{"id":2272,"date":"2013-03-09T08:55:26","date_gmt":"2013-03-09T07:55:26","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2272"},"modified":"2013-03-09T09:43:36","modified_gmt":"2013-03-09T08:43:36","slug":"zdravstena-nega-in-mentalno-zdravje-vaja-2013","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zdravstena-nega-in-mentalno-zdravje-vaja-2013\/","title":{"rendered":"Zdravstena nega in mentalno zdravje vaja 2013"},"content":{"rendered":"<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignleft size-medium wp-image-2293\" title=\"dusevno zdravje\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/dusevno-zdravje-300x180.jpg\" alt=\"\" width=\"240\" height=\"144\" srcset=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/dusevno-zdravje-300x180.jpg 300w, https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/dusevno-zdravje.jpg 460w\" sizes=\"auto, (max-width: 240px) 100vw, 240px\" \/>KAJ JE BIPOLARNA MOTNJA RAZPOLO\u017dENJA IN NA\u0160TEJ PROBLEME ZDRAVSTVENE NEGE PRI PACIENTU Z MANI\u010cNO EPIZODO!<\/p>\n<p>Bipolarna Motnja Razpolo\u017eenja je zna\u010dilno ponavljanje faz pretirano dobrega po\u010dutja (manije ali hipomanije) in depresivnega razpolo\u017eenja. Faze se lahko menjajo v razli\u010dnem zaporedju ali me\u0161ana epizoda.<\/p>\n<p>Dva glavna tipa BMR:<\/p>\n<ul>\n<li>Tip I \u2013 obdobje manije in depresije<\/li>\n<li>Tip II \u2013 obdobje hipomanije in depresije<\/li>\n<\/ul>\n<p><!--more--><\/p>\n<ul>\n<li>\n<ol>\n<li>2. NA\u0160TEJ SIMPTOME BIPOLARNE MOTNJE V MANICNI EPIZODI!<\/li>\n<\/ol>\n<ol>\n<li>3. RAZLO\u017dI ZDRAVSTVENO NEGO PACIENTA Z BIPOLARNO MOTNJO RAZPOLO\u017dENJA V MANICNI EPIZODI PRI \u017dIVLJENJSKI AKTIVNOSTI SPANJE IN POCITEK!<\/li>\n<\/ol>\n<ol>\n<li>4. RAZLO\u017dI ZDRAVSTVENO NEGO PACIENTA Z BIPOLARNO MOTNJO RAZPOLO\u017dENJA V MANICNI EPIZODI PRI \u017dIVLJENJSKI AKTIVNOSTI GIBANJE IN USTREZNA LEGA!<\/li>\n<\/ol>\n<ol>\n<li>5. RAZLO\u017dI ZDRAVSTVENO NEGO PACIENTA Z BIPOLARNO MOTNJO RAZPOLO\u017dENJA V MANICNI EPIZODI PRI \u017dIVLJENJSKI AKTIVNOSTI ODNOSI Z LJUDMI, IZRA\u017dANJE CUSTEV, OBCUTKOV, POTREB!<\/li>\n<\/ol>\n<ol>\n<li>6. V PRIMERU DALJ\u0160E IZPOSTAVLJENOSTI STRESU ORGANIZEM ODREAGIRA?<\/li>\n<\/ol>\n<ol>\n<li>7. PREPOZNAVANJE STRESA IN IN USTREZNO PRILAGAJANJE NA STRESNE DEJAVNIKE JE V DANA\u0160NJI DRU\u017dBI POMEMBNO ZARADI:<\/li>\n<\/ol>\n<ol>\n<li>8. NA\u0160TEJTE 8 STRESNIH DEJAVNIKOV PRI ZAPOSLENIH V ZDRAVSTVENI NEGI NA PODRO\u010cJU PSIHIATRIJE, KI JIH OMENJA LITERATURA:<\/li>\n<\/ol>\n<ol>\n<li>9. KATERE TEHNIKE SPOPADANJA S STRESOM LAHKO MEDICINSKA SESTRA SVETUJE PACIENTOM:<\/li>\n<\/ol>\n<ol>\n<li>Prepoznavanje stresnih      dejavnikov<\/li>\n<li>Sprostitvene aktivnosti<\/li>\n<li>Meditacija<\/li>\n<li>Pogovor kot sprostitev<\/li>\n<li>Tehnike re\u0161evanja problemov (ocena realnega stanja, oblikovanje      ciljev, mo\u017enost razli\u010dnih re\u0161itev, plusi in minusi, izbor najprimernej\u0161e      re\u0161itve in uvajanje v vsakdanje \u017eivljenje, ocena stanja, \u010de ni u\u010dinka,      izberemo drugo najprimernej\u0161o re\u0161itev)<\/li>\n<li>\u201cHi\u0161ni ljubljen\u010dki\u201d<\/li>\n<li>Druge sprostitvene dejavnosti<\/li>\n<\/ol>\n<ol>\n<li>identifikacija ovir<\/li>\n<li>spodbuda p, da si postavi      cilje \u2013 spremembe<\/li>\n<li>pomo\u010d p pri odlo\u010ditvi za      najbolj ustrezen cilj<\/li>\n<li>pomo\u010d p pri razjasnitvi tistih      \u010dustev, ki jin ne more razjasniti in pomo\u010d k alternativnim oblikam      spopadanja s temi \u010dustvi<\/li>\n<li>spodbuda pri dolo\u010ditvi mo\u017enih      alternativnih strategij<\/li>\n<li>za in proti razli\u010dnim      spremembam \u2013 tehtanje<\/li>\n<li>spodbuda pri izboru prave      spremembe<\/li>\n<li>spodbuda pri implementaciji<\/li>\n<li>pozitivne spodbude pri      poskusih spremembe<\/li>\n<li>vrednotenje spremembe, ki jo      je p zavzel<\/li>\n<\/ol>\n<ol>\n<li>Prepoznavanje stresnih      dejavnikov<\/li>\n<li>Sprostitvene aktivnosti<\/li>\n<li>Meditacija<\/li>\n<li>Pogovor kot sprostitev<\/li>\n<li>Tehnike re\u0161evanja problemov (<em>ocena      realnega stanja, oblikovanje ciljev, mo\u017enost razli\u010dnih re\u0161itev, plusi in      minusi, izbor najprimernej\u0161e re\u0161itve in uvajanje v vsakdanje \u017eivljenje,      ocena stanja, \u010de ni u\u010dinka, izberemo drugo najprimernej\u0161o re\u0161itev<\/em>)<\/li>\n<li>\u201cHi\u0161ni ljubljen\u010dki\u201d<\/li>\n<li>Druge sprostitvene dejavnosti<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>evforija (pretirano dobro po\u010dutje &#8211; veselost, evforicno custvovanje),<\/li>\n<li>motoricna razvrtost (nezadr\u017ena te\u017enja po gibanju, zaposlitveni nemir),<\/li>\n<li>beg idej (hitro menjavanje idej, pospe\u0161en miselni tok, vrve\u017eavost),<\/li>\n<li>razdra\u017eljivo razpolo\u017eenje,<\/li>\n<li>samopovelicevanje,<\/li>\n<li>zmanj\u0161ana potreba po spanju,<\/li>\n<li>povecano usmerjanje v dejavnosti (delovno, izobra\u017eevalno, spolno \u2026),<\/li>\n<li>izvajanje dejavnosti, ki imajo lahko neprijetne posledice za pacienta (nepotrebni nakupi, nerazumne nalo\u017ebe \u2026).<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>ugotovimo pacientovo sposobnost samooskrbe pri \u017eivljenjski aktivnosti spanje in pocitek;<\/li>\n<li>ugotovimo pacientove navade v zvezi s spanjem in pocitkom;<\/li>\n<li>ugotovimo, katere motnje spanja so prisotne.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>opazujemo obdobja spanja in      pocitka pri pacientu, motnje spanja, oblike nespecnosti;<\/li>\n<li>upo\u0161tevamo pacientove navade      glede spanja, pocitka;<\/li>\n<li>pacienta z motnjami spanja      namestimo v enoposteljno sobo, da ne moti ostalih pacientov;<\/li>\n<li>poskrbimo za ustrezno okolje:      cist, urejen, prijeten, miren prostor;<\/li>\n<li>nacrtujemo ustrezne dnevne      fizicne in du\u0161evne aktivnosti glede na pacientovo sposobnost sodelovanja;<\/li>\n<li>pacientu veckrat na dan      ponudimo mo\u017enost mirovanja v pocivalniku, le\u017ealni klopi, postelji;<\/li>\n<li>poskrbimo za ustrezno      prehrano, osebno higieno pred spanjem;<\/li>\n<li>izvajamo razlicne sprostitvene      in relaksacijske tehnike, aromaterapijo \u2026<\/li>\n<li>aplikacija uspavala po      zdravnikovem narocilu. Uspavala ne dajemo pred 22. uro zvecer in ne po 2.      uri zjutraj;<\/li>\n<li>zdravstveno-vzgojno delo:      pacienta poucimo o pomenu spanja in pocitka;<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Porocanje ob odstopanjih in dokumentiranje<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>ugotovimo pacientovo stopnjo samooskrbe      pri \u017eivljenjski aktivnosti gibanje in ustrezna lega;<\/li>\n<li>ugotovimo pacientove navade      glede gibanja in ustrezne lege;<\/li>\n<li>ugotovimo, katere so prisotne      motnje gibanja.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>opazujemo spremembe pri      gibanju in ustrezni legi;<\/li>\n<li>nadzorujemo in usmerjamo      telesne aktivnosti pacienta;<\/li>\n<li>preusmerjanje pozornosti in      zaposlitev pacienta z umirjenimi dejavnostmi;<\/li>\n<li>poskrbimo za varnost pacienta,      preprecimo izcrpanost;<\/li>\n<li>poskrbimo za zadosten vnos      tekocine, hrane;<\/li>\n<li>skrb za osebno higieno,      oblacenje in slacenje glede na izvajanje fizicnih aktivnosti in okolje;<\/li>\n<li>izvajanje intervencij      zdravstvene nege pri prekomernem znojenju zaradi povecane fizicne      aktivnosti;<\/li>\n<li>aplikacija zdravil po      zdravnikovem narocilu;<\/li>\n<li>zdravstveno-vzgojno delo:      pacienta poucimo o pomenu ustreznega gibanja in preprecevanja izcrpanosti;<\/li>\n<li>Porocanje ob odstopanjih in      dokumentiranje;<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>ugotovimo pacientovo      sposobnost samooskrbe pri \u017eivljenjski aktivnosti odnosi z ljudmi,      izra\u017eanje custev, obcutkov, potreb;<\/li>\n<li>ugotovimo, katere ovire in      motnje so prisotne pri komunikaciji, izra\u017eanju custev, obcutkov, potreb.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>opazujemo pacienta,      prepoznavamo njegove nacine komuniciranja, izra\u017eanja custev, obcutkov,      mnenj, potreb;<\/li>\n<li>pri nevarnosti nastanka      konfliktne situacije in ne\u017eelenih dogodkov pacientu poka\u017eemo razumevanje      za motnjo, vendar s terapevtskim dogovorom in postavljanjem delnih ali      popolnih omejitev;<\/li>\n<li>s pacientom vzpostavimo      terapevtsko komunikacijo in izkoristimo vsako prilo\u017enost za pogovor z njim      ter njegovimi svojci;<\/li>\n<li>uporabljamo miren, topel ton      glasu, pacienta poslu\u0161amo, ne nasprotujemo njegovemu razmi\u0161ljanju, temvec      ga usmerjamo k realnosti;<\/li>\n<li>izogibamo se uporabi      pomirjevalnega dotika, ker si ga pacient lahko razlaga kot gro\u017enjo, napad      ali spolno nasilje;<\/li>\n<li>zdravstveno-vzgojno delo:      pacienta obzirno poucimo o ustrezni komunikaciji, medosebnih odnosih,      primernem izra\u017eanju custev, obcutij, \u017eelja, potreb;<\/li>\n<li>Porocanje ob odstopanjih in      dokumentiranje;<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Zmanj\u0161ana odpornost telesa<\/li>\n<li>Pove\u010dan libido<\/li>\n<li>Zmanj\u0161an RR<\/li>\n<li>Pove\u010dana odpornost organizma<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>______________________________________________________________________________________________<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>genetska nagnjenost (\u010de se je depresija pojavljala v prej\u0161njih generacijah, je statisti\u010dno bolj verjetno, da lahko zanjo zbolijo \u010dlani dru\u017eine),<\/li>\n<li>okoljske obremenitve (finan\u010dne te\u017eave, telesna obolenja, bolezni bli\u017enjih oseb \u2026),<\/li>\n<li>te\u017eave v medosebnih odnosih (odsotnost zaupne osebe, konfliktni odnosi, pretirano intenzivni odnosi),<\/li>\n<li>\u017eivljenjski dogodki, ki zahtevajo prilagajanje ali izgube (rojstvo, smrt, poroka, lo\u010ditev, selitev, menjava slu\u017ebe, upokojitev \u2026),<\/li>\n<li>osebnostne lastnosti (bolj ranljivi so ljudje, ki ne zaupajo vase in v svoje sposobnosti ter imajo ni\u017ejo samopodobo).