{"id":2301,"date":"2013-03-11T17:37:55","date_gmt":"2013-03-11T16:37:55","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2301"},"modified":"2013-03-11T18:01:10","modified_gmt":"2013-03-11T17:01:10","slug":"javno-zdravje-2-vaja-2013","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/javno-zdravje-2-vaja-2013\/","title":{"rendered":"Javno zdravje 2 vaja 2013"},"content":{"rendered":"<p><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignleft size-full wp-image-2310\" title=\"javno zdravje vaja zapiski iz javnega zdravja\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/javno-zdravje-vaja-zapiski-iz-javnega-zdravja.jpg\" alt=\"\" width=\"261\" height=\"193\" \/>KRONI\u010cNE BOLEZNI<\/strong>-najpogostej\u0161i vzrok umrljivosti-60% (srce o\u017eolje,rak,dihala,du\u0161evne,metabolizem,gibal9<\/p>\n<p><strong>JZ PROBLEM<\/strong>-raz\u0161irijo,vpliva dru\u017eba,velik dele\u017e umrljivosti, Neg. na potomstvo,stro\u0161ki,na njih JE mogo\u010de vplivati z JZ<\/p>\n<p><strong>BREME BOLEZNI<\/strong>-JZ problem,stro\u0161ki,merjen s stro\u0161ki, umrljivostjo,drugimi kazalniki\u00a0 (41%obto\u010d,30%rak,9%ostalo<\/p>\n<p><!--more--><!--more--><\/p>\n<p><strong>BOLNEGA DELA<\/strong>-patogeneza,razisko,prepre\u010dev bolezni, raziskovanje dejavnok tveganja,mortalitetea,morbiliteta<\/p>\n<p><strong>ZDRAVEGA DELA-<\/strong>salutogeneza,razisk,krepitev zdra,kakovos \u017eivlje,razisk varovalnih dejavnik,indikator poz zdravja<\/p>\n<p><strong>INTERVENCIJE-<\/strong>1-delovanje dru\u017ebe kot celota-javna politika, vlada za spremembo okolja2-delovanje lokalne ravni ki nudi aktivnost,promocijo,izobra\u017e3-delovanje na ravni posameznika 7 dej tveg \u2013RR,tobak,alko,holes,hrana,malo sadja z.,neaktiv<\/p>\n<p><strong>CINDI<\/strong>-ohranja-krepi zdravje-prepre\u010d bolezen<\/p>\n<p><strong>NAMEN-<\/strong>podpreti razvoj zdr prijaznih politik2-okrepiti mednarodno sodelovanje3-racionalna raba zdr virov- 4-prispevati k zmanj\u0161evanje razlik razli\u010dnih evropskih dr\u017eav<\/p>\n<p><strong>V SLO-<\/strong>zmanj\u0161ati obolelnost,umrljivost,dejavnike tveganja, Prizadevati za trajnostni razvoj ,zmanj\u0161ati ekonomske in socialne razlike,ohraniti naravno okolje,delavno,bivalno, determinante zdravja<\/p>\n<p><strong>ZGODNJE ODKRIVANJE<\/strong>-ciljna skupinaogro\u017eeni,navidez zdravi,presejanje(oportuno)(organizirano populacijsko) ,individualno odkrivanje tveganj ali prisotne bolezni,<\/p>\n<p>Samopregledovanje-CILJ-\u010dimprej\u0161naj obravnava<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>BSO-KVB-<\/strong> prizadene srce-\u017eile-IBS-ICV-RR(primar 90%,sek10%)<\/p>\n<p>-kron\u010dna bol. Sodob \u010dasa 40%vzrokov invalid,staranja,umiran<\/p>\n<p><strong>-BSO<\/strong> povezana z dru\u017ebenimi razmerami,stopnjo obolelnosti<\/p>\n<p>pa je najpomembnej\u0161i dejavnik neenakosti zdravja med dr\u017ea<\/p>\n<p>\u010dlanicami.<\/p>\n<p>-vodilni vzrok smrti,obolelnosti,VE\u010c MO\u0160KI Umrljivost upada-<\/p>\n<p><strong>Sicer nad 65 let<\/strong><\/p>\n<p>Infarkt in kap (mo\u0161ki-60-64,nizka izobrazba-ni\u017eji sloj-vzhodni )<\/p>\n<p><strong>DEJAVNIKI<\/strong>-povezani z vedenjem in na\u010dinom \u017eivlj,u\u010dinkovita<\/p>\n<p>strategija prepre\u010devanja,osredoto\u010denje na dejavnike tveganja<\/p>\n<p>-starost,mo\u0161ki,kaje,te\u017ea,preh,aktiv,alko,cuker,holes,tlak,stres<\/p>\n<p><strong>STRO\u0160KI<\/strong>-bolnice 219,raziskav srce 66<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>DU\u0160EVNO ZDRAVJE-<\/strong>stanje dobrega po\u010dutja,posmez razvija<\/p>\n<p>sposobnosti,spoprijema s stresom,u\u010dinkovito,plodno dela,<\/p>\n<p>prispeva v skupnost<\/p>\n<p>-dober odnos do sebe,soo\u010danje z izivi,+samopodoba,ob\u010dutek<\/p>\n<p>mo\u010di,sposobnosti,soo\u010denje te\u017eavami<\/p>\n<p><strong>KONTINUM DU\u0160 ZDR<\/strong>-bolezni so simboli\u010dne,te\u017eko dolo\u010diti,<\/p>\n<p>kje se prevesi v te\u017eavo,te\u017eava pa v bolezen<\/p>\n<p><strong>DU\u0160 ZDRAV<\/strong>-je kako mi obravnavamo druge in kako sebe-<\/p>\n<p>Sestavni del javnega zdr-ni le stvar zdr sektorja ampak drugih<\/p>\n<p>in politik,konvencionalni pristop,ve\u010ddimenzionalni pristop<\/p>\n<p><strong>K BOLJ\u0160EMU NA RAVNI EU<\/strong>&#8211;<strong>deklaracija in akcijski na\u010drt v<\/strong><\/p>\n<p><strong>evropi(2005) \u2013<\/strong>promocija<strong>&#8211;<\/strong> odprava stigme,diskriminacije,<\/p>\n<p>preventiva-skrb obolelih z du\u0161 motnjami,vklju\u010devanje njih<\/p>\n<p>dru\u017ebo &#8211;<strong>zelena knjiga<\/strong>&#8211; pot k strategiji du\u0161 zdr,odgovor za<\/p>\n<p>deklarac in na\u010drt,izmenjava in sodelovanje dr\u017e \u010dlanic,<\/p>\n<p>namen zelene knjige spro\u017eiti razpravo institucij,vlade..<\/p>\n<p><strong>evropski pakt za du\u0161 zdravje in po\u010dutje<\/strong>-du\u0161 zdr mladih,<\/p>\n<p>prepre\u010diti depresijo in samomor,,du\u0161 zdr v delavnem<\/p>\n<p>okolju,starej\u0161ih ljudi,boj proti stigmi,socialni izklju\u010denosti<\/p>\n<p><strong>PRIMARNA\u00a0 RAVEN-<\/strong>\u017eenske i\u0161\u010dejo pomo\u010d pogosteje,vendar<\/p>\n<p>zato niso du\u0161 motnje pogostej\u0161e,,v rodni dobi povezane<\/p>\n<p>z porodi,(MO\u0160KI-depreisja,anksioz,du\u0161evne vedenjske,stres)<\/p>\n<p>(\u017dENSKE-depresi,anksioz,stres,organske)<\/p>\n<p><strong>SEKUNDARNA<\/strong>(MO\u0160KI-shizof,depresija,du\u0161evne*alko,anksiozne)<\/p>\n<p>(\u017dENSKE-depreisja.anksiozne,blodnajve)<\/p>\n<p><strong>STALE\u017d ZARADI<\/strong>-depresi-stres-anksiozne-shizof-du\u0161evno vedenj<\/p>\n<p><strong>SMRT<\/strong>-kot osnovni vzrok so du\u0161 motnje redko,lahko pa imajo vpliv-<\/p>\n<p><strong>V 90%<\/strong> je samomor zaplet du\u0161 motenj-v EU vsakih 9 min en samo<\/p>\n<p><strong>DEJAV TVEG<\/strong>-starost,zako. stan(samske-razvezani)izobrazba,mo\u0161ki)<\/p>\n<p>Od severovshoda proti jugozahodu,ve\u010d med avtohtonim prebiv<\/p>\n<p><strong>V SLO<\/strong> 50 na leto-DO 60 LET 10%,DO 40LET 19%<\/p>\n<p><strong>JZ UKREPI IZBOLJ\u0160ANJA DU\u0160 ZDR<\/strong>&#8211;<strong>primarna preventiva<\/strong> kot skrb<\/p>\n<p>ohranjanja du\u0161 zdr,<strong>sekundarna preven<\/strong> kot zgodnje odkrivanje,<\/p>\n<p>obravnava z dejavniki tveganja,odkrivanje prikritih du\u0161 bolnih,<\/p>\n<p><strong>tercialna preve<\/strong>.kot delo s sposameznikipo samomorilnem<\/p>\n<p>vedenju,z osebo in okoljico<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>SLADKORNA<\/strong>-2x ve\u010dji KS kot 7 na te\u0161\u010de -11,1po obroku-predstavla<\/p>\n<p>JZ problem,odraz ekonomskih,socialnih determinanat<\/p>\n<p><strong>2\/3<\/strong> jih bo umrlo zaradi kardiovaskular bolezni-<\/p>\n<p><strong>SZO<\/strong> ocenjuje da bo umrlo 3,8 milijonov<\/p>\n<p><strong>V SLO<\/strong> boleha 125.ooo(6,25%)od tega 500 otrok-<\/p>\n<p>Obolelih nad 75 let je 20%, Denarja 2,26 za diabetikena leto<\/p>\n<p><strong>NACIONALNI PROGRAM<\/strong>-april 2010,usklajen cilj resolucije, temelji<\/p>\n<p>na sodelovanju med partnnerji,dolo\u010da cilje podro\u010dja obvladanja SB<\/p>\n<p><strong>CILJI-<\/strong>zmanj\u0161ana pojavnost sb tipa2,prepre\u010diti 2 pri osebah z<\/p>\n<p>tveganji,zgodnje odkrivanje,zmanj\u0161ati zaplete,umrljivost<\/p>\n<p><strong>DIAB 1<\/strong>-,lastni imunski sistem okvariB celice,otroci,mladi do 30,<\/p>\n<p>nujen zunanji inzulin,ni ga mogo\u010de