasimpati\u010dno, vegetativno.
\nSomatski motori\u010dni \u017eivec, ki o\u017eiv\u010duje m. levator palpebre, mm. rectus superior, inferor in medialis, m. obliquus inferior (zunanje o\u010desne mi\u0161ice)
\nParasimpati\u010dno vegetativno nitje za notranje o\u010desne mi\u0161ice: m. sphincter pupilae (o\u017eenje zenice) in m. ciliaris (prilagajanje le\u010de).<\/p>\n
\nSomatski senzori\u010dni
\nMotori\u010dni del o\u017eiv\u010duje \u017eve\u010dilne mi\u0161ice, zato ta del imenujemo \u017evekalni \u017eivec (n. masticatorius)
\n Senzori\u010dni del se razveji na tri veje:<\/strong>
\n– n. ophthalmicus \u2013 o\u017eiv\u010duje ko\u017eo obraza nad o\u010desno re\u017eo ter o\u010desno veznico, belo\u010dnico, ro\u017eenico, \u017eilnico in \u0161arenico.
\n– n. maxillaris \u2013 o\u017eiv\u010duje podro\u010dje ko\u017ee med o\u010desno in ustno re\u017eo, sluznico ustne in nosne votline in zgornje zobe.
\n– n. mandibularis \u2013 o\u017eiv\u010duje ko\u017eo zunanjega sluhovoda ter predel ko\u017ee pod ustno re\u017eo, sluznico ustne votline in spodnje zobe.<\/p>\n
\n<\/strong><\/p>\n
\nSomatski senzori\u010dni
\nParasimpati\u010dno vegetativno nitje
\nMotori\u010dni del o\u017eiv\u010duje mimi\u010dne mi\u0161ice in platizmo.
\nSenzori\u010dni del \u2013 n. intermedius \u2013 oku\u0161alni del sprednjih dveh tretin jezika.
\nParasimpati\u010dno vegetativno nitje pa o\u017eiv\u010duje podjezi\u010dno in pod\u010deljustno slinavko (chorda tympani).<\/p>\n
\nSomatski senzori\u010dni
\nParasimpati\u010dno vegetativno nitje<\/p>\n
\nMotori\u010dno o\u017eiv\u010duje mi\u0161ice \u017erela
\nParasimpati\u010dno vegetativno \u017eiv\u010devje o\u017eiv\u010duje obu\u0161esno slinavko in baroreceptorje.<\/p>\n
\nSomatski senzori\u010dni
\nParasimpati\u010dno vegetativno nitje<\/p>\n
\n Somatski del<\/strong> \u2013 n. laryngeus recurrens vse mi\u0161ice grla in sluznico pod glasilkama
\n– n. laryngus superior sluznica grla od vhoda v grlo do glasilk
\n Vegetativni del:<\/strong>
\nPrsna votlina:
\n– sluznica dihal
\n– \u017eleze dihal
\n– gladko mi\u0161i\u010dje dihal
\n– po\u017eiralnik
\n– sr\u010dna mi\u0161ica<\/p>\n
\n– \u017eelodec
\n– tanko \u010drevo
\n– 2\/3 debelega \u010drevesa
\n– jetra
\n– trebu\u0161no slanavko
\n– vranico
\n– ledvici
\n– nadledvi\u010dni \u017elezi<\/p>\n
\n– ro\u017eenica (cornea)
\n– o\u010desna le\u010da (lens)
\n– prekatna teko\u010dina
\n– steklovina<\/p>\n
\n Imajo stransko odprtino za \u017eivce in \u017eile<\/strong> (foramen transverzum)<\/p>\n
\n– nima telesa
\n– ima dva loka (arcus anterior et posterior)
\n– ima dva stranska masivna dela (massae laterales)
\n– ima sklepni ploskvi (fovea articularis superior et inferior), za stik z zatilnico in okreta\u010dem<\/p>\n
\n– ima zob (dens)<\/p>\n
\n– ima dolg trn
\n– ima ozko stransko odprtino (foramen transferzum)<\/p>\n
\n– Imajo ob straneh sklepne povr\u0161ine za sklep z glavico rebra (fovea costalis superior et inferior) – fasete
\n– T1 ima eno faseto in pol
\n– T2 \u2013 T9 imajo po dve polovici fasete
\n– T10 ima eno poovico
\n– T11 in T12 imajo po eno faseto
\n– T1 \u2013 T10 imajo sklepno povr\u0161ino na stranskih odrastkih za stik z gr\u010dico rebra
\n– Trni (procesus spinosus) so dolgi in obrnjeni navzdol<\/p>\n
\n– imajo velika telesa
\n– imajo dolge stranske odrastke (processus costarius)
\n– trni (procesus spinosus) imajo obliko pravokotne pokon\u010dne plo\u0161\u010de<\/p>\n
\n– telo klinaste oblike