<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>do\u017eivetje izgube in lo\u010ditev<\/li>\n<li>konflikti in obremenitve<\/li>\n<li>osamljenost<\/li>\n<li>pomembni \u017eivljenjski dogodki<\/li>\n<li>razbremenitve po ve\u010djih obremenitvah<\/li>\n<li>reakcije vezane na obletnice oz. pomembne datume<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>\u017ealost, potrtost,<\/li>\n<li> ob\u010dutek malodu\u0161ja, obupa, krivde,<\/li>\n<li>pomanjkanje volje in energije,<\/li>\n<li>nezadovoljstvo ob aktivnostih, ki so vas prej veselile,<\/li>\n<li>motnje koncentracije in spomina,<\/li>\n<li>poslab\u0161anje spanja in spremenjen (ponavadi zmanj\u0161an) apetit,<\/li>\n<li>manj\u0161a \u017eelja<\/li>\n<li>telesne bole\u010dine in tegobe brez organskega vzroka<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>\u017ealost<\/li>\n<li>ob\u010dutek praznine<\/li>\n<li>apati\u010dnost<\/li>\n<li>tesnobnost<\/li>\n<li>razdra\u017eljivost<\/li>\n<li>jezavost<\/li>\n<li>zmanj\u0161ana zmo\u017enost veselja<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>motnje koncentracije<\/li>\n<li>neodlo\u010dnost<\/li>\n<li>zmanj\u0161ano samospo\u0161tovanje<\/li>\n<li>nerazumni o\u010ditki samemu sebi<\/li>\n<li>ob\u010dutki krivde in nemo\u010di<\/li>\n<li>pesimizem<\/li>\n<li>razmi\u0161ljanje o smrti in samomoru<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>upo\u010dasnitev<\/li>\n<li>agitacija (pri vznemirjenem, prestra\u0161enem      bolniku)<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>motnje spanja<\/li>\n<li>spremembe apetita (pove\u010dan ali zmanj\u0161an)<\/li>\n<li>zmanj\u0161ano spolno po\u017eelenje<\/li>\n<li>utrujenost \u017ee po obi\u010dajnem naporu<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>bole\u010dine v mi\u0161icah in sklepih<\/li>\n<li>ti\u0161\u010danje v prsih do bole\u010dine<\/li>\n<li>glavobol<\/li>\n<li>vrtoglavica<\/li>\n<li>bole\u010dine v \u017eelodcu in \u010drevesju<\/li>\n<li>zaprtje<\/li>\n<li>pani\u010dni napadi<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Ugotovimo pacientovo stopnjo samooskrbe pri \u017eivljenjski aktivnosti dihanje.<\/li>\n<li>Ugotovimo, ali so prisotne motnje dihanja.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Opazujemo pacienta in ugotavljamo motnje pri dihanju.<\/li>\n<li>Skrbimo za primerno mikroklimo.<\/li>\n<li>Merimo vitalne funkcije pri motnjah dihanja.<\/li>\n<li>Pri motnjah dihanja izvajamo ustrezne zdravstveno negovalne intervencije.<\/li>\n<li>Opa\u017eanja glede dihanja dokumentiramo in o njih ob odstopanjih porocamo zdravniku.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Ugotovimo pacientovo stopnjo samooskrbe pri \u017eivljenjski aktivnosti hranjenje in pitje.<\/li>\n<li>Ugotovimo pacientove navade povezane s hranjenjem in pitjem.<\/li>\n<li>Ugotovimo, ali so prisotne motnje hranjenja in pitja.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Upo\u0161tevamo sposobnosti in navade pacienta pri hranjenju in pitju.<\/li>\n<li>Opazujemo spremembe in odstopanja pri hranjenju in pitju.<\/li>\n<li>Pacienta pripravimo na obrok: umije si roke, se primerno uredi in umiri.<\/li>\n<li>Jedilnica naj bo urejena, cista in prijetna.<\/li>\n<li>Za mizo naj pacient sedi z ljudmi, s katerimi se dobro razume (spodbujamo medsebojno komunikacijo).<\/li>\n<li>Hranjenje naj poteka umirjeno, brez naglice.<\/li>\n<li>Zelo pomembno je opazovati pacienta pri hranjenju; njegov apetit, motnje hranjenja.<\/li>\n<li>Obroki hrane naj bodo ob istem casu.<\/li>\n<li>Ce pacient hrano zavraca, ugotovimo vzrok zavracanja hrane (custvene motnje, samomorilni namen &#8230;)<\/li>\n<li>Redno nadzorujemo telesno maso pacienta, da pravocasno ugotovimo huj\u0161anje ali cezmerno pridobivanje telesne mase.<\/li>\n<li>Pacienta poucimo o pomenu zdrave, uravnote\u017eene prehrane za zdravje in dobro pocutje.<\/li>\n<li>Opa\u017eanja glede prehranjevanja in pitja dokumentiramo ter ob odstopanju porocamo zdravniku<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Ugotovimo pacientovo stopnjo samooskrbe pri \u017eivljenjski aktivnosti izlocanje, odvajanje.<\/li>\n<li>Ugotovimo pacientove navade glede izlocanja, odvajanja.<\/li>\n<li>Ugotovimo, ali so prisotne motnje izlocanja in odvajanja.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Opazujemo pacienta in ugotavljamo motenje pri izlocanju in odvajanju.<\/li>\n<li>Ob pogostem izlocanju urina zaradi strahu in tesnobe pacienta pomirimo in ga zamotimo z dejavnostmi, ki ga razvedrijo ter razbremenijo strahov.<\/li>\n<li>Obstipacijo preprcujemo z prehrano bogato z vlakninami ter dovolj tekocine. Pacienta tudi stalno spodbujamo h gibanju.<\/li>\n<li>Poskrbimo za zasebnost in telesno udobje pacienta pri mikciji in defekaciji.<\/li>\n<li>Po narocilu zdravnika pacientu damo odvajala.<\/li>\n<li>Opa\u017eanja glede izlocanja in odvajanja dokumentiramo in ob odstopanjih porocamo zdravniku.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Ugotovimo pacientovo stopnjo samooskrbe pri \u017eivljenjski aktivnosti gibanje in ustrezna lega.<\/li>\n<li>Ugotovimo pacientove navade glede gibanja in ustrezne lege.<\/li>\n<li>Ugotovimo, ali so prisotne motnje gibanja.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Upo\u0161tevamo sposobnosti pacienta pri gibanju in ustrezni legi.<\/li>\n<li>Opazujemo spremembe pri gibanju in ustrezni legi.<\/li>\n<li>Preprecujemo komplikacije zmanj\u0161ane gibljivosti in negibljivosti.<\/li>\n<li>Upo\u0161tevamo individualnost, celovitost pacienta, njegove interese in dejavnosti, ki ga pri gibanju zanimajo in veselijo.<\/li>\n<li>Pacienta spodbujamo, ga motiviramo, mu svetujemo in ga podpiramo pri izvajanju gibanja in ustrezne lege.<\/li>\n<li>Pacientu pomagamo pri vkljucevanju v razlicne gibalne in rekreacijske dejavnosti, spodbujamo ga k individualnim in dru\u017eabnim gibalnim dejavnostim (npr. k sprehodu, teku, plesu \u2026).<\/li>\n<li>Pri motnjah gibanja in ustrezni legi izvajamo ustrezne zdravstveno negovalne intervencije.<\/li>\n<li>Opa\u017eanja glede gibanja in ustrezne lege dokumentiramo in o njih ob odstopanju porocamo zdravniku.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Ugotovimo pacientovo sposobnost samooskrbe pri \u017eivljenjski aktivnosti spanje, pocitek.<\/li>\n<li>Ugotovimo pacientove navade glede spanja in pocitka.<\/li>\n<li>Ugotovimo vzroke in najpogostej\u0161e motnje spanja pri depresiji.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Upo\u0161tevamo pacientove navade v zvezi s spanjem in pocitkom.<\/li>\n<li>Poskrbimo za primeren popoldanski pocitek.<\/li>\n<li>Pacienta vzpodbudimo, da poskrbi za osebno higieno pred spanjem.<\/li>\n<li>Pomagamo mu pri urejanju postelje.<\/li>\n<li>Soba naj bo cista, urejena, prijetna in prezracena.<\/li>\n<li>Pomemben je pomirjujoc, spro\u0161cujoc pogovor pred spanjem.<\/li>\n<li>Cez dan pacienta spodbujamo k telesni aktivnosti in k tistim dejavnostim, ki ga veselijo.<\/li>\n<li>Kadar kljub vsem ukrepom pacient ne more zaspati, mu po zdravnikovem narocilu damo uspavalo. Uspaval ne dajemo pred 22. uro in ne po 2. uri zjutraj.<\/li>\n<li>Opa\u017eanja glede motne spanja in pocitka dokumentiramo in o njih ob odstopanjih porocamo zdravniku.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Ugotovimo pacientovo sposobnost samooskrbe pri \u017eivljenjski aktivnosti oblacenje in slacenje.<\/li>\n<li>Ugotovimo pacientove navade glede oblacenja in urejenostjo.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Upo\u0161tevamo pacientove navade v zvezi z oblacenjem in slacenjem.<\/li>\n<li>Ce je potrebno pacientu, pomagamo pri oblacenju ter slacenju in ga spodbujamo k samostojnosti pri ustrezni izbiri oblacil ter obutve.<\/li>\n<li>Pacienta spodbujamo, ga usmerjamo in nadzorujemo pri izbiri primernih oblacil in obutve glede na letni cas in prilo\u017enost. Poskrbimo, da so pacientova oblacila cista, primerna, udobna, topla in privlacnega videza.<\/li>\n<li>Pohvalimo ga, ko je urejen.<\/li>\n<li>Opa\u017eanja glede osebne urejenosti dokumentiramo in o njih ob odstopanjih porocamo zdravniku.