prepre\u010diti,tvegani dejavniki<\/p>\n<p>avtoimuni,genetski,okolni<\/p>\n<p><strong>DIAB 2<\/strong>-neodvisni od insulina,za\u010detek insulinska rezistenca,po 40 letu,starost,debelost,dedno,gestacijski,neaktivnost<\/p>\n<p><strong>GESTACIJSKI<\/strong>-oblika glukozne intolerance,debelost,dednost,<\/p>\n<p>5%-10%,obi\u010dajno tip2,imajo 40-60%verjetnost da se razvije<\/p>\n<p>diab v naslednjih 5-10 letih<\/p>\n<p><strong>ZAPLETI<\/strong>-bolezni srca in kapi,visok tlak75%,retinopatija,ledvic<\/p>\n<p>40%-\u017eiv\u010dni sistem60-70%-,amputacije,zobe,nose\u010dnost,drugod<\/p>\n<p><strong>DEJAVNIKI TVEGANJA<\/strong>-dru\u017einska a,hrana,debelost,zni\u017ean<\/p>\n<p>HDL zvi\u0161an LDL,nedejavnost,alko,kajenje,stres<\/p>\n<p><strong>ZGODNJE ODKRIVANJE-<\/strong>presejalni testi,v skupinah z ve\u010djim<\/p>\n<p>tveganjem,obi\u010dajno pojavi 10 let prej kot ga odkrijemo,<\/p>\n<p>po odkritju 10-20% \u017ee kroni\u010dne zaplete<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>RAK<\/strong>-starej\u0161i od 50,JZ PROBLEM=raz\u0161irjenost,dru\u017ebeni vpliv<\/p>\n<p>starosti,dele\u017e umrljivosti,stro\u0161ki,J Zukrepi re\u0161evanja<\/p>\n<p><strong>BREME OCENJUJEMO Z- INCIDENCO-<\/strong>\u0161t novih primerov na<\/p>\n<p>100.000 p. v dolo\u010denem \u010das obdob med prebivalci dolo\u010d podro\u010dja<\/p>\n<p><strong>PREVALENCO<\/strong>-\u0161t \u017eivih na dolo\u010den dan,ki ima diagnozo rak<\/p>\n<p><strong>UMRLJIVOSTJO-<\/strong>\u0161t smrti povezan z rakom<strong> PRE\u017dIVETJEM<\/strong><\/p>\n<p>Na \u0161tevilo novih dramati\u010dno vpliva presejanje<\/p>\n<p><strong>2007 ZBOLELO<\/strong> 6.083M-5524\u017d,UMRLO3146m,2391\u017e<\/p>\n<p><strong>2010 zbolelo<\/strong> 12.685 ljudi\u00a0\u00a0 1\/3 prepre\u010dimo,odkrijemo.zdravimo<\/p>\n<p><strong>NAJPOGOSTEJE-<\/strong>ko\u017ea,deb \u010drev,plju\u010da,dojka,prostata,glava vrat,<\/p>\n<p>\u017eelodec,melanom,materni\u010d telo,slinavka \u017dENSKE-dojka,ko\u017ea,<\/p>\n<p>deb \u010dr,plju\u010da,mat vrat,MO\u0160KI-prostata,plju\u010da,ko\u017ea,deb \u010dre,<\/p>\n<p>glava vrat,\u017eelodc<\/p>\n<p><strong>KO\u017dNI NAJPOGOSTEJ\u0160I<\/strong> pri obeh spolih skupaj,incidenca ve\u010da,<\/p>\n<p>sonce,genetski dej.<\/p>\n<p><strong>RAK DOJKE<\/strong>-najpogostej\u0161i \u017eenski, letno\u00a0 zboli ve\u010d kot 100,skoraj<\/p>\n<p>21% vseh rakov,incidenca pove\u010duje<\/p>\n<p><strong>DEJA TVEGA-<\/strong>reprodukcijski,zgodej menzes,pozno menop,debelost,<\/p>\n<p>kontrac,dedno,benign. bol,ion sevanje,hormonsko zdr,prehr,alko<\/p>\n<p><strong>VAROVALNI-<\/strong>dojenje-porodi,tel dejavno,sadje,zelenjava<\/p>\n<p><strong>PLJU\u010cNI-<\/strong>je 2 najpog pri mo\u0161kih,5 pri \u017eenski, incidenca pri \u017e. pove\u010duje<\/p>\n<p><strong>NI ENA<\/strong> bolezen,<\/p>\n<p><strong>DEJ TVEG<\/strong>=kajenje-kancerogeni na del mestu,onesna\u017een zrak<\/p>\n<p><strong>DEB \u010cREVO<\/strong>-4. Pri mo\u0161kih,3 pri \u017eenski,je 2 najpogostej\u0161i vzrok<\/p>\n<p>smrti med raki,redko odkrizt v zg fazi<\/p>\n<p><strong>DEJAVN TVEG<\/strong>-starost po 50,polipi,ru\u017einska,osebna ana,chron,<\/p>\n<p>ulceroz kolitis,prehrana,debelost,alko<\/p>\n<p><strong>RAK \u010cREVA DANKE<\/strong> drugi najpogostej\u0161i rak v SLO,vsako leto<\/p>\n<p>odkrijemo 1400 bolnikov,700 ljudi vsako leto umre,ker je<\/p>\n<p>odkrita prepozno.Razvija ve\u010d let,brez jasnih znakov,<\/p>\n<p>(presejalni testi,kolonoskopija)POLIPI<\/p>\n<p><strong>MATERNI\u010c VRAT<\/strong>-8najpog,z ZORO incidenca pada,starost 35-45<\/p>\n<p>let,umre 6 na 100.000, vsako leto 50 do 60\u017eensk<\/p>\n<p><strong>PREVENTIVNI PROGRAM-<\/strong>ZORA-zgodnje odkrivanje rakavih<\/p>\n<p>obolenj mat vratu \u2013 DORA-dr\u017eavni presejalni program rak dojke<\/p>\n<p><strong> SVIT-<\/strong>dr\u017e prog presejanja in odkrivanja raka debelega \u010drevesja, danke<\/p>\n<p><strong>DEJAVNIK TVEGANJA<\/strong>-promiskiuteta-zg spolno \u017eivljenje,oku\u017eba<\/p>\n<p>genotipa HPV-ni \u0161e jasno kajenje,kontracep,porodi<\/p>\n<p><strong>NAJPOGOSTEJ\u0160A <\/strong>HPV 16 in 18 za nastanek 70% raka mat vratu<\/p>\n<p><strong>CILJNA SKUPINA<\/strong> 20-64 LET<\/p>\n<p><strong>PRESEJANJE POMENI<\/strong> preiskovanje navidezno zdravih<\/p>\n<p>PAP-pregled celic v brisu,zanesljiv 80-90%<\/p>\n<p><strong>EVROPSKI OKVIR LETA 2003 PRIPORO\u010cIL<\/strong> implementacijo<\/p>\n<p>programa presejanja materni\u010d vratu,dojke,debelo \u010d danke<\/p>\n<p><strong>-V UPORABI TEST NA PRIKRITO KRVAVITEV V BLATU=<\/strong><\/p>\n<p><strong>Kolonoskopi ja s patohistologijo=je potrebna diagnosti\u010dno<\/strong><\/p>\n<p><strong> terap metoda,ko je test +.(ZA STAROST 50-69 LET)<\/strong><\/p>\n<p><strong>CILJ-<\/strong>300 obolelih manj,200 umrlih manj letno<\/p>\n<p><strong>DEJAVNOST\u00a0 SVIT<\/strong> &#8211; izvajalska,informacijska,upravljalska \u2013<\/p>\n<p><strong>POGOJI<\/strong>-zadosten odziv,kolonoskopija,zagotoviti kakovost<\/p>\n<p><strong>INSTITUCIJE<\/strong>-minister za zdravje,ZZZS,nosilec programa IVZ,<\/p>\n<p>Programski svet,izvajalci<\/p>\n<p><strong>UDELE\u017dITI<\/strong> vsaj 60%,kolono opraviti vsi ki so nanjo napoteni<\/p>\n<p><strong>SMERNICE IN NAVODILA<\/strong>&#8211;<strong>promocija programa<\/strong>(zaupanje,<\/p>\n<p>opogumljanje,motiviranje<strong>)in\u0161truktorstvo<\/strong><\/p>\n<p>(pojasnjevanje, in\u0161truk postopki)<strong>odstranjevanje ovir<\/strong><\/p>\n<p>(zagotavljaje dostopnosti do programa in podpore)<\/p>\n<p><strong>ORGANI ZA NASTANEK RAKA<\/strong>-jetra,mater vrat,\u017eelodec,<\/p>\n<p>limfati\u010dno tkivo,se\u010dni mehur<\/p>\n<p><strong>HEPATITIS<\/strong> cepljenje otrok ob vstopu v \u0161olo,odraslih<\/p>\n<p>ki so v poklicu,potniki<\/p>\n<p><strong>HPV<\/strong>-povzro\u010da bradavice,v 6 razredu cepljene deklice<\/p>\n<p><strong>HELIOBAKTER-<\/strong>incidenca pada,<\/p>\n<p><strong>HIV<\/strong>-kaposijev sarkom in hodgkinov limfom<\/p>\n<p><strong>LEVKEMIJE LIMFOMI-<\/strong>higijenski ukrepi<\/p>\n<p><strong>JETRNI METLJAJ-<\/strong>\u017eol\u010devod<\/p>\n<p><strong>SHISTOSOMA HAEMATOBIUM<\/strong>-se\u010dni mehur<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ZDRAVJE DELAVCEV-<\/strong><\/p>\n<p><strong>OCENA ZDRAVJA-<\/strong>bolni\u0161ka,po\u0161kodbe pri delu,poklicne bol,<\/p>\n<p>delovna invalidnost(SO NEGATIVNI DEJAVNIKI ZDRAVJA)<\/p>\n<p><strong>POKLICNO DELO=<\/strong>delo s katerim si pridobi\u0161 sredstva,ne glede<\/p>\n<p>na telesno,umsko,enostavno,zahtevno.<\/p>\n<p><strong>DELOVNO OKOLJE<\/strong>-=podporno okolje za zdravje,vpliv na bolj\u0161e z.<\/p>\n<p><strong>BOLNI\u0160KI STALE\u017d<\/strong> je dru\u017ebeno dogovorj. oblika socialne varnosti<\/p>\n<p><strong>SOCIALNO MEDICINSKA ANALIZA<\/strong> pripravlja podateke IVZ-ju,<\/p>\n<p>ta analiza upo\u0161teva koledarske mesce, ZZZS za svoje analize<\/p>\n<p>prou\u010duje samo izgubljene koledarske dneve brez nedelj<\/p>\n<p><strong>BOL . STALE\u017d =<\/strong> \u0161t izgubljenih koledarskih dni x100\/\u0161t<\/p>\n<p>zaposlenih x 365<\/p>\n<p><strong>INDEKS ONESPOSOBLJENJA<\/strong>= \u0161t. Izgubljenih koledarskih<\/p>\n<p>dni\/\u0161t zaposlenih<\/p>\n<p><strong>INDEKS FREKVENCE<\/strong>=\u0161t.primerov x 100\/\u0161t.zaposlenih delavcev<\/p>\n<p><strong>POVPRE\u010cNO TRAJNJE ENE OSEBE<\/strong>=\u0161t.izgubljenih koledarskih<\/p>\n<p>dni\/\u0161t.primerov<\/p>\n<p>V <strong>SLO IZGUBIMO<\/strong> na ra\u010dun bolni\u0161kega stale\u017ea4-5%\u00a0 koledarskih<\/p>\n<p>dni na zaposlenega,ve\u010d \u017eensk kot mo\u0161kih.Stale\u017e je visok.