\n– z bazo kri\u017enice tvori kot (promotorium), ki je zna\u010dilen za pokon\u010dno dr\u017eo \u010dloveka
\n–
\n Kri\u017enica (vertebrae sacrales)<\/strong>
\n– zra\u0161\u010denih pet vretenc
\n– na vsaki strani obse\u017ena sklepna ploskev (facies auricularis), za stik s kol\u010dnico
\n– kri\u017eni\u010dna re\u017ea (hiatus sacralis), kjer se odpira hrbteni\u010dni kanal
\n– kri\u017eni\u010dne line, kjer izstopajo sakralni \u017eivci (foramna sacralia)<\/p>\n
\n Kol\u010dnico sestravljajo tri kosti:<\/strong>
\n– \u010drevnica (os ilii)
\n– sednica (os ischii)
\n– dimeljnica (os pubis)<\/p>\n
\n\u2022 7 nartnic (ossa tarsi)
\n– 5 medialna vrsta : sko\u010dnica (talus), \u010dolni\u010d (os naviculare) in klini (ossa cuneiformia)
\n– 2 lateralna vrsta: petnica (os calcaneum) in kocka (os cuboideum)
\n\u2022 5 stopalnic (ossa metatarsi)
\n\u2022 prstnice (ossa digitorum) \u2013 palec dve, ostali prsti po tri<\/p>\n
\n\u2022 8 zapestnic (osssa carpi)<\/strong>
\n– 4 proksimalna vrsta: \u010dolni\u010d (os naviculare), lunica (os lunatum), trivogelnica (os triquetrum), gra\u0161ek (os pisiforme)
\n– 4 distalna vrsta<\/strong>: velika mnogovogelnica (os trapezium), mala mnogovogelnica (os trapezoideum), glavatica (os capitatum), kaveljnica (os hamatum)<\/p>\n
\n\u2022 prstnice (ossa digitorium) – palec dve, ostali prsti po tri<\/p>\n
\nV vezivnem delu je odprtina, skozi katero prehajata vena cava in desni freni\u010dni \u017eivec, skozi zgornji del osmice, ki jo tvorijo snopi<\/p>\n
\n\u2022 m. rectus femoris<\/strong> – je edini del \u0161tiriglave stegenske mi\u0161ice, ki poteka prek kol\u010dnega sklepa. Izvira s \u010drevnice, se zdru\u017ei z ostalimi deli in se prek poga\u010dice pripenja na gr\u010davino golenice. Je fleksor kol\u010dnega sklepa, kadar pa je kol\u010dni sklep extendiran, pa je tudi extenzor kolenskega sklepa
\n\u2022 vastus medius
\n\u2022 vastus medialis
\n\u2022 vastus lateralis \u2013 izvirajo iz z debla stegnenice in se zdru\u017eijo z m. rectus femoris So extenzorji kolenskega sklepa.
\n \u0160tiriglavo stegensko mi\u0161ico o\u017eiv\u010duje n. femoralis.<\/strong><\/p>\n
\n– perimetrium
\n– \u017eile
\n– mezgovnice
\n– \u017eivci<\/p>\n
\n– lig. ovarii proprium \u2013 ve\u017ee materni\u010dni pol jaj\u010dnika na tubarni kot maternice.
\n– lig. suspensorium ovarii \u2013 ve\u017ee tubarni pol jaj\u010dnika na lateralno steno male medenice
\n– lig. teres uteri \u2013 je vezivni snop, ki poteka iz tubarnega kota maternice skozi dimeljski kanal, se prira\u0161\u010da na nadsramje in dr\u017ei maternico v antefleksiji.
\n– lig. sacrouterinum \u2013 vezi, ki ve\u017eejo maternico s kri\u017enico
\n– lig. rectouterinum \u2013 vezi, ki ve\u017eejo maternico z danko
\n– lig. vesicouterinum \u2013 vezi, ki ve\u017eejo maternico s se\u010dnim mehurjem<\/p>\n
\nTapru so na glavo obrnen pol pa z glavo rinejo vn iz penisa pa spet z glavo u jaj\u010dece =)<\/p>\n
\n– dolga in kratka ko\u017eeljni\u010dna iztezalka (m. extensor carpi radialis brevis et longus), ki se pripenjata na pal\u010devo stran hrbti\u0161\u010da roke in sta ekstenzorja zapestnega sklepa
\n– podlahtni\u010dna iztezalka roke (m. extensor carpi ulanaris), ki se pripenja na mezin\u010devo stran hrbtne strani roke in je ekstenzor zapestnega sklepa.
\n– iztezalka prstov (m. extensor digitorum), ki se pripenja na prstnice in je ekstenzor prstov in posredno zapestnega sklepa.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"