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Ugotovimo pacientovo stopnjo samooskrbe pri \u017eivljenjski aktivnosti vzdr\u017eevanje telesne temperature.<\/li>\n<li>Ugotovimo, ali odstopa telesna temperatura od normalnih vrednosti.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Opazujemo pacienta in ugotavljamo odstopanja od normalnih vrednosti telesne temperature. Merimo telesno temperaturo narocilu zdravnika enkrat na dan, ob odstopanjih od normalnih vrednoti. Pri povi\u0161ani oz. zni\u017eani telesni temperaturi izvajamo ustrezne zdravstveno negovalne intervencije.<\/li>\n<li>Opa\u017eanja glede TT dokumentiramo in o njih ob odstopanjih porocamo zdravniku.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Ugotovimo pacientovo sposobnost samooskrbe pri \u017eivljenjski aktivnosti skrb za osebno higieno in urejenost.<\/li>\n<li>Ugotovimo pacientove navade glede osebne higiene in urejenosti.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Upo\u0161tevamo pacientove navade glede osebne higiene in urejenosti.<\/li>\n<li>Pacienta spodbujamo, ga usmerjamo in ga nadzorujemo pri izvajanju osebne higiene in urejenosti. Ce je potrebno mu pomagamo pri izvajanju osebne higiene.<\/li>\n<li>Pohvalimo ga, ko je urejen.<\/li>\n<li>Opazujemo stanje ko\u017ee, las, nohtov, ustne higiene, spremembe na vidnih sluznicah.<\/li>\n<li>Opa\u017eanja glede telesne cistoce in osebne urejenosti dokumentiramo o njih ob odstopanjih porocamo zdravniku.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Ugotovimo pacientovo sposobnost samooskrbe pri \u017eivljenjski aktivnosti izogibanje nevarnostim v okolju.<\/li>\n<li>Ugotovimo znake avtoagresivnega vedenja.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Upo\u0161tevamo stopnjo samooskrbe pacienta pri izogibanju nevarnostim v okolju (kako in v kolik\u0161ni meri pacient lahko sam poskrbi za svojo varnost).<\/li>\n<li>Izvajamo ukrepe za zagotavljanje varnosti na oddelku.<\/li>\n<li>Uporabimo terapevtsko komunikacijo, poka\u017eemo razumevanje za pacientovo stisko, ga poslu\u0161amo.<\/li>\n<li>Izvajamo ukrepe za preprecevanje samomorilnosti glede na stopnjo ogro\u017eenosti pacienta (pacienta nadziramo, zagotovimo stalno prisotnost zdravstvenega osebja, odstranimo nevarne predmete, pacienta vkljucujemo v dnevne dejavnosti na oddelku).<\/li>\n<li>Opa\u017eanja povezana z izogibanjem nevarnostim v okolju, dokumentiramo in o njih ob odstopanjih porocamo zdravniku<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Ugotovimo pacientovo sposobnost komunikacije ter izra\u017eanja custev in obcutij.<\/li>\n<li>Ugotovimo pacientove navade glede komunikacije, izra\u017eanja custev in potreb.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Upo\u0161tevamo sposobnosti pacienta pri komunikaciji, pri izra\u017eanju custev in mnenj.<\/li>\n<li>S pacientom vzpostavimo terapevtsko komunikacijo in izkoristimo vsako prilo\u017enost za pogovor z njim ter njegovimi svojci.<\/li>\n<li>Uporabljamo miren, topel ton glasu, pacienta poslu\u0161amo.<\/li>\n<li>Pacienta spodbujamo, da govori o sebi, svojih pogledih, do\u017eivetjih, dvomih, te\u017eavah, do\u017eivljanju in sprejemanju samega sebe.<\/li>\n<li>Pacienta vkljucujemo v razlicne dejavnosti za spodbujanje komunikacije, kot je trening socialnih spretnosti, in v razlicne socioterapevtske skupine.<\/li>\n<li>Opa\u017eanja glede komunikacije, izra\u017eanja custev pacienta dokumentiramo in o njih ob odstopanjih porocamo zdravniku.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Ugotovimo pacientovo sposobnost samooskrbe pri \u017eivljenjski aktivnosti izra\u017eanje verskih custev.<\/li>\n<li>Ugotovimo pacientova pricakovanja glede izra\u017eanja verskih custev in duhovnosti.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Upo\u0161tevamo sposobnosti pacienta pri izra\u017eanju in zagotavljanju verskih custev ter duhovnih potreb.<\/li>\n<li>Upo\u0161tevamo individualnost, celovitost pacienta, upo\u0161tevamo kulturne in verske razlike.<\/li>\n<li>Smo strpni do razlicnih verskih prepricanj.<\/li>\n<li>Spo\u0161tujemo pacientovo pravico do izbire in odlocanja, dostojanstva in zasebnosti.<\/li>\n<li>Ce \u017eeli pacient poklicemo duhovnika, pacientu omogocimo obisk verskih obredov, in prejem zakramentov.<\/li>\n<li>Poskrbimo za zasebnost, omogocimo, da se lahko pacient pogovori z duhovnikom na samem.<\/li>\n<li>Opa\u017eanja glede izra\u017eanja verskih custev pacienta dokumentiramo in o njih ob odstopanjih porocamo zdravniku.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Ugotovimo pacientovo sposobnost samooskrbe pri \u017eivljenjski aktivnosti koristno delo.<\/li>\n<li>Ugotovimo pacientove navade glede opravljanja koristnega dela.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Upo\u0161tevamo sposobnosti pacienta pri opravljanju koristnega dela.<\/li>\n<li>Pacientu pomagamo pri vkljucevanju v razlicne zaposlitvene dejavnosti, spodbujamo ga k delu in koristnim dejavnostim na oddelku (npr. k urejanju postelje, skrbi za domace \u017eivali \u2026).<\/li>\n<li>Vsa opa\u017eanja glede zagotavljanja \u017eivljenjske aktivnosti koristno delo dokumentiramo in o njih ob odstopanjih porocamo zdravniku.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Ugotovimo pacientovo sposobnost samooskrbe pri \u017eivljenjski aktivnosti razvedrilo in rekreacija.<\/li>\n<li>Ugotovimo pacientove navade glede razvedrila in rekreacije.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Upo\u0161tevamo sposobnosti pacienta pri izvajanju razvedrilnih in rekreativnih dejavnosti.<\/li>\n<li>Upo\u0161tevamo individualnost, celovitost pacienta, ugotavljamo njegove interese in dejavnosti, ki ga zanimajo in veselijo.<\/li>\n<li>Pacienta spodbujamo, ga motiviramo, mu svetujemo in ga podpiramo pri izvajanju razvedrilnih in rekreativnih dejavnosti.<\/li>\n<li>Pacientu pomagamo pri vkljucevanju v razlicne zaposlitvene in rekreacijske dejavnosti, spodbujamo ga k individualnim in dru\u017eabnim aktivnostim na oddelku.<\/li>\n<li>Pacienta usmerjamo v socialno okolje zunaj bolni\u0161nice (k sprehodom, obiskom razstav, gledali\u0161c, knji\u017enic, plesu \u2026).<\/li>\n<li>Opa\u017eanja glede zagotavljanja razvedrilnih in rekreativnih dejavnosti dokumentiramo in o njih ob odstopanjih porocamo zdravniku.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Ugotovimo pacientovo sposobnost ucenja in pridobivanja znanja.<\/li>\n<li>Ugotovimo pacientove navade glede ucenja in pridobivanja znanja.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Upo\u0161tevamo sposobnosti pacienta pri ucenju in pridobivanju znanja.<\/li>\n<li>Upo\u0161tevamo individualnost, celovitost pacienta, njegove interese in dejavnosti, ki ga zanimajo in veselijo.<\/li>\n<li>Pri izvajanju zdravstveno negovalnih intervencij koristimo cas za ucenje pacienta o samooskrbi in zdravem nacinu \u017eivljenja.<\/li>\n<li>Pacienta spodbujamo, ga motiviramo, mu svetujemo in ga podpiramo pri ucenju in pridobivanju znanja.<\/li>\n<li>Pacienta poucimo o preprecevanju ponovitve du\u0161evnih motenj (o prvih znakih, rednem jemanju terapije, kontrolnih pregledih, tehnikah samoobvladovanja, o izobra\u017eevalnih in podpornih programih. Pacienta usmerjamo v razlicne dejavnosti, ki mu omogocajo pridobivanje znanja.<\/li>\n<li>Vsa opa\u017eanja glede ucenja in pridobivanja znanja dokumentiramo in o njih ob odstopanjih porocamo zdravniku.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Nevrokognitivna motnja<\/li>\n<li>Najbolj uni\u010dujo\u010da med psihozami<\/li>\n<li>Etiologija, Prevalenca<\/li>\n<li>Pojavnost pri obeh spolih enaka, pri \u017d prej, pri M kasneje<\/li>\n<li>Dramati\u010dna izku\u0161nja za pacienta in bli\u017enje ter okolico<\/li>\n<li>Vpliva na socialno sposobnost pacienta<\/li>\n<li>Samomorilna ogro\u017eenost<\/li>\n<li>Pogosta zloraba tudi PAS<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Blodnje<\/li>\n<li>Halucinacije<\/li>\n<li>Formalne motnje mi\u0161ljenja<\/li>\n<li>Bizarno vedenje<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>faza orientacije, ki poteka ob sprejemu (zaupanje);<\/li>\n<li>faza identifikacije, ki vklju\u010duje ugotavljanje potreb, problemov in uporabo razpolo\u017eljivih virov;<\/li>\n<li>faza interakcije, ko se izvaja proces zdravstvene nege;<\/li>\n<li>faza razre\u0161itve, ki vklju\u010duje kon\u010dne odnose in se za\u010dne takrat, ko je na\u010drt izveden.