<\/p>\n<p><strong>RAZLOGI ZA STALE\u017d<\/strong>&#8211; najve\u010d zaradi bol.mi\u0161i\u010dnokostnega sistema,<\/p>\n<p>po\u0161kodb in zastrupitev izven dela, po\u0161kodb zastrupitev<\/p>\n<p>na delu,dihala,du\u0161evne motnje<\/p>\n<p><strong>MOBING<\/strong>\u2014kot psihi\u010dno nasilje,\u0161ikiniranje na del mestu-<\/p>\n<p>Prisoten pri 1,5% najmanj 1x na teden<\/p>\n<p><strong>PO\u0160KODBA PRI DELU=<\/strong>ki je posledica neposrednega<\/p>\n<p>kratkotrajnega mehani\u010dnega,fizikalnega in kemi\u010dnega delovanja.<\/p>\n<p>Hitre spremembe polo\u017eaja telesa,obremenitve ali sprememb<\/p>\n<p>fiziolo\u0161kega stanja organizma<\/p>\n<p><strong>IZGOREVANJE NA DEL MESTU<\/strong>-postaja deloholik,lahko<\/p>\n<p>traja do 20 let=popolna izgorelost<\/p>\n<p>-poklic postaja manj pomemben,pomembnej\u0161a je<\/p>\n<p>osebnostna struktura \u010dloveka<\/p>\n<p><strong>PO\u0160KODBE PRI DELU SPREMLJATA<\/strong> \u2013IVZ in in\u0161pektorat RS<\/p>\n<p><strong>V SLO PRIJAVLJENIH<\/strong> 25.03 primerov-83%pri delu in na poti,<\/p>\n<p>15%na poti iz dela-MO\u0160KI 3X BOLJ OGRO\u017dENI-MLAJ\u0160I<\/p>\n<p>po\u0161kodujejo 2x ve\u010d od povpre\u010dja<\/p>\n<p><strong>NAJPOGOSTEJ\u0160I VZROKI<\/strong>-izpostavljenost mehani\u010dnim silam,<\/p>\n<p>padci,transportne(roek,vrat,zapestje)<\/p>\n<p>rana na prstu,vratna h.,izvin nateg sko\u010d skl,tujek ro\u017eenice<\/p>\n<p><strong>POSLEDICE-<\/strong>za\u010dasna nezmo\u017e dela,invalidnost,smrt,<\/p>\n<p>posledice za delavca,ekonomske,\u0161koda okolju<\/p>\n<p><strong>PREPRE\u010cEVANJ<\/strong>E-posameznik in v okolju<\/p>\n<p><strong>SPREMLJANJE RAZMER ZA DELO-<\/strong>ocena del okolja-<\/p>\n<p>izjava o varnosti z oceno tveganja,preventivni pregledi,<\/p>\n<p><strong>PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELAVNEM MESTU<\/strong> je strategija<\/p>\n<p>posredovanja med ljudmi,in delavnim okoljem za zdravje,<\/p>\n<p>omogo\u010diti zdravo izbiro,zagovarjati zdravje<\/p>\n<p><strong>PROGRAM PROMOCIJE-\u010cILI ZA DELO-<\/strong>ozave\u0161\u010danje<\/p>\n<p>delodajalca in delavca o \u017eivljenjskem slogu na del mestu<\/p>\n<p>oblikovanja zdravja naklonjenih delovnih razmer<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>MLADOSTNIK-ZV =primarno,specialisti\u010dni,bolni\u0161ni\u010dno<\/strong><\/p>\n<p><strong>EVROPSKA STRATEGIJA-<\/strong>1-mati in novorojen\u010dek 2-prehrana-<\/p>\n<p>3nalezljive b 4 -po\u0161kodbe in nasilje 5-fizi\u010dno okolje 6-zdravje<\/p>\n<p>adolescentov 7-psihosoc razvoj\u00a0 du\u0161ev.\u00a0 Zdravje<\/p>\n<p><strong>SMR<\/strong>T v prevem letu starosti najve\u010d zaradi\u00a0 nenamernih<\/p>\n<p>po\u0161kodb in zastrupitev(prometne58%,samomori 22%)<\/p>\n<p>(bolezni do 1 leta perinatalnega obdobja,1-4 let anomalije,<\/p>\n<p>5-14 let rakasta ob,15-19 rak)<\/p>\n<p><strong>MRTVOROJENOST <\/strong>je nekako enaka,perinatalna<\/p>\n<p>umrljivost se zni\u017euje<\/p>\n<p><strong>CILJ PERIATALNEGA VARSTVA<\/strong>-zmanj\u0161anje maternalne<\/p>\n<p>in perianalne umrljivosti<\/p>\n<p><strong>SISTEMATI\u010cNi<\/strong>\u2013ugotovljeno dele\u017e slabo in dobro hranjenih,<\/p>\n<p>deformacija hrbtenic,ostrina vida<\/p>\n<p><strong>PROBLEM MLADIH<\/strong> premalo teko\u010dine in gibanja,tel te\u017ea<\/p>\n<p><strong>UKREPI-<\/strong>zagotavljanje dostopnosti ZV otrokom,mladostnicam,<\/p>\n<p>Mladostnikom-ohranjati zdravje otrok mladost in mladost<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>ZV \u017dENSK-za\u010dne v fertilni dobi(<\/strong>dolo\u010da 1 menstruacija9<\/p>\n<p>na podlagi ra\u010dunal podprtih sistemov-<\/p>\n<p>Porodih,rojstvih,splavih,dojenju,kontrace,sterilizacije,<\/p>\n<p>maternalne umrlji<\/p>\n<p><strong>FETALNA SMRT=splav<\/strong> do 28tedna gestacijske starosti<\/p>\n<p><strong>KONTRACEPCIJA<\/strong> najve\u010d od 20-24 let<\/p>\n<p><strong>MATERALNA SMRT<\/strong>=smrt \u017eenske v nose\u010dnosti ali 42<\/p>\n<p>dneh po kon\u010dni nose\u010dnosti(kasna po 42 dnevu)<\/p>\n<p>izvle\u010dek poro\u010dil pripravlja IVZ<\/p>\n<p><strong>PARIETALNA=<\/strong>smrt otroka v zvezi z porodom<\/p>\n<p><strong>DEJAVNIKI KI VPLIVAJO NA MATERALNO SMRT-<\/strong><\/p>\n<p>-socialno.ekonomski dru\u017ebeni-dostop zdr slu\u017ebe<\/p>\n<p>-motiviranje parov-izobra\u017eevanje \u017eensk<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>STARANJE-<\/strong><\/p>\n<p><strong>NARAVNO-<\/strong>postopno slabljenje fiziolo\u0161kih funkcijpri<\/p>\n<p>ohranjanju adaptatornih in kompezatornih mehanizmov,<\/p>\n<p>ki omogo\u010dajo ravnovesje na november<\/p>\n<p><strong>PATOLO\u0160KO<\/strong>-prezgodnje,ne daje mo\u017enosti razvijanja<\/p>\n<p>fiziolo\u0161ke starosti.prezgodnje staranje<\/p>\n<p><strong>STAROST<\/strong>-kronolo\u0161ka(\u0161t let)biolo\u0161ka(upad du\u0161e,teles funkcij)<\/p>\n<p>-funkcionalna(da je prestar za nekaj),do\u017eivljajska<\/p>\n<p>(psiholo\u0161ka,kot se po\u010duti\u0161 toliko sui star)<\/p>\n<p><strong>PADCI-VZROKI-<\/strong>biolo\u0161ki,vedenjski,socioekonomski,<\/p>\n<p>fizi\u010dno okolje<\/p>\n<p><strong>POSLEDICE PADCEV-<\/strong>najve\u010d sp del podlaktiob zapestju,<\/p>\n<p>nato zg del stegnjenice<\/p>\n<p><strong>PREPRE\u010cEVANJE-<\/strong>izbolj\u0161ati zdr stanje ljudi,osve\u0161\u010denost<\/p>\n<p>o nevarnosti,odstranitev ovir<\/p>\n<p><strong>DEMOGRAFSKE SPREMEMBE-<\/strong>ekonomskem podro\u010dju,<\/p>\n<p>socialnem,politi\u010dnem<\/p>\n<p><strong>ZELENA KNIGA NAVAJA 4 PODRO\u010cJA:<\/strong><\/p>\n<p>-preusmeritI zmanj\u0161ebvanje rodnosti evropskega<\/p>\n<p>prebivalstva-u\u010dinkovitost vklju\u010devanja mladih-<\/p>\n<p>zagotoviti(ne)prehitro izklju\u010devanje iz sredine,<\/p>\n<p>iz dru\u017ebene delitve dela-obvladanje nara\u0161\u010danja<\/p>\n<p>\u0161tevila najstarej\u0161ih in nemo\u010d dru\u017ebe<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>PO\u0160KODBE-<\/strong><\/p>\n<p><strong>NEZGODA <\/strong>nepredvidliv dogodek nastal slu\u010dajno,<\/p>\n<p>JE mo\u017eno preventivno vplivati<\/p>\n<p><strong>NESRE\u010cA<\/strong>-,dogodek nastal slu\u010dajno,<\/p>\n<p>NI mo\u017eno nanj vplivati<\/p>\n<p><strong>FENOMEN LEDENE GORE-na<\/strong> vrhu smrt-bolnica,urg slu\u017eba,<\/p>\n<p>Obisk na primarni ravni,ne gre k zdravniku<\/p>\n<p><strong>BREME PO\u0160KODB<\/strong>-smrt,bol zdravlj,zdravnik,rehabilit,<\/p>\n<p>ekonomske,posameznik,demografsko gibanje<\/p>\n<p><strong>EPIDEMIOLO\u0160KI MODEL<\/strong>-gostitelj-agens-vektor-okolje<\/p>\n<p><strong>PO\u0160K KOT JZ PROBLEM-<\/strong><\/p>\n<p>-kriterij raz\u0161irjenosti in hitrost \u0161iritve-kriterij umrljivosti-<\/p>\n<p>finan\u010dnega bremena-javno zdr ukrepanja<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>DROGE<\/strong>-vplivajo na telesno in du\u0161evno zdravje,<\/p>\n<p>ogro\u017eajo socialno stanje ljudi.