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Zdravstveni delavci niso posebej uspe\u0161ni pri prepoznavanju suicidalno ogro\u017eenih oseb<\/li>\n<li>Skrb za suicidalno ogro\u017eeno populacijo pacientov spada na razli\u010dna podro\u010dja zdravstvenega varstva<\/li>\n<li>Potrebna so znanja za prepoznavanje in u\u010dinkovito prepre\u010devanje suicidov<\/li>\n<li>Zaposleni na primarnem zdravstvenem predstavlajajo \u201c\u0161\u010dit\u201d<\/li>\n<li>Redki pacienti zanikajo suicidalne namene<\/li>\n<li>Posebna pozornost usmerjane k tistim osebam, ki so nagnjeni k samopo\u0161kodbam, so odvisni od PAS ali imajo v anamnezi du\u0161evno bolezen<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Spol in starost<\/li>\n<li>Socialne okoli\u0161\u010dine<\/li>\n<li>Telesno stanje<\/li>\n<li>Du\u0161evne motnje<\/li>\n<li>Suicidi v sorodstvu in okolici<\/li>\n<li>Ostali dejavniki tveganja<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>umirjen in tih pogovor, zni\u017eanje vi\u0161ine glasu;<\/li>\n<li>spo\u0161tovanje dostojanstva in odnos ne glede na njegovo stanje\/preteklo vedenje;<\/li>\n<li>aktivno poslu\u0161anje;<\/li>\n<li>postavljanje nevtralnih vpra\u0161anja, brez obsodb;<\/li>\n<li>pogovor brez dominantne pozicije;<\/li>\n<li>ustrezni neverbalni znaki (telesna dr\u017ea, mimika obraza, polo\u017eaj rok) naj spremljajo izre\u010deno;<\/li>\n<li>zadostna fizi\u010dna distanca med pacientom in zaposlenim;<\/li>\n<li>pogovor sede;<\/li>\n<li>prekinitev pogovora ob vi\u0161anju stopnje sovra\u017enosti in agresije.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Ni neke skupne zna\u010dilnosti<\/li>\n<li>Odvisno od PAS<\/li>\n<li>Odvisno v katerem stanju se nahaja posameznik<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>te\u017eave nastanejo zaradi prepletanja ve\u010d notranjih, psihi\u010dnih vzrokov;<\/li>\n<li>so klini\u010dno prepoznane bolezni;<\/li>\n<li>vzroki so v podzavesti ali izvenzavednem;<\/li>\n<li>uvid je te\u017eko dose\u017een;<\/li>\n<li>prognoza dokaj negotova.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<p><!--more--><br \/>\nPROBLEMI ZN PRI PACIENTU Z MANI\u010cNO EPIZODO:<\/p>\n<p>DIHANJE- Dihanje ter delovanje srca in o\u017eilja sta pri pacientu z bipolarno motnjo razpolo\u017eenja lahko motena zaradi intenzitete gibanja, aktivnosti, neprimernega oblacenja, zlorabe psihotropnih substanc, nespecnosti in neprimerne prehrane. Pacienti, ki imajo predhodno prisotne kardiovaskularne bolezni, nose\u010dnice in starej\u0161i morajo biti dele\u017eni posebne pozornosti.<\/p>\n<p>PREHRANJEVANJE IN PITJE- Prehranjevanje in pitje sta pri pacientu z bipolarno motnjo razpolo\u017eenja motena zaradi zmanj\u0161ane potrebe po hrani in tekocini, spremembe intenzitete vonja, okusa, otipa ter neprestane brezciljne aktivnosti. Pacient zau\u017eije hrano zelo hitro, hrane ne pre\u017eveci in pogoltne vecje gri\u017eljaje. Pacient izgublja telesno maso zaradi premajhnih kolicin zau\u017eite hrane in tekocine, nepravilne prehrane in pomanjkanja casa za hranjenje.<\/p>\n<p>IZLO\u010cANJE IN ODVAJANJE- Izlocanje in odvajanje se pri pacientu z bipolarno motnjo razpolo\u017eenja v manicni epizodi spremeni zaradi zmanj\u0161anega vnosa tekocine in povecane potrebe organizma po njej (hiperaktivnost). Ob normalnem delovanju ledvic je uriniranje manj pogosto, kolicina izlocenega urina je manj\u0161a (oligurija), urin je gost, smrdec in idealno goji\u0161ce za razvoj infekcije. Infekcije secil imajo pogosteje \u017eenske kot mo\u0161ki, lahko se pojavi tudi inkontinenca urina. Inkontinenca, retenca urina in obstipacija so lahko povezane z jemanjem nekaterih psihotropnih zdravil. Izlocanje blata je normalno, obicajno enkrat do dvakrat dnevno, zaradi nepravilne prehrane in drugih vzrokov se lahko pojavijo diareje. V manicni fazi se pacienti bolj potijo ter tako izgubljajo tekocino in elektrolite, ki jih nadome\u0161camo v obliki mineralnih napitkov.<\/p>\n<p>GIBANJE IN USTREZNA LEGA- \u017divljenjska aktivnost gibanje in ustrezna lega se pri pacientu z bipolarno motnjo razpolo\u017eenja v manicni epizodi spremeni. Znacilna je fizicna hiperaktivnost in razlicni vzorci gibanja, kot so brezciljna hoja, tekanje ali hitenje z neustavljivo silo, kar je povezano s pacientovim mi\u0161ljenjem in custvenim razpolo\u017eenjem. Nekatere spremembe gibalnih aktivnosti kot so tremor, akatizija (motoricni nemir), rigidnost, so lahko posledica jemanja terapije. Pacienti v akutni manicni fazi bolezni vcasih premagujejo neclove\u0161ke napore, ki jih okolica obcuduje, vendar zaradi kopicenja nalog vodijo v izcrpanost. Lahko se pojavi mocna \u017eelja po potovanjih. Pacient pretece ali prepe\u0161aci velike razdalje ali pa se neustrezno pripravljen odpravi z avtomobilom dalec od doma. Posledice povecane telesne aktivnosti so preutrujenost, izcrpanost, izguba telesne mase (huj\u0161anje), dehidracija, nespecnost. Pacienti z izra\u017eenimi motnjami gibanja s te\u017eavo zadovoljujejo temeljne \u017eivljenjske potrebe, zato potrebujejo diskretno vodenje, usmerjanje in pomoc.<\/p>\n<p>SPANJE IN PO\u010cITEK- Spanje in pocitek sta pri pacientu z bipolarno motnjo razpolo\u017eenja v manicni epizodi najbolj motena v akutni fazi bolezni. Pacient ne spi tudi po nekaj dni, teden ali vec, postaja zelo utrujen, izcrpan, kar ovira izvajanje dnevnih aktivnosti. Nespecnost se izra\u017ea kot nezmo\u017enost, da bi pacient zaspal, spanec je prekratek, nekakovosten, s pogostim vstajanjem iz postelje. V akutni fazi bolezni je pocitek skoraj nemogoc zaradi neprestane fizicne aktivnosti, hitrih menjav idej in custvenega naboja.<\/p>\n<p>OBLA\u010cENJE IN SLA\u010cENJE- Pacient z bipolarno motnjo razpolo\u017eenja se pogosto oblaci nenavadno in letnemu casu neprimerno, tako je v zimskem casu v kratkih hlacah in bluzi, poleti pa samo v spodnjem perilu ali pa se brez zadr\u017ekov kjerkoli slece, kar je v nasprotju z dru\u017ebeno sprejemljivim vedenjem. Zlasti v akutni fazi bolezni se oblacenje spremeni, kar se ka\u017ee v izbiri oblacil intenzivnih barv, posebnih krojev in uporabi nenavadnih dodatkov. Pogosto nakupuje oblacila, ki jih ne potrebuje, jih nosi kratek cas ali pa jih sploh ne oblece. Pacient potrebuje pomoc pri izbiri oblacil, oblacenju, pri cemer ga je potrebno previdno usmerjati, kar ga lahko dodatno vznemiri.<\/p>\n<p>VZDR\u017dEVANJE TELESNE TEMPERATURE- Vzdr\u017eevanje normalne telesne temperature je pri pacientu z bipolarno motnjo razpolo\u017eenja v manicni epizodi moteno zaradi neprimernega oblacenja, povecane fizicne aktivnosti, dalj\u0161e izpostavljenosti soncu in poletni vrocini, pomanjkljivega vnosa tekocine ali zaradi drugih spremljajocih obolenj. Pogosta izpostavljenost tveganim spolnim odnosom, po\u0161kodbam in u\u017eivanju psihotropnih substanc lahko vpliva na spremembo telesne temperature zaradi infekcije in zastrupitve. Posebno pozornost in skrb moramo nameniti rizicnim skupinam, kot so brezdomci, \u017eene po porodu, starostniki<\/p>\n<p>OSEBNA HIGIENA IN UREJENOST- \u017divljenjska aktivnost osebna higiena in urejenost pacienta z bipolarno motnjo razpolo\u017eenja v manicni epizodi je motena predvsem v akutni fazi bolezni, ker pacient zaradi preokupacije z razlicnimi dejavnostmi ne dokoncno zacetega opravila. Pri izvajanju osebne higiene je pacient lahko povr\u0161en, vcasih se prha veckrat dnevno, si neprestano umiva lase in porabi velike kolicine negovalnih sredstev, \u0161ampona, mila, licil.<\/p>\n<p>IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU-<\/p>\n<p>Fizicna varnost: izogibanje nevarnostim v okolju je pri pacientu z bipolarno motnjo razpolo\u017eenja v manicni epizodi moteno zaradi precenjevanja lastnih sposobnosti, pospe\u0161ene fizicne aktivnosti, pospe\u0161enega miselnega toka in custvene povzdignjenosti. Vse to vpliva na zmanj\u0161anje presoje o nevarnih posledicah dejanj pri izvajanju aktivnosti.<\/p>\n<p>Psihicna varnost: nekateri pacienti v manicni fazi do\u017eivljajo nenadno kratkotrajno spremembo razpolo\u017eenja z nagnjenostjo k jokavosti in potrtosti, kjer lahko obstaja nevarnost za samomor. Kadar so pacientove \u017eelje neupo\u0161tevane in njegova dejanja ovirana, lahko njegovo spremenjeno vedenje preide v nerazpolo\u017eenje, nezadovoljstvo. Pacient je nestrpen, predrzen, zaverovan v svoj prav, brezobziren, zlovoljen, neprijazen, razdra\u017eljiv, nergav, siten in agresiven. Zlasti v domacem okolju se pacient lahko zna\u0161a nad materialnimi dobrinami, partnerjem, otroki, sosedi, prijatelji, kar je odvisno od pacientove osebnosti, intenzivnosti bipolarne motnje razpolo\u017eenja, u\u017eivanja alkohola in spro\u017eilne situacije. \u017denske so pogosteje verbalno agresivne. Vsa ta vedenja zahtevajo posebno obravnavo. Socialna varnost: ogro\u017eena je ob pretiranemu zapravljanju denarja in izgubi nadzora nad porabo financnih sredstev. V dru\u017ebenem okolju in na delovnem mestu so lahko pacienti prezahtevni, neucakani ali celo presegajo svoje kompetence.<\/p>\n<p>Zdravstvenim delavcem predstavljata skrb in zagotavljanje varnosti pacienta z bipolarno motnjo razpolo\u017eenja v manicni epizodi zahtevno delo in izziv.<\/p>\n<p>KOMUNIKACIJA, ODNOSI Z LJUDMI IN IZRA\u017dANJE CUSTEV, OBCUTKOV, POTREB- Komunikacija, odnosi z ljudmi, izra\u017eanje custev, obcutkov, potreb so pri pacientu z bipolarno motnjo razpolo\u017eenja v manicni epizodi patolo\u0161ko spremenjeni. Povecana je obcutljivost (hipersenzibilnost) cutil, kot so vid, sluh, okus, dotik in vonj. Custvovanje je zelo<em> <\/em>intenzivno in evforicno. Pacient vrednote ves cas spreminja in nimajo trajnega znacaja. Spominske funkcije so ohranjene,vendar pacient ne zmore dalj\u0161e usmerjene pozornosti. Ima stalno potrebo po govorjenju, pri cemer preskakuje z ene teme na drugo, govori hitro, nepovezano, vcasih izgubi nit pogovora. Slabo prena\u0161a ugovarjanje, nestrinjanje, aktivno odklanjanje, kar ga izzove in privede do konfliktov ter odkrite agresivnosti. Pacient se lahko neprimerno izra\u017ea, tudi zmerja, preklinja in izkazuje sovra\u017enost. Je neposreden in brez zadr\u017ekov pri izra\u017eanju svojih \u017eelja, potreb in z zahtevo po takoj\u0161nji uresnicitvi, tudi glede spolnosti. Stike z ljudmi in z neznanci vzpostavlja brez distance. Zaradi motene pozornosti lahko postane \u017ertev zlorab (na primer ostane brez denarja, bancne kartice).