<\/p>\n<p><strong>PREVENTIVA<\/strong>-krepitev du\u0161ev. Zdravja-otrokove<\/p>\n<p>samopodobe in samospo\u0161tovanja-<\/p>\n<p><strong>MARIHVANA-<\/strong>prva droga-te\u017eave s koncentracijo,<\/p>\n<p>motivacijo(kokain,ekstazi,heroin)<\/p>\n<p><strong>SMRTI<\/strong> najve\u010d zaradi heroina od 20-29 let<\/p>\n<p><strong>DROGA-<\/strong>lastnost-koli\u010dina-pot vnosa-intenzivna<\/p>\n<p>uporaba-kombinacija<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>PSIHOAKTIVNE SNOVI<\/strong><\/p>\n<p><strong>POSEGANJE NI ODVISNO<\/strong> le od posamznika,tudi okolja-droge<\/p>\n<p><strong>POTEK-<\/strong><\/p>\n<p>Priprava-iniciacija-eksperimentiranje-rekreacijska uporaba-<\/p>\n<p>odvisnost-ekscesivna uporaba-droga<\/p>\n<p><strong>DEJAVNIKI POSAMEZNIKA<\/strong>-osebne zna\u010dilnosti-stali\u0161\u010da<\/p>\n<p>in prepri\u010danja-\u017eelja po ugodju-dednost<\/p>\n<p><strong>VAROVALNI DEJAVNIKI<\/strong>-vedenje o drogi,odnos do<\/p>\n<p>u\u017eivanja in ugodja-samonadzorovanje<\/p>\n<p><strong>ZLORABA DROG<\/strong>= kadar pretirana uporaba,nedopustna<\/p>\n<p>uporaba,Up\u0161oraba med ob\u010dutljivimi osebami,ali ki so<\/p>\n<p>\u017ee do\u017eivele \u0161kodljivoe posledice<\/p>\n<p><strong>PRIZADENE<\/strong>-posameznika-dru\u017eino-\u0161olo-podjetje-<\/p>\n<p>gospodarstvo-celo dru\u017ebo<\/p>\n<p><strong>V SLO<\/strong> izstopa alko nato kajenje<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ALKO-se pove\u010duje-<\/strong>vsaka pija\u010da ki vsebuje ve\u010d kot<\/p>\n<p>1,2 volumska\u00a0 odstotka alkohola<\/p>\n<p>V povpre\u010dju jetra za odstranitev 1 enote alko(10 gr alko) i<\/p>\n<p>z krvi potrebuje 1 uro!<\/p>\n<p><strong>+=razpolo\u017eenje,dru\u017eabnost,za\u0161\u010dita pred KBS<\/strong><\/p>\n<p><strong>&#8211; = konflikt,nezgoda,samomor,nasilje,odvisnost,zdravje<\/strong><\/p>\n<p><strong>TELESNI ZNAKI<\/strong>-jetra-hepatitis-rak-tlak-kap-gatritis,<\/p>\n<p>pankreatitis,tel te\u017ea,neplodnost,motnje spolnosti,<\/p>\n<p>okvara ploda,miopatije,nevropatije<\/p>\n<p><strong>MO\u0160KI<\/strong> na dan 2 enoti (2 dcl vina-pol litra piva)<\/p>\n<p><strong>\u017dENSKE<\/strong> 1 enoto(1dcl vina.pol piva)<\/p>\n<p><strong>NAJVE\u010c SE<\/strong> popije 1-piva-2-vina -3-\u017eganja<\/p>\n<p><strong>ABSTINENCA <\/strong>raste z starostjo stopnjo izobrazbe<\/p>\n<p><strong>CAGE=<\/strong> vpra\u0161alnik(presejalni test)\u00a0 C=cut down zmmanj\u0161anje)<\/p>\n<p>A(anoyed zadrega)G(guilty krivda)E eyeopener klin)<\/p>\n<p><strong>ZOPA<\/strong>-zakon o uporabi alkohola<\/p>\n<p><strong>VLOGA ZDR DELAVCEV<\/strong>-zgodnja diagnostika tvegane<\/p>\n<p>in \u0161kodljive rabe alko-priporo\u010dila glede omejitve rabe<\/p>\n<p>alkohola-motiviranje za spreminjanje pivskih navad-<\/p>\n<p>zdravljenje odvisnosti<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>TOBAK-<\/strong>dim vsebuje ve\u010d kot 4000 kemi\u010dnih sestavin<\/p>\n<p><strong>NIKOTIN <\/strong>je droga,povzro\u010da odvisnost,najbolj \u0161kodljiv<\/p>\n<p>(zo\u017eenje \u017eil,pospe\u0161i utrip,vi\u0161a tlak, pospe\u0161 strjevanje krvi)<\/p>\n<p><strong>KATRAN-<\/strong>pri 10 cigaretih na dan se v dobi 10 let nabere<\/p>\n<p>na grlu,sapniku,bronhiju 1 kg katrana(kroni\u010dni bronhitis,<\/p>\n<p>emfizem,rak plu\u010d in drugih organov)<\/p>\n<p><strong>OGLJIK MONOKSID-CO<\/strong> prikadilcih izpodbija kisik iz krvi,<\/p>\n<p>Najbr\u017e je udele\u017een pri okvari \u0161e nerojenih otrok kadilcev<\/p>\n<p><strong> PASIVNO KAJENJE<\/strong>-posledice-dra\u017eenje o\u010di-nosu-glavobol<\/p>\n<p>-tveganje bolezni srca o\u017eilja<\/p>\n<p>Pasivno pri otroku- astma,oku\u017ebe sp dihal,vnetje sr u\u0161esa,<\/p>\n<p>ka\u0161elj,te\u017eko dihanje,izlo\u010danje sluzi<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>SPREMENJENO OKOLJE<\/strong><\/p>\n<p>pomanjkanje neopore\u010dne pitne vode in hrane<\/p>\n<p>neugodni bivanjski pogoji in higienske razmere<\/p>\n<p><strong>Podnebne spremembe \u2013 <\/strong><\/p>\n<p><strong>dvig okoljske temperature vpliva na varnost \u017eivil<\/strong><\/p>\n<p>Klimatski dejavniki vplivajo na porast bolezni,<\/p>\n<p>ki se prena\u0161ajo z \u017eivili<strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong> porast incidence salmoneloz<\/strong> za 5-10% na dvig<\/p>\n<p>okoljske temperature za 1\u00b0 <strong> <\/strong><\/p>\n<p>Definicija: Bolezni, ki jih prena\u0161ajo prena\u0161alci:<\/p>\n<p><strong>MEHANI\u010cNI VEKTOR<\/strong>-Muhe<\/p>\n<p><strong>BIOLO\u0160KI VEKTOR<\/strong>-klopi-komarji-u\u0161i-bolhe<\/p>\n<p><strong>NARA\u0160\u010cANJE<\/strong> \u0160T.PRENA\u0160ALCEV KOT POSLEDICA:<\/p>\n<p><strong>neposrednih u\u010dinkov:<\/strong> spremenjene temperature,<\/p>\n<p>vlage, padavin, vetra<strong>posrednih u\u010dinkov:<\/strong> spremenjene<\/p>\n<p>vegetacije, na\u010din kmetovanja(irigacija),selitev prebivals<\/p>\n<p><strong>POVE\u010cANJE\u00a0 ENDEMSKIH OBMO\u010cJI in PORAST<\/strong> \u0161t. primerov:<\/p>\n<p>-malarije, denge, shizostomiaze, chikungunye<\/p>\n<p><strong>VEKTORSKE BOLEZNI PRI NAS<\/strong><\/p>\n<p><strong>KLOPNI MENINGOENCEFALITIS<\/strong><\/p>\n<p><strong>LYMSKA BORELIOZA<\/strong><\/p>\n<p><strong>Kaj se zgodi, \u010de vbode klop, \u00a0oku\u017een z virusom KME?<\/strong><\/p>\n<p>Najve\u010dkrat \u00a0bolezen ne razvije, sami premagamo oku\u017ebo<\/p>\n<p>Pojavi se blaga vro\u010dinska bolezen<\/p>\n<p>Razvije se vnetje mo\u017eganskih ovojnic in mo\u017eganovine<\/p>\n<p>(1 % bolnikov umre)<\/p>\n<p>Stalne inform. in pou\u010devanje prekomedijev &#8211; individualno<\/p>\n<p><strong>Cepljenje <\/strong><\/p>\n<p>Individualni preventivni ukrepi-obleka repelenti<\/p>\n<p>samopregledovanje in odstranjevanje klopov<\/p>\n<p><strong>Obvezno cepljenje:<\/strong><\/p>\n<p>profesionalno izpostavljeni gozdni delavci<\/p>\n<p>\u0161tudenti- vojaki<\/p>\n<p><strong>LYMSKA BORELIOZA<\/strong> Po vbodu oku\u017eenega klopa:<\/p>\n<p>Na mestu vboda se pojavi zna\u010dilen izpu\u0161\u010daj<\/p>\n<p>Zelo redko vnetje sklepov, vnetje mo\u017eganskih ovojnic<\/p>\n<p>in prevodnega sistema srca<\/p>\n<p>Uporaba repelentov<\/p>\n<p>Samopregledovanje in odstranjevanje klopov<\/p>\n<p>Zgodnje zdravljenje<\/p>\n<p>CEPIVA NI!!!BOLEZEN KI JO PRENA\u0160AJO KLOPIV SLO<\/p>\n<p>NI NALEZLJIVIH BOLEZNI, KI BI JIH PRENA\u0160ALI KOMARJI!<\/p>\n<p><strong>POTENCIALNA GRO\u017dNJA:<\/strong><\/p>\n<p>Vnos virusa chikungunya iz tropskega\/subtropskega sveta<\/p>\n<p><strong>UKREPI OB POJAVU TIGRASTEGA KOMARJA<\/strong><\/p>\n<p>MONITORING (=SPREMLJANJE)<\/p>\n<p>ODSTRANJEVANJE VODE (manj\u0161a mo\u017enost za<\/p>\n<p>razmno\u017eevanje komarjev)<\/p>\n<p>ODSTRANJEVANJE DIVJIH ODLAGALI\u0160\u010c ODPADKOV<\/p>\n<p><strong>Uporaba biocidov \u2013 \u0160ELE OB POJAVU BOLEZNI<\/strong><\/p>\n<p><strong> (chikungunya ali bolezni Zahodnega Nila<\/strong>)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>BOLEZNI POVEZANE S HRANO<\/strong><\/p>\n<p>bolezni povezane s hrano so posledica u\u017eivanja<\/p>\n<p>hrane ali pija\u010d<\/p>\n<p>povzro\u010dajo jih razli\u010dni mikroorganizmi in<\/p>\n<p>toksi\u010dne snovi<\/p>\n<p><strong>opisanih je ve\u010d kot 250 razli\u010dnih bolezenskih stanj,<\/strong><\/p>\n<p><strong> povezanih s hrano<em> <\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>KAKO PRIDE DO OKU\u017dBE<\/em><\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<p>govedina in\u00a0 perutnina se med zakolom onesna\u017eita s<\/p>\n<p>\u010drevesno vsebino<\/p>\n<p>sadje in zelenjava se zalivata\/spirata z vodo, ki je<\/p>\n<p>onesna\u017eena s \u010dlove\u0161kimi ali \u017eivalskimi izlo\u010dki<\/p>\n<p>salmonele se prena\u0161ajo transovarialno<\/p>\n<p>\u0161koljke so filtratorji in koncentrirajo bakterije in<\/p>\n<p>viruse, ki so v morski vodi<\/p>\n<p><strong>POVZRO\u010cITELJI<\/strong><\/p>\n<p>v preteklosti so bili pogosti povzro\u010ditelji: bacil kolere,<\/p>\n<p>Salmonella typhi, bacil tuberkuloze<\/p>\n<p>novej\u0161i povzro\u010ditelji: cyclospora, kampilobaktri,<\/p>\n<p>Vibrio parahaemolyticus,\u00a0 E. coli O157:H7<\/p>\n<p><strong>SPREMEMBE V ETIOLOGIJI<\/strong><\/p>\n<p><strong>Zmanj\u0161anje<\/strong> pogostosti nekaterih povzro\u010diteljev<\/p>\n<p>(npr. tifusa, kolere):<\/p>\n<ul>\n<li>pasterizacija mleka<\/li>\n<li>izbolj\u0161ani postopki konzerviranja hrane<\/li>\n<li>bolj varna preskrba z vodo<\/li>\n<li>izbolj\u0161anje splo\u0161ne higiene<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>KAJ VPLIVA NA PORAST POVEZAN S HRANO<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 spremenjen na\u010din priprave hrane \u2013 industrija<\/p>\n<p>l\u00a0 sodoben na\u010din \u017eivljenja &#8211; prehranjevanje izven doma<\/p>\n<p>l\u00a0 globalizacija \u2013 uvoz hrane iz eksoti\u010dnih krajev<\/p>\n<p>l\u00a0 spremembe v okolju (onesna\u017eenje okolja \u2013 \u0161koljke)<\/p>\n<p>l\u00a0 pojav novih povzro\u010ditelj<\/p>\n<p><strong>TVEGANA \u017dIVILA<\/strong><\/p>\n<p><strong>surova \u017eivila \u017eivalskega izvora<\/strong>: surovo meso, perutnina,<\/p>\n<p>surova jajca, nepasterizirano mleko, \u0161koljke<\/p>\n<p><strong>sve\u017ee sadje in zelenjava<\/strong>, ki ni oprana in o\u010di\u0161\u010dena<\/p>\n<p>\u017eivila, ki so <strong>hranjena na sobni temperaturi<\/strong><\/p>\n<p><strong>KAKO SE OKU\u017dIMO -mesto vstopa so prebavila<\/strong><\/p>\n<p><strong>PRVI ZNAKI<\/strong>: slabost, bruhanje, kr\u010devite bole\u010dine v<\/p>\n<p>trebuhu, driska<\/p>\n<p><strong>KAJ SE PO OKU\u017dBI DOGAJA<\/strong><\/p>\n<p>mikroorganizem preko \u017eelodca potuje v \u010drevo<\/p>\n<p>v obdobju inkubacije se v \u010drevesu namno\u017ei in pritrdi<\/p>\n<p>na \u010drevesno steno<\/p>\n<p>nekateri spro\u0161\u010dajo toksine, drugi vstopijo v epitelijske<\/p>\n<p>celice \u010drevesa in jih okvarijo, nekateri prodrejo v krvni<\/p>\n<p>obtok<\/p>\n<p><strong>GLOBALNO BREME<\/strong><\/p>\n<p>WHO: \u010drevesne nalezljive bolezni povzro\u010dajo zelo veliko<\/p>\n<p>breme bolezni (3. mesto)<\/p>\n<p>oku\u017ebe prebavil: 1,5 -2,5 milijonov umrlih letno<\/p>\n<p>najve\u010d obolelih in umrlih: dojen\u010dki in majhni otroci<\/p>\n<p>&#8211; vzrok 30 % smrti v nerazvitem svetu<\/p>\n<p>otroci, ki imajo pogoste driske, zaostajajo v razvoju<\/p>\n<p><strong>BAKTERIJE-<\/strong>salmonele<strong>&#8211;<\/strong>\u0161igele <strong>&#8211;<\/strong>kampilobaktri <strong>&#8211;<\/strong>E. coli<strong> <\/strong><\/p>\n<p>Vibrio cholerae -Clostridium botulinum in perfringens<\/p>\n<p>Bacillus cereus -Yersinia enterocolitica S. aureus<\/p>\n<p><strong>VIRUSI-<\/strong>norovirus <strong>&#8211;<\/strong>rotavirusi <strong>&#8211;<\/strong>hepatitisa A- astrovirus,<\/p>\n<p>adenovirus, echo virus itd.<strong> <\/strong>kalcivirusi<strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>norovirusi<\/strong> (15 genotipov) in <strong>sapovirusi<\/strong> (4 genotipi)<\/p>\n<p>povzro\u010dajo sporadi\u010dne primere in izbruhe<\/p>\n<p>obolevajo otroci in odrasli\u00a0 &#8211; so eni najbolj pogostih<\/p>\n<p>povzro\u010diteljev drisk<\/p>\n<p><strong> NOROVIRUSI <\/strong>RNA virus<strong>&#8211;<\/strong>Rod \u201cNorovirus\u201d<strong>&#8211;<\/strong>Dru\u017eina<\/p>\n<p>\u201cCaliciviridae\u201d (prej Norwalk-like)<strong>&#8211;<\/strong>Rezervoar so ljudje<\/p>\n<p><strong>PRENOs: fekalno \u2013 oralen<\/strong><\/p>\n<p>Obstojni v okolju (rezistentni na razku\u017eila!!)<\/p>\n<p>Doka\u017eemo jih z elektronskim mikroskopom ali s PCR<\/p>\n<p><strong>POTI PRENOSA<\/strong><\/p>\n<p>fekalno \u2013 oralni prenos<\/p>\n<p>med ljudmi (predvsem med ve\u010djimi skupinami\u00a0 ljudi<\/p>\n<p>preko oku\u017eene hrane<\/p>\n<p>preko vode (po obilnih de\u017eevjih \u2013 mo\u017enost poplave \u2013<\/p>\n<p>fekalno onesna\u017eena voda)<\/p>\n<p><strong>POGOSTOST NOROVIRUSOV PRI OTROCIH<\/strong><\/p>\n<p>Prospektivna finska \u0161tudija oku\u017eb z<\/p>\n<p>enteriti\u010dnimi virusi pri otrocih:kalicivirusi (=norovirusi) 29 %<strong> <\/strong><\/p>\n<p>rotavirusi 29 % astrovirusi 6 % enteriti\u010dni adenovirusi 6 %<\/p>\n<p><strong>IZBRUH NOROVIROZ PRI OTROCIH<\/strong><\/p>\n<p>v negovalnih institucijah \u2013 43 %<\/p>\n<p>v restavraciji \u2013 26 %<\/p>\n<p>v \u0161oli\u00a0 &#8211;\u00a0 11 %<\/p>\n<p>ob bivanju v hotelu, kampu, apartmaju\u00a0 &#8211; 11 %<\/p>\n<p><strong>ZNA\u010cILNOST NOROVIRUSOV<\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong>izlo\u010damo \u0161e <strong>1 teden<\/strong> po kon\u010dani bolezni<\/p>\n<p>ob bruhanju nastane ku\u017eni aerosol<\/p>\n<p>kloriranje jih NE uni\u010di<\/p>\n<p>pre\u017eivijo zmrzovanje<\/p>\n<p>pre\u017eivijo do 60\u00b0C<\/p>\n<p><strong>SMPTOMI NOROVIROZE-<\/strong>Slabost<strong>-Bruhanje-Driska<\/strong><\/p>\n<p>Bole\u010dine v trebuhu-Izguba apetita<\/p>\n<p>Redkeje vro\u010dina, bole\u010dine v mi\u0161icah, glavobol, splo\u0161no<\/p>\n<p>slabo po\u010dutje-Pojav simptomov po zau\u017eitju virusa<\/p>\n<p>(inkubacijska doba) je 24-48 ur<\/p>\n<p>Trajanje simptomov povpre\u010dno 2 dni (3 ure \u2013 4 dni)<\/p>\n<p><strong>UKREPI ZA PREPRE\u010cEVANJE \u0160IRJENJA<\/strong><\/p>\n<p>Poostrena osebna <strong>higiena <\/strong>(predvsem rok!)<\/p>\n<p><strong>Izolacija obolelih <\/strong>(bolni\u0161ki stale\u017e za simptomatske<\/p>\n<p>zaposlene, ki prihajajo v stik z \u017eivili)<\/p>\n<p><strong>Prezra\u010devanje<\/strong> (aerosol po bruhanju)<\/p>\n<p>Za\u010dasno u\u017eivanje le <strong>termi\u010dno obdelane hrane<\/strong><\/p>\n<p>Mokro <strong>\u010di\u0161\u010denje<\/strong> prostorov, pohi\u0161tva, brisa\u010d<\/p>\n<p>Dezinfekcija povr\u0161in<\/p>\n<p><strong>KALCIVIROZE V SLO<\/strong><\/p>\n<p>1360 prijav kalicivirusnih drisk (54% otroci mlaj\u0161i od 14 let)<\/p>\n<p>22 izbruhov povzro\u010denih s kalici virusi (predvsem vrtci,<\/p>\n<p>\u0161ole, DSO, hoteli, bolni\u0161nice<\/p>\n<p><strong>ROTAVIROZE-<\/strong>reovirus <strong>&#8212;<\/strong>dve strukturni beljakovini<\/p>\n<p>zunanje ovojnice VP7 (G beljakovina) in VP4 (P beljakovina)<\/p>\n<p>dolo\u010data\u00a0 G serotip\/P genotip <strong>&#8211;<\/strong>proti VP7 in VP4 beljakovinam s<\/p>\n<p>e razvijejo nevtralizacijska protitelesa <strong>&#8211;<\/strong>povzro\u010ditelj driske<\/p>\n<p>najve\u010dkrat rotavirus VP7\u00a0 serotip G1,2,3,4,9 in VP4 genotip P4,6,8<strong> <\/strong><\/p>\n<p>rotavirus P8 G1 povzro\u010da 70 % oku\u017eb v EU in ZDA in 30 %<\/p>\n<p>v Ju\u017eni Ameriki, Aziji, 23 % v Afriki<\/p>\n<p><strong>NA\u010cIN PRENOSA-<\/strong>S \u010cLOVEKA NA \u010cLOVEKA<strong>&#8211;<\/strong>KAPLJI\u010cNO <strong> <\/strong><\/p>\n<p>POSREDNO, PREKO PREDMETOV<\/p>\n<p><strong>BREME ROTAVIROZ<\/strong>ve\u010dina simptomatskih oku\u017eb od 3.<\/p>\n<p>meseca do starosti 2 let<strong>&#8211;<\/strong>skoraj vsi otroci se preku\u017eijo do 3.