<\/p>\n<p>IZRA\u017dANJE VERSKIH \u010cUSTEV- Izra\u017eanje verskih custev v akutni fazi pri pacientu z bipolarno motnjo razpolo\u017eenja v manicni epizodi je lahko mocneje posredovano zaradi intenzivnosti custvovanja, evforije, hipersenzibilnosti.<\/p>\n<p>KORISTNO DELO, RAZVEDRILO, REKREACIJA- Pri pacientu z bipolarno motnjo razpolo\u017eenja v manicni epizodi so potrebe po koristnem delu v akutni fazi bolezni le delno zadovoljene, predvsem zaradi hitrega menjavanja interesov. Pacient zacetega dela ne dokonca zaradi zbegane pozornosti in izvajanja novih aktivnosti.<\/p>\n<p>Razvedrilo in rekreacija sta zelo pomembna v vzdr\u017eevalni fazi manicne epizode, ker nudita pacientu realno sliko sposobnosti in do\u017eivljanje uspeha.<\/p>\n<p>U\u010cENJE IN PRIDOBIVANJE ZNANJA- Pacient z bipolarno motnjo razpolo\u017eenja v manicni epizodi mora biti dobro informiran o bolezni in zdravem nacinu \u017eivljenja, ker s tem lahko bistveno izbolj\u0161a kakovost \u017eivljenja in medsebojne odnose. Poznati mora svojo bolezen, zacetne zanke poslab\u0161anja, spro\u017eilne dogodke in nacine samopomoci. Pomemben je trening socialnih ve\u0161cin, ki pacientu pomagajo pri vkljucevanju v njegovo socialno okolje in vzdr\u017eevanju medosebnih odnosov. Usmerjamo ga k izvajanju tehnik samoobvladovanja bipolarne motnje, ki pomagajo pacientu, da pravocasno poi\u0161ce pomoc, prepreci ponovne hospitalizacije in ostane vkljucen v svoje socialno okolje. Tako krepi samozaupanje v lastne sposobnosti. Ucenje samoobvladovanja vkljucuje poznavanje prvih, nejasnih opozorilnih znakov, dobro opazovanje razpolo\u017eenja in pocutja, kakovostno zadovoljevanje temeljnih potreb po spanju, pocitku, hranjenju in druge dnevne aktivnosti. Pacienta je potrebno nauciti prepoznati prve opozorilne znake, ki jih mora povedati zdravniku ali drugi pristojni osebi.<\/p>\n<p>Ti opozorilni znaki so: nenadzorovano zapravljanje denarja za nenacrtovane nakupe, hitro spreminjanje ciljev, zmanj\u0161ana potreba po spanju, izvajanje brezciljnih aktivnosti, pretirano telefoniranje daljnim sorodnikom, nerealni nacrti za prihodnost in nenadne odlocitve o poroki, prodaji stanovanja ali najemu vecjega kredita. Na dodatne zaplete pri zdravljenju pacienta z bipolarno motnjo dodatno vpliva zloraba alkohola in psihotropnih substanc, ki je lahko zelo nevarna zaradi zastrupitve in zasvojenosti. Pacienta poucimo, naj dosledno jemlje predpisana zdravila in prihaja na redne kontrolne preglede v specialisticno ambulanto. Pri izvajanju zdravstvene nege ucimo pacienta samooskrbe in zdravega nacina \u017eivljenja, s cimer povecujemo samostojnost in kakovost \u017eivljenja. Zdravstveni delavec se mora zavedati, da pacienta poucuje z vsemi svojimi dejanji, odnosom, urejenostjo in nacinom dela.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>UGOTAVLJANJE POTREB:<\/p>\n<p>INTERVENCIJE ZN:<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>UGOTAVLJANJE POTREB:<\/p>\n<p>INTERVENCIJE ZN:<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>UGOTAVLJANJE POTREB:<\/p>\n<p>INTERVENCIJE ZN:<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>TEHNIKE SPOPADANJA S STRESOM:<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>10. KAJ JE VARNOSTNI ZAPLET V PSIHIATRIJI?<\/p>\n<p>Varnostni zaplet je nenameren, nepri\u010dakovan dogodek, ki je ali bi lahko \u0161kodoval pacientu ob prejemanju zdravstvene oskrbe in ne nastane zaradi narave pacientove bolezni.<\/p>\n<p>11. KAKO LAHKO MEDICINSKA SESTRA PRIPOMORE NA PODRO\u010cJU ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI V PSIHIATRIJI?<\/p>\n<p>Varnostne vizite so proces, v katerem vodstvo obi\u0161\u010de oddelek\/enoto in se pogovarja z osebjem, ki neposredno dela s pacienti (Ministrstvo za zdravje, 2006, Feitelberg, 2006).<\/p>\n<p>Pogovori potekajo o:<\/p>\n<p>1. varnostnih zapletih, ki so pripeljali do \u0161kode z pacienta, osebja, obiskovalce;<\/p>\n<p>2. varnostnih zapletih, ki bi lahko pripeljali do \u0161kode;<\/p>\n<p>3. potencialnih problemih in mo\u017enih re\u0161itvah.<\/p>\n<p>12. KATERI SO VARNOSTNI ZAPLETI V PSIHIATRIJI? KJE JE LAHKO VELIKA ODGOVORNOST MEDICINSKIH SESTER?<\/p>\n<p>1. padci,<\/p>\n<p>2. pobegi,<\/p>\n<p>3. napake pri predpisovanju zdravil,<\/p>\n<p>4. fizi\u010dno omejevanje pacientov.<\/p>\n<p>13. \u010cE BI BILI MANAGER V ZDRAVSTVENI NEGI, KAKO BI PRISTOPILI K UVAJANJU VARNOSTI &#8230;<\/p>\n<p>14. NA\u0160TEJ DEJAVNIKE ZA NASTANEK DEPRESIJE.<\/p>\n<p>Pri nastanku depresije sodeluje ve\u010d dejavnikov, ki se med seboj prepletajo, to so biolo\u0161ki, psiholo\u0161ki in eksogeni. \u010ce so na\u0161teti dejavniki prisotni, to \u0161e ne pomeni, da se bo bolezen\u00a0 pojavila, obstaja pa predisponiranost zanjo in se bo ob dolo\u010denih spro\u017eilnih dejavnikih lahko izrazila.<\/p>\n<p>Biolo\u0161ki dejavniki:<\/p>\n<p>a) dednost &#8211; depresija se pogosteje pojavi pri \u010dloveku, ki ima v sorodstvu depresivnega bolnika. Pri depresivnih bolnikih zboli 10-30% sorodnikov v prvem kolenu.<\/p>\n<p>b) prena\u0161alci \u017eiv\u010dnih impulzov &#8211; depresivne motnje, naj bi bile posledica pomanjkanja prena\u0161alcev \u017eiv\u010dnih impulzov na enem ali ve\u010d mestih v mo\u017eganih (to je zaenkrat samo hipoteza). Antidepresivi delujejo tako, da pove\u010dajo koli\u010dino prena\u0161alca \u017eiv\u010dnih impulzov.<\/p>\n<p>c) endokrinolo\u0161ke motnje: depresije so pogostej\u0161e pri npr: Cushingovi bolezni, bolezni ob\u0161\u010ditni\u010dnih \u017elez, &#8230;<\/p>\n<p>Psiholo\u0161ki dejavniki:\u00a0 so omejeni v okvire psiholo\u0161kega razvoja otroka, njegovega odnosa s primarnim objektom (materjo) in kasneje tudi s \u0161ir\u0161o okolico. Tako igrajo tukaj pomembno vlogo zgodnje otrokove izku\u0161nje \u010dustvenega prikraj\u0161anja,\u00a0 pridobljene v odnosu z materjo. \u010custveno prikraj\u0161anje pomeni pomanjkanje \u010dustvene sprejetosti, pohval, spodbud, nestabilni in nepredvidljivi \u010dustveni odnosi ali pa tudi \u010dustvena nedostopnost star\u0161ev. Zaradi izku\u0161enj \u010dustvenega prikraj\u0161anja ima otrok te\u017eave pri razvijanju ob\u010dutka lastne vrednosti. Posledica je majhno samospo\u0161tovanje, nagnjenost k samorazvrednotenju, negativna samopodoba in negativno mnenje o svetu. Opisano je\u00a0<em>psihodinami\u010dni vidik<\/em> psiholo\u0161kih dejavnikov..<\/p>\n<p>Obstaja pa \u0161e\u00a0<em>kognitivni model<\/em> le-teh\u00a0 in izhaja iz tega, da je oseba z depresijo v otro\u0161tvu in mladosti na temelju negativnih izku\u0161enj pridobila negativno sliko o sebi. Zato se kasneje v odrasli dobi nagiba k temu, da sebe, svojo sposobnost in prihodnost ocenjuje negativno.<\/p>\n<p>Eksogeni &#8211; od zunaj vne\u0161eni: zdravila antihipertenzivi, antipsihotiki, antihistaminiki, analgetiki, antiparkinsoniki, hormoni (kortikosteroidi).<\/p>\n<p>Spro\u017eilni dejavniki:<\/p>\n<p>Na nastanek depresije vpliva troje dejavnikov: prirojene in pridobljene lastnosti ter \u017eivljenjske okoli\u0161\u010dine. \u010ce je kdo v dru\u017eini \u017ee zbolel za depresijo, je bolj verjetno, da se bo to zgodilo tudi vam. To ka\u017ee, da prirojene lastnosti niso nepomembne. Pomembno vlogo pri nastanku depresije imajo tudi \u010dlovekove osebnostne lastnosti. Bolj ranljivi so ljudje, ki ne zaupajo vase in v svoje sposobnosti in katerih pogled nase in na svet je pre\u017eet s pesimizmom.<\/p>\n<p>Depresijo lahko spro\u017eijo tudi razli\u010dne \u017eivljenjske obremenitve (npr. kroni\u010dna bolezen, denarne te\u017eave, te\u017eave v medosebnih in dru\u017einskih odnosih) ali pa nenadni dogodki, ki spremenijo na\u0161o \u017eivljenjsko utirjenost (npr. izguba drage osebe, izguba slu\u017ebe, upokojitev).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u010ceprav vzrok depresije \u0161e ni popolnoma znan, vemo, da je bolezen rezultat razli\u010dnih dejavnikov, ki se kopi\u010dijo in prepletajo. Glavni dejavniki so dednost (verjetnost je ve\u010dja, \u010de je za depresijo trpel kateri od star\u0161ev), spol (\u017eenske zbolijo dvakrat pogosteje kot mo\u0161ki), starost (najpogosteje se pojavlja med 20. in 40. letom), biokemi\u010dni dejavniki (neravnovesje kemi\u010dnih prena\u0161alcev, ki v mo\u017eganih prena\u0161ajo sporo\u010dila med celicami), psiholo\u0161ki dejavniki (travmati\u010den dogodek v zgodnjem otro\u0161tvu ali neurejeno in nasilno okolje), stres, socialni vzroki (rev\u0161\u010dina, nezaposlenost, nesoglasja v dru\u017eini), telesni vzroki(mo\u017eganska kap, bolezni srca, sladkorna bolezen, rak, demenca, Parkinsonova bolezen, hormonske motnje), pomanjkanje svetlobe, zloraba alkohola in drog, nekatera zdravil.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>15. NA\u0160TEJ ZNAKE DEPRESIJE.<\/p>\n<p>Za\u010detek depresije je redkeje nenaden (npr. po hudem psihi\u010dnem stresu), navadno se razvije polagoma, v nekaj dneh ali tednih.\u00a0 Znaki depresije so \u0161tevilni, izra\u017eeni so z razli\u010dno intenzivnostjo in v razli\u010dnih kombinacijah. Zato so klini\u010dne slike pri pacientih z depresijo zelo razli\u010dne.<\/p>\n<p>Ker so simptomi depresije tako raznoliki, jih najla\u017eje ponazorimo tako, da jih razdelimo na telesne, \u010dustvene, vedenjske in miselne. Simptomi se med seboj prepletajo in oja\u010dujejo.<\/p>\n<p>O depresiji govorimo, \u010de je pacientovo razpolo\u017eenje ve\u010d kot dva tedna zelo negativno (je \u017ealosten potrt), \u010de je v tem \u010dasu opazno zmanj\u0161ano njegovo zanimanje in zadovoljstvo ob vsakdanjih dejavnostih ter pri pacientu prepoznamo \u0161e vsaj pet od zgoraj na\u0161tetih simptomov.<\/p>\n<p>A. Podro\u010dje razpolo\u017eenja in \u010dustvovanja:<\/p>\n<p>B. Podro\u010dje mi\u0161ljenja in spominskih funkcij:<\/p>\n<p>C. Podro\u010dje psihomotori\u010dne aktivnosti:<\/p>\n<p>D. Podro\u010dje telesnih znakov<\/p>\n<p>motnje fiziolo\u0161kih funkcij:<\/p>\n<p>razli\u010dne telesne senzacije:<\/p>\n<p>\u010ce trajajo 2 tedna ali ve\u010d in hkrati povzro\u010dijo izgubo zanimanja ali veselja za obi\u010dajne dejavnosti, te\u017eave s spanjem in koncentracijo, spremembo apetita, so lahko znak depresije.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>16. OPI\u0160I ZNAKE DEPRESIJE V RAZLICNIH STAROSTNIH OBDOBJIH<\/p>\n<p>V obdobju otro\u0161tva so lahko klasi\u010dni znaki depresije zabrisani. Depresija se lahko pri otrocih ka\u017ee kot splo\u0161na razdra\u017eljivost, prisotni so telesni znaki bolezni: bole\u010dine v trebuhu, bole\u010dine v mi\u0161icah in po telesu, glavoboli, migrene ..<\/p>\n<p>Pri mladostnikih se lahko depresija ka\u017ee prek razli\u010dnih antisocialnih dejanjih (kraj, pretepanj, begov od doma \u2026) in v zlorabi drog in alkohola. Ta simptomatika lahko povsem prekriva druge, zna\u010dilnej\u0161e znake depresije. Depresivni mladostniki se pogosto prito\u017eujejo, da jih nih\u010de ne razume, so brez obstanka, popu\u0161\u010dajo v \u0161oli, be\u017eijo od doma, ka\u017eejo agresivnost do drugih ali\/in do sebe.<\/p>\n<p>Pri starej\u0161ih ljudeh lahko depresivna motnja spominja na za\u010detno ali \u017ee kar izra\u017eeno depresijo, \u010deprav v bistvu \u0161e ne gre za pomembnej\u0161o organsko simptomatiko. Depresija se pri tej populaciji najve\u010dkrat ka\u017ee v obliki splo\u0161ne nedejavnosti in v pomanjkanju skrbi zase. Za starej\u0161e ljudi je prav tako zna\u010dilno, da manj govorijo o \u010dustvih, slabo razpolo\u017eenje pa lahko izra\u017eajo s pretiranim ukvarjanjem s svojim telesnim zdravjem, \u010deprav imajo vsa zagotovila in potrdila, da so zdravi. Depresija lahko pri starej\u0161ih povzro\u010di hude skrbi in tesnobo, kar se ka\u017ee v obliki zmedenosti in izgubljenosti.<\/p>\n<p>Otro\u0161tvo<\/p>\n<p>V tem obdobju se depresivnost lahko ka\u017ee z nesamostojnostjo, pretirano odvisnostjo od zanj pomembnih oseb (mati, o\u010de) in s slab\u0161im razvojnim napredkom.<\/p>\n<p>Mo\u017eno pa je tudi, da se depresivnost izrazi s pretirano \u017eivahnostjo otroka. Tak otrok je nemiren, zadir\u010den, zahteven in mote\u010d.<\/p>\n<p>Obdobje odraslosti<\/p>\n<p>Slab\u0161anje delovne storilnosti in u\u010dinkovitosti pri delu, nezmo\u017enost ob\u010dutiti zadovoljstvo, upadanje spolnega po\u017eelenja,\u00a0 kar potem \u0161e bolj prizadene \u010dlovekovo mnenje o sebi in svoji sposobnosti in privede do samoobto\u017eevanja\u00a0 ter zatekanja v razli\u010dne odvisnosti (alkohol, hrana, zdravila).<\/p>\n<p>Obdobje staranja<\/p>\n<p>V dana\u0161nji profitno usmerjeni dru\u0163bi\u00a0 se posameznikova vrednost ena\u010di z njegovo delovno u\u010dinkovitostjo, ki pa z leti slabi. Starej\u0161i posameznik se tako \u010dedalje te\u017eje potrjuje, kar \u0161e bolj slab\u0161a njegov pogled nase, po\u010duti se odrinjenega in osamljenega, temu pa se pridru\u017eijo \u0161e vse pogostej\u0161e zdravstvene tegobe in slab\u0161a ekonomska situacija. V tem obdobju\u00a0 nara\u0161\u010dajo samomorilna nagnjenja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>17. KAJ BI SVETOVAL-A PACIENTU, KI NAMERAVA PO TEDNU DNI ZARADI IZBOLJ\u0160ANJA POCUTJA, PRENEHATI Z JEMANJEM ANTIDEPRESIVOV?<\/p>\n<p>Antidepresivi za\u010dnejo delovati \u0161ele po treh do \u0161estih tednih, \u010de jih pacient jemlje v pravilnem odmerku, kot je predpisal zdravnik.<\/p>\n<p>18. RAZMISLI, KAKO BI PRI DEPRESIVNEM PACIENTU UGOTOVIL-A, ALI IMA TUDI SAMOMORILNE MISLI.<\/p>\n<p>19. ALI JE \u017dE VSAK DEPRESIVNI PACIENT SAMOMORILEN?<\/p>\n<p>Na samomorilno nevarnost moramo nujno pomisliti pri slehernem depresivnem pacientu, tudi pri tistem, ki tega ne ka\u017ee ali ki nam svojih samomorilnih nagnjenj ne zaupa. Raziskave ka\u017eejo, da kon\u010da svoje \u017eivljenje s samomorom okoli 15 % pacientov z depresivno in bipolarno motnjo. Pacient z depresijo razmi\u0161lja, da zaradi hudega trpljenja ni ve\u010dvredno \u017eiveti niti njemu niti njegovim najbli\u017ejim in je torej smrt zanje in za njega samega edina re\u0161itev.<\/p>\n<p>20. KDAJ MORAMO BITI PRI DEPRESIVNIH PACIENTIH \u0160E POSEBEJ POZORNI NA SAMOMORILNA NAGNJENJA?<\/p>\n<p>Globoko depresivni pacient zaradi svoje psihomotori\u010dne zavrtosti pogosto \u0161e ne zmore samomorilnega dejanja. Nevarnost, da ga bo posku\u0161al ali izvr\u0161il, pa se pove\u010da takrat, ko se za\u010dne depresija izbolj\u0161evati in je pacient telesno manj zavrt. \u0160ele v takem stanju je sposoben narediti samomor.<\/p>\n<p>21. KAJ BI SVETOVAL-A MAMI MLADOSTNIKA, KATERI KA\u017dE TIPICNE ZNAKE DEPRESIVNOSTI?<\/p>\n<p>22. KAKO DEPRESIVNI PACIENTI VIDIJO SVET? RAZLO\u017dI NA PRIMERU.<\/p>\n<p>Pacient z depresijo razmi\u0161lja, da zaradi hudega trpljenja ni ve\u010dvredno \u017eiveti niti njemu niti njegovim najbli\u017ejim in je torej smrt zanje in za njega samega edina re\u0161itev.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>23. RAZLO\u017dI ZDRAVSTVENO NEGO PACIENTA Z DEPRESIJO GLEDE NA \u017dIVLJENJSKE AKTIVNOSTI!<\/p>\n<p>DIHANJE: <em>Dihanje pri pacientu z depresijo zaradi same bolezni ni ovirano. Motnje dihanja lahko nastanejo zaradi vnetnih in drugih spremljajocih obolenj. Prav tako bodimo pozorni pri komorbidnih motnjah in posledicah intoksikacije.<\/em><\/p>\n<p>ZN:<\/p>\n<p>Ugotavljanje potreb<\/p>\n<p>Intervencije zdravstvene nege pri \u017eivljenjski aktivnosti dihanje<\/p>\n<p>PREHRANJEVANJE IN PITJE: <em>Pri pacientih z depresijo se lahko pojavi motnja prehranjevanja, ki se ka\u017ee kot odklanjanje hrane (huj\u0161anje) in prekomerno u\u017eivanje hrane (debelost).<\/em><\/p>\n<p>Ugotavljanje potreb:<\/p>\n<p>Intervencije zdravstvene nege pri \u017eivljenjski aktivnosti prehranjevanje in pitje<\/p>\n<p>IZLO\u010cANJE IN ODVAJANJE: <em>Pacienti z depresijo imajo lahko te\u017eave pri izlocanju in odvajanju. Te\u017eave nastanejo zaradi razlicnih vzrokov. Obstipacijo in retenco urina lahko povzroci depresivno razpolo\u017eenje, pogostej\u0161a mikcija pa nastane zaradi strahu in tesnobe.<\/em><\/p>\n<p>Ugotavljanje potreb<\/p>\n<p>Intervencije zdravstvene nege pri \u017eivljenjski aktivnosti izlocanje, odvajanje<\/p>\n<p>GIBANJE IN USTREZNA NEGA: <em>Pacient z depresijo ima zmanj\u0161ano voljo do gibanja.<\/em><\/p>\n<p>Ugotavljanje potreb<\/p>\n<p>Intervencije zdravstvene nege pri \u017eivljenjski aktivnosti gibanje in ustrezna lega<\/p>\n<p>SPANJE IN PO\u010cITEK: <em> Spanje in pocitek sta pri pacientu z depresijo pogosto motena . Prihaja do nespecnosti, motnje v ritmu spanja, pretiranega spanja, pole\u017eavanje in nesposobnost, da bi si clovek spocil.<\/em><\/p>\n<p>Ugotavljanje potreb<\/p>\n<p>Intervencije zdravstvene nege pri \u017eivljenjski aktivnosti spanje in pocitek<\/p>\n<p>OBLA\u010cENJE IN SLA\u010cENJE: <em>Depresija lahko povzroci zmanj\u0161ano zanimanje za osebno urejenost. Pogosto se pacient oblaci v temnej\u0161a oblacila.<\/em><\/p>\n<p>Ugotavljanje potreb<\/p>\n<p>Intervencije zdravstvene nege pri \u017eivljenjski aktivnosti oblacenje, slacenje<\/p>\n<p>VZDR\u017dEVANJE NORMALNE TELESNE TEMPERATURE: <em>Vzdr\u017eevanje normalne telesne temperature pri pacientu z depresijo zaradi samega obolenja ni ovirano.<\/em><\/p>\n<p>Ugotavljanje potreb<\/p>\n<p>Intervencije zdravstvene nege pri \u017eivljenjski aktivnosti vzdr\u017eevanje normalne telesne temperature<\/p>\n<p>OSEBNA HIGIENA IN UREJENOST: <em>Pri pacientu s depresijo je lahko prisotno pomanjkanje interesa za osebno higieno in urejenost.<\/em><\/p>\n<p>Ugotavljanje potreb<\/p>\n<p>Intervencije zdravstvene nege pri \u017eivljenjski aktivnosti osebna higiena in urejenost<\/p>\n<p>IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU: <em>Pacient z depresijo je zaradi narave bolezni izpostavljen avtoagresivnemu vedenju.