<\/p>\n<p>leta starosti <strong>&#8211;<\/strong>oku\u017ebe so pogostej\u0161e in bolj zgodaj v nerazvitem<\/p>\n<p>svetu &#8211; letno pribli\u017eno 600 000 smrti <strong> <\/strong>\u017eivo oralno cepivo<strong> <\/strong><\/p>\n<p>ve\u010dina simptomatskih oku\u017eb od 3. meseca do starosti 2 let<\/p>\n<p>skoraj vsi otroci se preku\u017eijo do 3. leta starosti<\/p>\n<p>oku\u017ebe so pogostej\u0161e in bolj zgodaj v nerazvitem svetu \u2013<\/p>\n<p>letno pribli\u017eno 600 000 smrti \u00a0cepivo rotashield<\/p>\n<p>cepljenih pribli\u017eno 600 000 otrok<\/p>\n<p>pri nekaj otrocih 3-7 dni po 1. ali 2. odmerku cepiva pojav<\/p>\n<p>intususcepcije<\/p>\n<p>sprva je relativno tveganje za intususcepcijo ocenjeno na<\/p>\n<p>37,2 po prvem in 3,8 po drugem cepljenju, dodatne \u0161tudije<\/p>\n<p>ni\u017eje tveganje<\/p>\n<p><strong>RAZVOJ NOVEGA CEPIVA<\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<p>cepljenih pribli\u017eno 600 000 otrok<\/p>\n<p>pri nekaj otrocih 3-7 dni po 1. ali 2. odmerku cepiva pojav<\/p>\n<p>intususcepcije -sprva je relativno tveganje za intususcepcijo<\/p>\n<p>ocenjeno na 37,2 po prvem in 3,8 po drugem cepljenju,<\/p>\n<p>dodatne \u0161tudije ni\u017eje tveganje<\/p>\n<p><strong>CEPIVO PROTI ROTAVIRUSOM<\/strong><\/p>\n<p>\u017eivo oralno oslabljeno cepivo<\/p>\n<p>monovalentno humano, P8 G1 (Rotarix)<\/p>\n<p>shema cepljenja: 2 odmerka<\/p>\n<p>cepljenje: do 6 \u00a0meseca starosti, kasneje ne (intususcepcija?)<\/p>\n<p>??? U\u010dinkovitost monotipskega cepiva G1 za druge tipe \u2013<\/p>\n<p>za hudo drisko morda, za blago verjetno ne (ni dovolj podatkov)<\/p>\n<p><strong>HEPATITIS A<\/strong><\/p>\n<p>virusni hepatitis, ki se prena\u0161a s hrano ali vodo<\/p>\n<p>(hidri\u010dni izbruhi), fekalno-oralno<\/p>\n<p>najve\u010d zbolelih v nerazvitem svetu<\/p>\n<p>razviti svet &#8211; oku\u017eba potnikov<\/p>\n<p>ogro\u017eena skupina so mo\u0161ki, ki imajo spolne odnose<\/p>\n<p>z mo\u0161kimi (posebne spolne prakse)<\/p>\n<p>v preteklosti je bil hepatitis A bolezen otrok (po poteku<\/p>\n<p>zelo lahka bolezen, celo brez zna\u010dilne zlatenice)<\/p>\n<p>v sodobnem \u010dasu obolevajo potniki \u2013 odrasle osebe \u2013<\/p>\n<p>\u010de so starej\u0161i od 50 let, je potek te\u017eji, opisani smrtni primeri<\/p>\n<p><strong>PREPRE\u010cEVANJE: <\/strong><\/p>\n<p>edukacija potnikov glede prehranjevalnih navad<\/p>\n<p>cepljenje s cepivom proti hepatitisu A (Havrix) ali<\/p>\n<p>kombiniranim A+B cepivom (Twinrix)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>BAKTERIJSKE POVZRO\u010cITELJI S HRANO-<\/strong>salmonele<strong> <\/strong><\/p>\n<p>kampilobaktri <strong>&#8211;<\/strong>\u0161igele <strong>&#8211;<\/strong>e\u0161erihije <strong>\u2013<\/strong>kolera<strong>&#8211;<\/strong>botulizem<strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>SALMONELOZ<\/strong><\/p>\n<p>Obstaj 2500 vrst salmonel<strong> <\/strong><\/p>\n<p>Reservoir: \u0161tevilne vrste \u017eivali<\/p>\n<p>Najpogostej\u0161a oku\u017eba s Salmonella\u00a0 enteritidis (ve\u010d kot 80 %)<\/p>\n<p>Inkubacija je kratka, infektivni odmerek velik<\/p>\n<p>Klini\u010dna slika: driska+vro\u010dina<\/p>\n<p><strong> VZROK IZBRUHA<\/strong>: najve\u010dkrat termi\u010dno slabo obdelana hrana,<\/p>\n<p>ki stoji na neprimerni temperaturi \u2013 salmonele se namno\u017eijo<\/p>\n<p><strong>KAMPILOBAKTERIOZA<\/strong><\/p>\n<p>povzro\u010ditelj: <strong>Campylobacter jejuni <\/strong><\/p>\n<p>reservoir: pi\u0161\u010danci (ki ne obolijo), npr. polovica pi\u0161\u010dancev<\/p>\n<p>v ZDA je oku\u017eenih s kampilobaktrom<\/p>\n<p>ku\u017enost: 500 kampilobaktrov je dovolj za bolezen \u2013<\/p>\n<p>zadostuje ena kapljica soka oku\u017eenega pi\u0161\u010danca!<\/p>\n<p>Klini\u010dna slika: DRISKA+BRUHANJE (krvava driska)<\/p>\n<p><strong>ETEC-EPIDEMIOLOGIJA<\/strong><\/p>\n<p><strong>NERAZVITI SVET<\/strong><\/p>\n<p>ETEC povzro\u010da 14-23 % akutnih drisk otrok, mlaj\u0161ih od 5 let\u00a0 &#8211;<\/p>\n<p>ocenjeno 280 milijonov epizod driske, 400 000 smrti<\/p>\n<p>Zaradi dehidracije in dalj \u010dasa trajajo\u010de driske \u2013<\/p>\n<p>vzrok pribli\u017eno \u010detrtino hospitalizacij<\/p>\n<p>Z nara\u0161\u010dajo\u010do starostjo ve\u010d asimptomatskih oku\u017eb<\/p>\n<p><strong>RAZVITI SVET<\/strong><\/p>\n<p>povzro\u010ditelj driske na potovanju<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u0160IGELOZA<\/strong><\/p>\n<p>\u0161igele vstopijo v sluzico debelega \u010drevesa, povzro\u010dajo<\/p>\n<p>ulceracijo, vnetje, krvavitve\u00a0 <strong> <\/strong><\/p>\n<p>\u0160IGA toksin: citotoksi\u010den, nevrotoksi\u010den in enterotoksi\u010den<\/p>\n<p>edini reservoir \u010cLOVEK<\/p>\n<p><strong>Izvor oku\u017ebe:<\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<p>&#8211; hrana ali voda kontaminirana s \u010dlove\u0161kimi iztrebki<\/p>\n<p>&#8211; neposreden prenos iz \u010dloveka na \u010dloveka<\/p>\n<p>&#8211; posreden prenos: muhe<\/p>\n<p>Nara\u0161\u010dajo\u010d problem: REZISTENCA na antibiotike<\/p>\n<p><strong>\u0160IGELOZA<\/strong><\/p>\n<p>v Aziji oboli vsaj 90 milijon ljudi letno, 500 000 umre<\/p>\n<p>najve\u010d obolelih\/umrlih &#8211; otroci do 5. leta starosti,<\/p>\n<p>slabo prehranjeni, oku\u017eeni s HIV<\/p>\n<p>pribli\u017eno 500 000 primerov \u0161igeloze pri potnikih in<\/p>\n<p>l\u00a0 voja\u0161kem osebju iz razvitega sveta<\/p>\n<p>l\u00a0 politi\u010dno nestabilna obmo\u010dja &#8211; epidemije \u0161igeloze<\/p>\n<p>l\u00a0 \u00a0(begunci v Zairu l. 1994 &#8211; visokorezistentna <em>Shigella <\/em><\/p>\n<p>l\u00a0 <em>dysenteriae<\/em> tip 1)<\/p>\n<p><strong>TIFUS<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 povzro\u010ditelj: <em>Salmonella enteritica<\/em> serovar typhi<\/p>\n<p>l\u00a0 reservoir: <strong>SAMO<\/strong> ljudje (NE \u017eivali!!)<\/p>\n<p>l\u00a0 prenos: hrana\/voda, kontaminirana s \u010dlove\u0161kimi iztrebki<\/p>\n<p>l\u00a0 ku\u017enost: nekaj dni pred pojavom simptomov,<\/p>\n<p>ve\u010dina \u0161e 1 teden po prenehanju simptomov<\/p>\n<p>l\u00a0 Klini\u010dna slika: glavobol+vro\u010dina (NI DRISKE!!!)<\/p>\n<p>l\u00a0 10 % izlo\u010dajo <em>S. typhi<\/em> \u0161e 3 mesece<\/p>\n<p>l\u00a0 2%-5 % ostanejo trajni nosilci salmonel<\/p>\n<p>l\u00a0 najve\u010d obolelih v jugovzhodni Aziji in Ju\u017eni Ameriki \u2013<\/p>\n<p>ocenjeno \u0161tevilo primerov 16-33 milijonov,<\/p>\n<p>500 000 &#8211; 600 000 umrlih letno<\/p>\n<p>l\u00a0 najve\u010d obolelih: od 5. do 19. leta starosti<\/p>\n<p><strong>CEPIVO TIFUS<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 cepivo, ki vsebuje Vi PS (virulen\u010dni polisaharidni)<\/p>\n<p>antigen (<strong>cepivo tudi v Sloveniji<\/strong>)<\/p>\n<p>l\u00a0 razvoj protiteles po cepljenju pri 80 % odraslih in<\/p>\n<p>otrocih, starej\u0161ih od dveh let<\/p>\n<p>l\u00a0 <strong>SLABA<\/strong> za\u0161\u010ditna u\u010dinkovitost 72 % &#8211; 77 %<\/p>\n<p>l\u00a0 Cepivo se uporablja pri potnikih in tistih, ki so v<\/p>\n<p>stiku z odplakami, odpadki<\/p>\n<p><strong>KOLERA<\/strong><\/p>\n<p>Vibrio cholerae povzro\u010da akutno drisko s hudo dehidracijo<\/p>\n<p>l\u00a0 poznanih je sedem pandemij kolere, zadnja se je<\/p>\n<p>za\u010dela 1961 v Aziji in se raz\u0161irila v Ju\u017eno in Centralno Ameriko<\/p>\n<p>l\u00a0 kolera se \u0161e vedno intenzivno \u0161iri tam, kjer so higienske<\/p>\n<p>razmere slabe\u00a0 &#8211; prenos je fekalno-Vsaj 75 % vseh<\/p>\n<p>begunskih tabori\u0161\u010d je imelo epidemijo kolere<\/p>\n<p>l\u00a0 Eden najte\u017ejih je bil v Zairu (begunci iz Ruande) l.