<\/em><\/p>\n<p>Ugotavljanje potreb:<\/p>\n<p>Intervencije zdravstvene nege:<\/p>\n<p>KOMUNIKACIJA, ODNOSI Z LJUDMI, IZRA\u017dANJE \u010cUSTEV IN POTREB: Pacient z depresijo lahko te\u017eje izra\u017ea svoja custva, obcutja in potrebe.<\/p>\n<p>Ugotavljanje potreb<\/p>\n<p>Intervencije zdravstvene nege pri \u017eivljenjski aktivnosti odnosi z ljudmi, izra\u017eanje custev<\/p>\n<p>IZRA\u017dANJE VERSKIH \u010cUSTEV: <em>Pacient z depresijo pogosto izra\u017ea \u017eeljo po izra\u017eanju verskih custev in zadovoljevanju duhovnih potreb.<\/em><\/p>\n<p>Ugotavljanje potreb<\/p>\n<p>Intervencije zdravstvene nege pri \u017eivljenjski aktivnosti izra\u017eanje verskih custev<\/p>\n<p>KORISTNO DELO: <em>Delovne sposobnosti so pri pacientu z depresijo zaradi narave bolezni lahko zmanj\u0161ane, okrnjene.<\/em><\/p>\n<p>Ugotavljanje potreb<\/p>\n<p>Intervencije zdravstvene nege pri \u017eivljenjski aktivnosti koristno delo<\/p>\n<p>RAZVEDRILO IN REKREACIJA: <em>Pacient z depresijo je lahko pasiven, nima \u017eelje ter volje po razvedrilu in rekreativnih dejavnostih.<\/em><\/p>\n<p>Ugotavljanje potreb<\/p>\n<p>Intervencije zdravstvene nege pri \u017eivljenjski aktivnosti razvedrilo in rekreacija<\/p>\n<p>U\u010cENJE IN PRIDOBIVANJE ZNANJA: <em>Pacient z depresijo mora biti dobro informiran o bolezni in zdravem nacinu \u017eivljenja, ker s tem bistveno izbolj\u0161amo kakovost njegovega \u017eivljenja. Zdravstveni delavec se mora zavedati, da pacienta poucuje z vsemi svojimi dejanji, z odnosom, urejenostjo in nacinom dela.<\/em><\/p>\n<p>Ugotavljanje potreb<\/p>\n<p>Intervencije zdravstvene nege pri \u017eivljenjski aktivnosti ucenje in pridobivanje znanja<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>24. KAJ JE PSIHOZA? KAJ JE SHIZOFRENIJA?<\/p>\n<p>PSIHOZA: Je sindrom, ki vklju\u010duje blodnje, halucinacije in dezorganizirano mi\u0161ljenje. Stik z realnostjo je poru\u0161en. Opazna je odsotnost bolezenske uvidevnosti.<\/p>\n<div>\n<p>Definicija \u201c&#8230; So tiste du\u0161evne motnje, pri katerih so du\u0161evne funkcije tako prizadete, da postanejo njihove vsebine nerazumljive in bistveno vplivajo na \u010dlovekove sposobnosti za zadovoljitev zahtev vsakdanjega \u017eivljenja in ohranitev ustreznega stika z realnostjo.\u201d<\/p>\n<\/div>\n<p>SHIZOFRENIJA:<\/p>\n<p>Shizofrenija je du\u0161evna motnja. Spada v ve\u010djo skupino du\u0161evnih motenj, ki jih imenujemo psihoze.<\/p>\n<p>Shizofrenija je bolezen, ki jo povzro\u00e3a motnja v delovanju mo\u00cfganov. Zanjo so zna\u00e3ilne motnje mi\u2030ljenja, zaznavanja, vedenja in \u00e3ustvovanja. Intelektualne sposobnosti so obi\u00e3ajno neokrnjene<\/p>\n<p>25. OB PRIMERU RAZLO\u017dITE PRIMER HALUCINACIJE IN BLODNJE. KAKO NAJ MEDICINSKA SESTRA UKREPA<\/p>\n<p>Halucinacije so za pacienta realne zaznave na podro\u010dju \u010dutil- motnje zaznavanja, blodnje pa so vsebinske motnje mi\u0161ljenja. blodnje (verjame npr. da nekdo sli\u0161i njegove misli; prepri\u010dan je, da ga nekdo kontrolira; nekaj mu ukazuje, kako naj ravna itd.),\u00a0 halucinacije (sli\u0161i glasove, ki jih ni, vidi stvari, ki jih ni, ob\u010duti bole\u010dino, za katero ni telesnega razloga itd.)<\/p>\n<p>MS naj prisluhne pacientovemu opisovanju misli in do\u017eivljanj.<\/p>\n<p>Izogiba se na nekoristnemu prepri\u010devanju pacienta, da je njegovo do\u017eivljanje zmotno.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>26. KDAJ JE PACIENT V REMISIJI? KAKO TO OPAZIMO? KJE VIDITE VLOGO MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU, KI JE V REMISIJI? KJE BI SE LAHKO VKLJU\u010cEVALA?<\/p>\n<p>Shizofrenija v remisiji. To oznako uporabljamo pri osebah, pri katerih srno v preteklosti diagnosticirali shizofrenijo po vseh veljavnih kriterijih, so pa sedaj brez znakov bolezni, ne glede na to, ali so zdravljene z medikamenti ali ne. Kak bolnik v\u010dasih zopet funkcionira tako kot pred boleznijo, a to se zgodi redko in tak\u0161no stanje je pogosto te\u017eko dolo\u010diti. Najpogosteje shizofrenija vendarle poteka z akutnimi poslab\u0161anji motnje z nara\u0161\u010dajo\u010do rezidualno okvaro med epizodami.Presoja o tem, ALI bomo bolnika ocenili kot \u00bbshizofrenega v remisiji\u00ab ali kot \u00bbosebo brez psihiatri\u010dnega obolenja\u00ab, pa jeodvisna od \u010dasa, ki je potekel od zadnje epizode, od \u0161tevila vseh epizod in celotnega trajanja bolezni in od ocene o tem, ali bolnik potrebuje nenehnoprofilakti\u010dno obravnavanje.<\/p>\n<p>27. KAKO BI SVETOVALI STAR\u0160EM MLADOSTNIKA, KI IMA PRISLUHE?<\/p>\n<p>28. NA\u0160TEJ POZITIVNE SIMPTOME PRI ZDRAVLJENJU SHIZOFRENIJE! KDAJ NAJ MEDICINSKA SESTRA PREPRI\u010cUJE PACIENTA O NJEGOVOVEM \u201cZGRE\u0160ENEM\u201d DO\u017dIVLJANJU STVARNOSTI?<\/p>\n<p>POZITIVNI SIMPTOMI:<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>29. KATERI SIMPTOMI SO ZA PACIENTA BOLJ OBREMENILNI PRI VSAKDANJEM \u017dIVLJENJU? KAKO IMENUJEMO S SKUPNIM IMENOM TE SIMPTOME?<\/p>\n<p>????????????????Oznaka \u201cnegativni simptomi\u201d se nana\u2030a na zna\u00e3ilnosti, ki se v \u00e3asu bolezni izgubijo (= manj kot ponavadi). Negativni simptomi so npr. stalna utrujenost, nezmo\u00cfnost koncentracije ter tudi pomanjkanje energije in motivacije.?????????????????????????<\/p>\n<p>30. ALI JE LAHKO PACIENT S SHIZOFRENIJO NEVAREN ZA DRUGE IN ALI LAHKO OGRO\u017dA TUDI SEBE? UTEMELJI. KAJ SO INTREVENCE ZDRAVSTVENE NEGE PRI AGITIRANEM PACIENTU?<\/p>\n<p>Velika ve\u00e3ina bolnikov s shizofrenijo ni nikoli nasilna ali nevarna. Raz\u2030irjeno je tudi prepri\u00e3anje, da bolniki s shizofrenijo pogosteje zagre\u2030ijo nasilna dejanja. V resnici jih je ve\u00e3ina prej zadr\u00cfanih in negotovih kot nasilnih. Le v primerih, ko niso zdravljeni ali so pomanjkljivo zdravljeni ali so pod vplivom psihoaktivnih u\u00e3inkovin, se bolj nagibajo k nasilnim reakcijam. Nasilno vedenje ljudi s shizofrenijo je torej odgovor na njihova zmotna do\u00cfivetja in strah, ki jih spremlja.<\/p>\n<p>31. RAZLO\u017dITE ZDRAVSTVENO NEGO PACIENTA S SHIZOFRENIJO GLEDE NA \u017dIVLJENJSKE AKTIVNOSTI (IZBERITE \u0160TIRI \u017dIVLJENJSKE AKTIVNOSTI, KI SE VAM ZDIJO NAJBOLJ POMEMBNE IN UTEMELJI)! IZPOSTAVITE NEGOVALNE DIAGNOZE?<\/p>\n<p>32. DEFINICIJA ZN V PSIHIATRIJI<\/p>\n<p>Zdravstvena nega v psihiatriji je specialno podro\u010dje prakse zdravstvene nege. Ukvarja se s posameznikom z du\u0161evnimi motnjami, z dru\u017eino ali \u0161ir\u0161o skupnostjo v primarnem, sekundarnem in terciarnem zdravstvenem varstvu.<\/p>\n<p>Osnovna zna\u010dilnost psihiatri\u010dne zdravstvene nege je odnos med medicinsko sestro in bolnikom. Ta odnos je usmerjen v prizadevanje za pospe\u0161evanje in podpiranje vedenja, katerega cilj je razvoj osebnosti in prilagojeno funkcioniranje bolnika.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>33. KOMUNIKACIJSKI ODNOS<\/p>\n<p>KOMUNIKACIJSKI PROCES\u00a0 je dinami\u010den, nenehno spreminjajo\u010di se proces, ki poteka, ko \u010dlovek po\u0161ilja in sprejema besedna in nebesedna sporo\u010dila z namenom razumeti in biti razumljen, ter se prilagoditi okolju in prenesti svoje ideje drugim.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>34. FAZE MODELA H. PEPLAU<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>35. TERAPEVTSKO SVETOVALNO DELOVANJE<\/p>\n<p>JE ORIENTIRANO K CILJEM:<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>36. DOSTOJANSTVO PRI PSIHIATRI\u010cNEM PACIENTU<\/p>\n<p>37. EMPATIJA<\/p>\n<p>Empatija pomeni zaznavanje du\u0161evnega do\u017eivljanja drugega \u010dloveka, pri tem pa negre za sodo\u017divljanje.<\/p>\n<p>38. DEFINICIJA STRESA<\/p>\n<p>Obstaja ve\u010d definicij stresa. Avtorji stres ve\u010dinoma definirajo kot fiziolo\u0161ki, psiholo\u0161ki in<\/p>\n<p>vedenjski odgovor posameznika, ki se posku\u0161a prilagoditi in privaditi potencialno \u0161kodljivim<\/p>\n<p>ali ogro\u017eajo\u010dim dejavnikom, imenovanim stresorji.\u00a0 Stresor je dogodek, situacija, oseba ali<\/p>\n<p>predmet, ki ga posameznik do\u017eivi kot stresni element in zamaje njegovo ravnovesje, posledica<\/p>\n<p>pa je stresna reakcija.<\/p>\n<p>Obi\u010dajno delimo stresorje na :<\/p>\n<p>&#8211; notranje ; npr. \u017ealost, strah, ob\u010dutek nemo\u010di, ob\u010dutek nesposobnosti, \u2026<\/p>\n<p>&#8211; zunanje; npr. spra\u0161evanje, preizkusi znanja, gost promet, zgodnje vstajanje, \u2026<\/p>\n<p>39. TEHNIKE SPOPADANJA S STRESOM<\/p>\n<p>TEHNIKE SPOPADANJA S STRESOM:<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>40. DEFENZIVNO\/ SISTEMSKO DELOVANJE<\/p>\n<p>41. SUCIDUALNO OGRO\u017dEN PACIENT?????????????????????????????<\/p>\n<p>Razlogi za pove\u010dano pozornost delovanja zaposlenih v zdravstveni negi na tem podro\u010dju<\/p>\n<p>Dejavniki tveganja, ki pripomorejo k samomoru so:<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>42.\u00a0 KAKO DELUJEJO VEDENJSKO KOGNITIVNE TEHNIKE?<\/p>\n<p>KOGNITIVNO-VEDENJSKA TERAPIJA POSKU\u0160A IDENTIFICIRATI IN SPREMENITI RAZMI\u0160LJANJE IN VEDENJE ter tako izbolj\u0161ati samo du\u0161evno motnjoVedenjske in kognitivne tehnike:<br \/>\na)VEDENJSKE:dnevnik napredka, zau\u017eite hrane; nadomestno vedenja; STOP tehnike;<br \/>\nplan te\u017ee, merjenja 2x na teden<br \/>\nb)KOGNITIVNE: skupinska psihoedukacija, individ.svetovanje,preusmerjanje\u00a0\u00a0\u00a0 pozornost, spreminjanje mi\u0161ljenja<\/p>\n<p>43.