<\/p>\n<p>1994 \u2013 v nekaj tednih je umrlo 40 000 ljudi<\/p>\n<p>l\u00a0 WHO: v letu 2004 je kolero prijavilo 56 dr\u017eav, ocenjuje se,<\/p>\n<p>da letno oboli 2 milijona ljudi (pribli\u017eno 30 000 umre)<\/p>\n<p>l\u00a0 Kolero povzro\u010data enterotoksikogeni V. cholerae 01<\/p>\n<p>(klasi\u010dni tip in El Tor) in 0139<\/p>\n<p>l\u00a0 oralen, vibrii pre\u017eivijo v vodnem okolju, \u010de je<\/p>\n<p>prisoten plankton, \u0161koljke, alge<\/p>\n<p><!-- wp_ad_camp_1 --><\/p>\n<p><strong>BUTOLIZEM<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 latinsko je botulus = klobasa<\/p>\n<p>l\u00a0 <em>POVZRO\u010cITELJ: <\/em><em>Clostridium botulinum,<\/em> gram-pozitivna<\/p>\n<p>anaerobna sporogena bakterija, izdeluje nevrotoksin.<\/p>\n<p>l\u00a0 7 nevrotoksinov (tip A, B, C [C1, C2], D, E, F,G)<\/p>\n<p>l\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">Spore<\/span> \u2013 termostabilne, odporne na izsu\u0161itev, UV,<\/p>\n<p>alkohole, fenole, sevanje.<\/p>\n<p>l\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">Toksin<\/span> je toplotno labilen \u00e0 80\u00b0C 10 min ali ve\u010d ga uni\u010di<\/p>\n<p>l\u00a0 <strong>Toksin prepre\u010di nevromuskularni prenos<\/strong><\/p>\n<p><strong>(blokira spro\u0161\u010danje acetilholina iz motori\u010dnih<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u017eiv\u010dnih kon\u010di\u010dev) <\/strong>\u00ae<strong> <\/strong> ohlapna paraliza<\/p>\n<p><strong>KLOSTRIDIUM BOTULINIM<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 zemlja<\/p>\n<p>l\u00a0 sediment potokov, jezer, morskih obal<\/p>\n<p>l\u00a0 prebavila rib, ptic in sesalcev<\/p>\n<p>l\u00a0 \u0161krge in notranji organi rakov in \u0161koljk<\/p>\n<p><strong>HRANA POGOST VIR OKU\u017dBE<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 Neprimerno obdelana, doma konzervirana hrana<\/p>\n<p>l\u00a0 Industrijska: klobase, mesni izdelki (pi\u0161\u010danec,<\/p>\n<p>pi\u0161\u010dan\u010dja jetra, \u0161unka), konzervirana zelenjava<\/p>\n<p>(koruza, feferoni, grah, olive, \u0161pina\u010da),<\/p>\n<p>nadevani jaj\u010devci, morski sade\u017ei, tuna, jastog,<\/p>\n<p>dimljene in soljene ribe.<\/p>\n<p>l\u00a0 ZDA: 10 \u2013 30 izbruhov letno<\/p>\n<p>l\u00a0 SLO:\u00a0 malo<\/p>\n<p>l\u00a0 Se ne prena\u0161a\u00a0 med ljudmi<\/p>\n<ul>\n<li><strong>NA\u010cINI OKU\u017dBE<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>botulizem po zau\u017eitju kontaminirane hrane (foodborne)<\/p>\n<p>botulizem majhnih otrok (kolonizacija dojen\u010dkove prebavne cevi)<\/p>\n<p>botulizem rane (intravenski narkomani)<\/p>\n<p>iatrogeni botulizem<\/p>\n<p><strong>ZNAKI OKU\u017dBE<\/strong><\/p>\n<p>18 \u2013 36 ur po zau\u017eitju (4h \u2013 8 dni)<\/p>\n<p>Utrujenost, oslabelost, vrtoglavica, dvojni vid, progresivne<\/p>\n<p>te\u017eave pri po\u017eiranju in govoru \u00e0 te\u017eko dihanje, trd trebuh, zaprtje<\/p>\n<p>Dojen\u010dki: zaprtje, odklanjanje hrane, oslabelost, slinjenje,<\/p>\n<p>spremenjen jok, letargija, tarnanje \u00e0 izguba nadzora nad gibi glave<\/p>\n<p><strong>ZDRAVLJENJE: <\/strong><\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 umetna ventilacija,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 hranjenje po nazogastri\u010dni sondi,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 <strong>antitoksin (SLO: Chiron Bering) <\/strong><\/p>\n<p><strong>CEPIVA ZA UPORABO\u00a0\u00a0 PRI HRANI<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>l\u00a0 <em>Salmonella typhi (nizka za\u0161\u010dita)<\/em><\/p>\n<p>l\u00a0 <em>Vibrio cholerae (neu\u010dinkovito)<\/em><\/p>\n<p>l\u00a0 Rotavirus (samo za majhne otroke)<\/p>\n<p><strong>ZAKLJU\u010cEK<\/strong><\/p>\n<p>Hepatitis A (potniki)<\/p>\n<p>\u0161tevilni patogeni, ki povzro\u010dajo bolezni povezane s hrano<\/p>\n<p>veliko breme bolezni<\/p>\n<p>malo u\u010dinkovitih cepiv<\/p>\n<p>nova cepiva se presku\u0161ajo \u00a0dolo\u010devalci nalezljivih bolezni<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Prilagajanje in spremembe mikrobov<\/strong><\/p>\n<p>1Pojavljajo se novi bolezenski mikrobi in bolj patogene<\/p>\n<p>razli\u010dice \u017ee znanih povzro\u010diteljev HIV, hepatitis C, SARS,<\/p>\n<p>E.coli 0157:H7, norovirusi, povzro\u010ditelj bovine spongiformne<\/p>\n<p>encefalopatije, virus pti\u010dje gripe, West nile, denga<\/p>\n<p>2) <strong>Odpornost\/sprejemljivost ljudi na oku\u017ebe<\/strong><\/p>\n<p>staranje prebivalcev, ki so ob\u010dutljivi za\u00a0 agense, ki so sicer ne\u0161kodljivi,<\/p>\n<p>ve\u010dje \u0161tevilo bolnikov, ki so imunsko oslabljeni<\/p>\n<p>\u0161irjenje antibioti\u010dne rezistence zaradi nepreudarne rabe antibiotikov<\/p>\n<p>porast \u0161tevila tistih, ki odklanjajo cepljenja<\/p>\n<p>3) <strong>\u017divljenjski slog <\/strong>spremenjen na\u010din \u017eivljenja in obna\u0161anja ljudi,<\/p>\n<p>odnos do spolnosti in uporaba drog, ki vplivajo na \u0161irjenje<\/p>\n<p>HIV-a, hepatitis B, C, klamidije\u00a0 in drugih nalezljivih bolezni<\/p>\n<p>4) <strong>Tehnologija in industrija<\/strong> mno\u017ei\u010dna predelava hrane,<\/p>\n<p>\u017eivahen mednarodni promet, spremembe v proizvodnji in<\/p>\n<p>rokovanju s hrano\u00a0 lahko vodijo k izbruhom\u00a0 zoonoz in<\/p>\n<p>\u010drevesnih nalezljivih bolezni z mednarodnimi razse\u017enostmi,<\/p>\n<p>M<strong>ednarodna potovanja, trgovina, vojne<\/strong> Pove\u010dalo se je \u0161tevil<\/p>\n<p>mednarodnih potovanj, migracij, begunskih tokov, ki ima<\/p>\n<p>lahko za posledico vnos nalezljive bolezni med populacijo<\/p>\n<p>6) <strong>Podnebje in vreme<\/strong> okoljske spremembe kot so globalno<\/p>\n<p>segrevanje, posegi v naravo, vplivajo na \u0161irjenje nalezljivih<\/p>\n<p>bolezni na nova obmo\u010dja (West Nile, denga,<\/p>\n<p>Chickungunya, Lyme borelioza, KME),<\/p>\n<p>7) <strong>Namensko povzro\u010danje nalezljivih bolezni<\/strong> gro\u017enja bioterorizma<\/p>\n<p>in biolo\u0161ke vojne,<\/p>\n<p><strong>NALEZLJIVE BOLEZNI<\/strong><\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 BOLEZNI POVEZANE S HRANO<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 <strong>OKU\u017dBE DIHAL<\/strong><\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 ZOONOZE<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 BOLEZNI, KI JIH PREPRE\u010cUJEMO S CEPLJENJEM<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 SPOLNO PRENESENE BOLEZNI<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 BOLNI\u0160NI\u010cNE OKU\u017dBE<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 RAZVOJ ZMANJ\u0160ANE OB\u010cUTLJIVOSTI NA ANTIBIOTIKE<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 \u00a0BOLEZNI POVEZANE S POTOVANJEM<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 NOVE NALEZLJIVE BOLEZNI<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 <strong>BIOTERORISTI\u010cNI AGENSI<\/strong><\/p>\n<p><strong>OKU\u017dBE DIHAL<\/strong><\/p>\n<p><strong>SINDROMSKI PRISTOP \u2013 brez natan\u010dnej\u0161e analize povzro\u010diteljev<\/strong><\/p>\n<p><strong>Akutne oku\u017ebe zgornjih dihal<\/strong> (vnetje \u017erela, nahod, vnetje<\/p>\n<p>sapnika, srednjega u\u0161esa)<\/p>\n<p><strong>Akutne oku\u017ebe spodnjih dihal<\/strong> (akutni bronhitis, bronhiolitis, plju\u010dnica)<\/p>\n<p><strong>PRIDOBIOVANJE PODATKOV<\/strong><\/p>\n<p><strong>Podatkovne zbirke IVZ RS:<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 ZUBSTAT \u2013 zunajbolni\u0161ni\u010dna statistika<\/p>\n<p>l\u00a0 BOLOB \u2013 bolni\u0161ni\u010dne obravnave<\/p>\n<p>l\u00a0 ZBIRKA O BOLNI\u0160KI ODSOTNOSTI Z DELA<\/p>\n<p>l\u00a0 ZBIRKA UMRLIH<\/p>\n<p><strong>AKUTNE OKU\u017dBE DIHAL- VODILNI VZROK:<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 zbolevnosti (z ali brez obiska pri zdravniku)<\/p>\n<p>l\u00a0 odsotnosti z dela\/nege<\/p>\n<p>l\u00a0 napotitve na sekundarno raven<\/p>\n<p>l\u00a0 hospitalizacij<\/p>\n<p>l\u00a0 umrljivosti v starej\u0161em delu populacije<\/p>\n<p><strong>PO POVZRO\u010cITELJIH<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 gripa<\/p>\n<p>l\u00a0 drugi virusi, ki povzro\u010dajo akutne oku\u017ebe dihal<\/p>\n<p>l\u00a0 invazivne oku\u017ebe s pnevmokokom, hemofilusom<\/p>\n<p>l\u00a0 legioneloze<\/p>\n<p>l\u00a0 oslovski ka\u0161elj<\/p>\n<p><strong>GRIPA<\/strong><\/p>\n<p><strong>POVZRO\u010cITELJI<\/strong> gripe pri ljudeh:<\/p>\n<p>l\u00a0 <strong>virus influence A H1N1<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 <strong>virus influence A H3N2<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 <strong>virus influence B<\/strong><\/p>\n<p>Vsako sezono prevladuje eden izmed na\u0161tetih virusov.