\u00a0 MOTIVACIJSKI POGOVOR IN KDAJ JE POMEMBEN?<\/p>\n<p>44. ANTISUICIDALNI DOGOVOR<\/p>\n<p>Gre za dogovor, da bo pacient v primeru odlo\u010ditve o samomoru takoj pri\u0161el na kontrolo k svojemu ali kak\u0161nemu drugemu zdravniku ali pa na Psihiatri\u010dni oddelek bolni\u0161nice. Ta dogovor je v svojem bistvu nekoliko grotesken \u2013 pacient obljubi, da samomora ne bo naredil, zdravnik pa, da bo prekinil obravnavo, \u010de ga bo, vendar se je v praksi omenjeni pakt izkazal kot zelo u\u010dinkovit pripomo\u010dek.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>45. KAJ POMENI SAMOOBVLADOVANJE BIPOLARNE MOTNJE?<\/p>\n<p>Tehnike samoobvladovanja bipolarne motnje, ki pomagajo pacientu, da pravocasno poi\u0161ce pomoc, prepreci ponovne hospitalizacije in ostane vkljucen v svoje socialno okolje. Tako krepi samozaupanje v lastne sposobnosti. Ucenje samoobvladovanja vkljucuje poznavanje prvih, nejasnih opozorilnih znakov, dobro opazovanje razpolo\u017eenja in pocutja, kakovostno zadovoljevanje temeljnih potreb po spanju, pocitku, hranjenju in druge dnevne aktivnosti. Pacienta je potrebno nauciti prepoznati prve opozorilne znake, ki jih mora povedati zdravniku ali drugi pristojni osebi. Ti opozorilni znaki so: nenadzorovano zapravljanje denarja za nenacrtovane nakupe, hitro spreminjanje ciljev, zmanj\u0161ana potreba po spanju, izvajanje brezciljnih aktivnosti, pretirano telefoniranje daljnim sorodnikom, nerealni nacrti za prihodnost in nenadne odlocitve o poroki, prodaji stanovanja ali najemu vecjega kredita. Na dodatne zaplete pri zdravljenju pacienta z bipolarno motnjo dodatno vpliva zloraba alkohola in psihotropnih substanc, ki je lahko zelo nevarna zaradi zastrupitve in zasvojenosti. Pacienta poucimo, naj dosledno jemlje predpisana zdravila in prihaja na redne kontrolne preglede v specialisticno ambulanto. Pri izvajanju zdravstvene nege ucimo pacienta samooskrbe in zdravega nacina \u017eivljenja, s cimer povecujemo samostojnost in kakovost \u017eivljenja. Zdravstveni delavec se mora zavedati, da pacienta poucuje z vsemi svojimi dejanji, odnosom, urejenostjo in nacinom dela.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>46. KAJ POMENI U\u010cENJE TEHNIK SAMOOBVLADOVANJA?<\/p>\n<p>SAMOOBVLADOVANJE:<\/p>\n<p>Zelo pomembno je, da se oseba z bipolarno motnjo ves \u010das opazuje: npr. s pomo\u010djo bele\u017eenja razpolo\u017eenja v razpredelnice (dnevnik). Tako bo hitro ugotovila spremembe, ki bi lahko kazale na poslab\u0161anje.<\/p>\n<p>UREJENOST VSAKDANJEGA \u017dIVLJENJA<\/p>\n<p>Ima naj \u010dimbolj urejen vsakdanji urnik, redno naj hodi spat in vstaja, se prehranjuje. Vse to veliko prispeva k uravnote\u017eenju razpolo\u017eenja; manj mo\u017enosti je, da bi se pojavili nepri\u010dakovani stresni dogodki, ki bi mo\u010dno vplivali na razpolo\u017eenje. V pomo\u010d nam je lahko dnevnik v katerega vpisujemo koli\u010dino in kvaliteto spanja vsak dan.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>REDNO JEMANJE ZDRAVIL<\/p>\n<p>Pomembno je redno in pravilno jemanje zdravil. Priporo\u010dljivo je jemanje predpisanih zdravil,stabilizatorjev razpolo\u017eenja in\/ali antipsihotikov dokler so prisotni simptomi in nato \u0161e nekaj \u010dasa kot prepre\u010devalno zdravljenje. Tudi jemanje zdravil lahko vsakodnevno bele\u017eimo v dnevniku. Dnevnik lahko potem poka\u017eejo zdravniku ob kontrolnem pregledu, da se la\u017eje skupaj dogovorita glede nadaljnjega jemanja zdravil.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>IZOGIBANJE RIZI\u010cNIM DEJAVNIKOM<\/p>\n<p>Biti mora pozorna na rizi\u010dne dejavnike, ki bi lahko vplivali na poslab\u0161anje oz. ponovitev. V \u010dim ve\u010dji meri naj se jih izogiba ali pa se nau\u010di na\u010dinov, kako jih ubla\u017eiti:<\/p>\n<p>npr. izogibanje pretiranemu pitju alkoholnih pija\u010d in u\u017eivanju drog,<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>IZOGIBANJE PRENAGLJENIM REAKCIJAM IN ODLO\u010cITVAM Z ODLAGANJEM<\/p>\n<p>Moja zaupna oseba je:_______________________<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>BOLJ\u0160E SPOPRIJEMANJE S STRESI IN VSAKDANJIMI OBREMENITVAMI<\/p>\n<p>Obvladovati sku\u0161amo \u010dustva, oziroma ustvariti \u010dustveno ravnote\u017eje.<\/p>\n<p>Npr. ukvarjamo se z ne\u010dim prijetnim, izvajamo dihalne in druge sprostitvene vaje\u2026<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>BOLJ\u0160E RE\u0160EVANJE PROBLEMOV<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>47. DEESKALACIJSKE TEHNIKE (OPI\u0160I)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>48. MOTIVACIJA<\/p>\n<p>MOTIVIRANJE PACIENTA ZA SODELOVANJE: pacientu med pogovorom zadovoljimo njegove potrebe po \u010dustveno pozitivnem socialnem stiku, zmanj\u0161anju strahu, napetosti naka\u017eemo mo\u017enosti zadovoljitev nekaterih potreb v prihodnosti ne obljubljamo, ne izsiljujemo pazimo, da nismo preve\u010d aktivni, direktni ali preve\u010d pasivni;<\/p>\n<p>Slide odvisnosttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttt<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>49. KAJ JE COMPLIANCE?<\/p>\n<p>Sodelovanje pacienta pri zdravljenju \u2013 voljnost.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>50.\u00a0 MANI\u010cNO VEDENJE<\/p>\n<p>51.\u00a0 KAJ VAM POMENI ND POVE\u010cANA GIBALNA AKTIVNOST?<\/p>\n<p>DEF:<\/p>\n<p>VZROKI:<\/p>\n<p>ZNAKI IN SIMPTOMI:<\/p>\n<p>52. POD\u010cRTAJTE STRANSKE U\u010cINKE NEVROLEPTIKOV NA \u017dIVLJENJSKO AKTIVNOST IZLO\u010cANJA?<\/p>\n<p>suha usta, upo\u010dasnjeno praznjenje \u017eelodca, motena prebava, zaprtje, retenca ali inkontinenca urina, motnje menstrualnega ciklusa,<\/p>\n<p>53. KATERA \u017dIVLJENJSKA AKTIVNOST JE OGRO\u017dENA PRI IMPERATIVNIH BLODNJAH? Imperativ=ukaz<\/p>\n<p>Varnost \u2013 pacienti imajo v\u010dasih tudi zelo ukazovalne misli, ki jim velijo oziromo jih nagovarjajo k po\u0161kodovanju drugih ali samih sebe.<\/p>\n<p>54.\u00a0 NAPI\u0160ITE TRI KLJU\u010cNE ZNAKE ZA ODVISNOST?<\/p>\n<p>Abstinen\u010dni znaki, sla- \u017eelja po drogi (craving), opu\u0161\u010danje pomembnih dejavnosti, jemanje kljub posledicam, izguba kontrole nad jemanjem, tolerance, abstinen\u010dna kriza.<\/p>\n<p>Znaki \u2013 prepoznava:<\/p>\n<p>Nekatere zna\u010dilnosti: pribor, droge, prepoznava subkulture (revije, nepripravljenost razgovora o drogah), spremembe na videzu (pordele o\u010di, ekstremno \u0161iroke ali ozke zenice, bled, shuj\u0161an videz, bolan videz \u2013 nahod, brez teka, nespe\u010dnost ali moten ritem, no\u0161enje son\u010dnih o\u010dal v neprimernih okoli\u0161\u010dinah, spremembe v razpolo\u017eenju, mi\u0161ljenju in vedenju, nepovezano govori, jeclja, te\u017eave v ravnote\u017eju, nihanja v razpolo\u017eenju (pogosta jeza, razdra\u017eljivost, potrtost, veselje brez vzroka, izmikanje dru\u017eini, novi prijatelji, motena zbranost, pozornost, izguba motiva za delo in \u0161port, pogosto si izposoja denar, kraje, izguba vrednih predmetov, la\u017ei, opu\u0161\u010danje dru\u017ebe, o novih ni pripravljenosti govorjenja<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>55.\u00a0 V \u010cEM JE BISTVO MOTENJ HRANJENJA?<\/p>\n<p>Motnje hranjenja\u00a0 se navzven ka\u017eejo kot izguba ali pretiran nadzor nad lastnim prehranjevanjem in predstavljajo zdravstveni ter psihosocialni\u00a0 problem. Zunaj gledano,\u00a0 naj bi \u0161lo te\u017eave pri hranjenju, a je v resnici\u00a0 prikrita neka globlja stiska.<\/p>\n<p>Oseba z motnjami hranjenja izra\u017ea svoje \u010dustvene te\u017eave s spremenjenim odnosom do hrane.<\/p>\n<p>Motnje hranjenja<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>KAJ JE BIPOLARNA MOTNJA RAZPOLO\u017dENJA IN NA\u0160TEJ PROBLEME ZDRAVSTVENE NEGE PRI PACIENTU Z MANI\u010cNO EPIZODO! Bipolarna Motnja Razpolo\u017eenja je zna\u010dilno ponavljanje faz pretirano dobrega po\u010dutja (manije ali hipomanije) in depresivnega razpolo\u017eenja. Faze se lahko menjajo v razli\u010dnem zaporedju ali me\u0161ana epizoda. Dva glavna tipa BMR: Tip I \u2013 obdobje manije in depresije Tip II \u2013 &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zdravstena-nega-in-mentalno-zdravje-vaja-2013\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Zdravstena nega in mentalno zdravje vaja 2013<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[517],"tags":[519,1859,80,522],"class_list":["post-2272","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-zn-in-mentalno-zdravje","tag-mentalno-zdravje","tag-zdravstena-nega-in-mentalno-zdravje","tag-zdravstvena-nega","tag-zn-in-mentalno-zdravje"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2272","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2272"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2272\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2272"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2272"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2272"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}