<\/p>\n<p>V cepivo so vklju\u010deni vsi trije podtipi virusa (=trivalentno cepivo)<\/p>\n<p><strong>EPIDEMIOLO\u0160KE ZNA\u010cILNOSTI<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 Gripa izbruhne v zimskem \u010dasu \u2013 najve\u010dkrat v drugi polovici<\/p>\n<p>februarja (zvonasta oblika krivulje)<\/p>\n<p>l\u00a0 Zbolevajo vse starostne skupine, najprej \u0161olarji,<\/p>\n<p>pred\u0161olski otroci, nato odrasli in starej\u0161i ljudje<\/p>\n<p>l\u00a0 Najve\u010d zapletov je pri zelo majhnih otrocih,<\/p>\n<p>kroni\u010dnih bolnikih in starej\u0161ih<\/p>\n<p><strong>KAKO JO SPREMLJAMO<\/strong><\/p>\n<p>SENTINEL SURVEILLANCE SYSTEM\u201d = MRE\u017dNO SPREMLJANJE GRIPE<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 dolo\u010deno \u0161tevilo ambulant (pribli\u017eno 40) redno,<\/p>\n<p>tedensko poro\u010da o \u0161tevilu obolelih z gripi podobno<\/p>\n<p>boleznijo ali akutnimi oku\u017ebami dihal<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Podatki izhajajo iz pribli\u017eno 4 % populacije<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 podatke zbere ZZV in jih sporo\u010di IVZ, ki redno<\/p>\n<p>tedensko poro\u010da ECDC gripa<\/p>\n<p><strong>IZJEMEN VPLIV NA:<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 ZBOLEVNOST<\/p>\n<p>l\u00a0 ODSOTNOST Z DELA<\/p>\n<p>l\u00a0 UMRLJIVOST<\/p>\n<p>l\u00a0 Ni enako v vsaki sezoni!!!!!<\/p>\n<p><strong>CEPIVO GRIPE<\/strong><\/p>\n<p><strong>CEPIVO<\/strong>:<\/p>\n<p>l\u00a0 mrtvo cepivo<\/p>\n<p>l\u00a0 majhen dele\u017e ne\u017eelenih u\u010dinkov<\/p>\n<p>l\u00a0 uspe\u0161nost odvisna: od ujemanja s sevom,<\/p>\n<p>ki kro\u017ei, imunskega stanja organizma in starosti<\/p>\n<p>l\u00a0 za\u0161\u010ditna u\u010dinkovitost: 90 % (mladi, odrasli ljudje),<\/p>\n<p>40% -60% (starej\u0161e osebe)<\/p>\n<p><strong>PRIPORO\u010cENO ZA<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 Starej\u0161i od 65 let<\/p>\n<p>l\u00a0 Kroni\u010dno bolni (sr\u010dni, plju\u010dni, ledvi\u010dni bolniki,<\/p>\n<p>osebe z motnjo imunosti, diabetiki)<\/p>\n<p>l\u00a0 Oskrbovanci domov<\/p>\n<p>l\u00a0 Majhni otroci (pod 2 leti)<\/p>\n<p>l\u00a0 Zdravstveni delavci????<\/p>\n<p><strong>CILJI PROTI GRIPI<\/strong><\/p>\n<p>Cilja WHO\u2013ja glede precepljenosti v Sloveniji ne dosegamo<\/p>\n<p>VZROK ???<\/p>\n<p>l\u00a0 ekonomski<\/p>\n<p>l\u00a0 pomanjkljivo znanje<\/p>\n<p>l\u00a0 stali\u0161\u010de<strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>VIRUS INFLUENCE POVZRO\u010cA<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 SEZONSKA GRIPA (=influenca)<\/p>\n<p>l\u00a0 PANDEMSKA GRIPA<\/p>\n<p>l\u00a0 PTI\u010cJA GRIPA<\/p>\n<p><strong>KDAJ PANDEMIJA<\/strong><\/p>\n<p>1. <strong>VIRUS INFLUENCE SE MO\u010cNO SPREMENI<\/strong><\/p>\n<p>na\u0161 imunski sistem na nov, spremenjen virus ni pripravljen<\/p>\n<p>skoraj vsi, ki\u00a0 bodo v stiku z virusom, bodo zboleli<\/p>\n<p>gripa bo lahko potekala precej te\u017eko in povzro\u010dala<\/p>\n<p>smrt tudi v tistih starostnih skupinah, kjer je sicer<\/p>\n<p>ne pri\u010dakujemo (otroci, mladostniki)<\/p>\n<p>2. <strong>SPREMENJEN VIRUS GRIPE MORA BITI DOBRO<\/strong><\/p>\n<p><strong> PRENOSLJIV IZ \u010cLOVEKA NA \u010cLOVEKA<\/strong><\/p>\n<p><strong> Virus pti\u010dje gripe je nov virus za nas ljudi, vendar<\/strong><\/p>\n<p><strong> tak kot trenutno je, ne more povzro\u010diti pandemije, <\/strong><\/p>\n<p><strong>ker ni sposoben, da se \u0161iri iz \u010dloveka na \u010dloveka<\/strong><\/p>\n<p><strong>KAJ POVZRO\u010cA PANDEMIJA<\/strong><\/p>\n<p>\u00ad zbolevnost<\/p>\n<p>\u00ad odsotnost z dela<\/p>\n<p>\u00ad hospitalizacij (pomanjkanje postelj, ZD)<\/p>\n<p>\u00ad umrljivost<\/p>\n<p><strong>\u00af<\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Moteno delovanje <\/strong><\/p>\n<p><strong>celotne dru\u017eb<\/strong><\/p>\n<p><strong>VIRUSNI POVZRO\u010cITELJ DIHAL<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 respiratorni sincicijski virus<\/p>\n<p>l\u00a0 adenovirus<\/p>\n<p>l\u00a0 virus parainfluence<\/p>\n<p>l\u00a0 rinovirusi<\/p>\n<p>l\u00a0 koronavirusi<\/p>\n<p>l\u00a0 <strong>novej\u0161i virusi<\/strong>: humani metapnevmovirus, bokavirus<\/p>\n<p><strong>VSI RESPIRATORNI VIRUSI SE PRENA\u0160AJO KAPLJI\u010cNO IN <\/strong><\/p>\n<p><strong>POSREDNO PREKO ONESNA\u017dENIH POVR\u0160IN!!!!<\/strong><\/p>\n<p><strong>RESPIRATORNI SINICIJSKI VIRUS<\/strong><\/p>\n<p>Povzro\u010ditelj oku\u017eb zelo majhnih otrok v prvem in 2 LET starosti<\/p>\n<p>Po preboleli oku\u017ebi imunost ni trajna, obolevajo odrasle osebe,<\/p>\n<p>klini\u010dna slika bla\u017eja (pri starej\u0161ih od 65 let spet te\u017eja)<\/p>\n<p>Pojav oku\u017eb je sezonski: od oktobra do aprila<\/p>\n<p>Klini\u010dna slika pri otrocih do dveh let: BRONHIOLITIS<\/p>\n<p>RSV je vodilen vzrok hospitalizacije majhnih otrok!!!<\/p>\n<p><strong>PREPRE\u010cEVANJE<\/strong><\/p>\n<p>Higienski ukrepi (umivanje rok, higiena ka\u0161lja,<\/p>\n<p>osebe z ARI ne sodijo k novorojen\u010dku)<\/p>\n<p>Cepivo ni bilo uspe\u0161no: pri cepljenih osebah potek<\/p>\n<p>oku\u017ebe z RSV slab\u0161i (cepivo iz 60-let)<\/p>\n<p>V ZDA so bila nekaj let registrana protitelesa proti RSV<\/p>\n<p>(poliklonski imunoglobulin RSV IGIV) \u2013 lansko leto<\/p>\n<p>ukinjena registracija<\/p>\n<p><strong>PALIVIZUMAB<\/strong><\/p>\n<p>=\u00a0\u00a0\u00a0 monoklonsko IgG protitelo, 1x mese\u010dno preko<\/p>\n<p>5. jesensko-zimskih mesecev<\/p>\n<p><strong>SAMO ZA OTROKE Z VISOKIM TVEGANJEM<\/strong><\/p>\n<p>(nedono\u0161en\u010dke, rojene z okvarjenimi plju\u010di in sr\u010dnimi napakami)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zmanj\u0161a \u0161tevilo hospitalizacij v ogro\u017eenih skupinah<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zmanj\u0161a \u0161tevilo dni v intenzivni enoti<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zmanj\u0161a potrebo po zdravljenju s kisikom<\/p>\n<p><strong>OSLOVSKI KA\u0160ELJ<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 Povzro\u010ditelj: <em>Bordetella pertussis <\/em><\/p>\n<p>l\u00a0 Klini\u010dna slika najte\u017eja pri zelo majhnih otrocih<\/p>\n<p>l\u00a0 Uvedba cepljenja bistveno zni\u017ea pojavnost oslovskega ka\u0161lja<\/p>\n<p><strong>OSLOVSKI KA\u0160ELJ<\/strong><\/p>\n<p>zmotno prepri\u010danje, da oslovski ka\u0161elj skoraj ne obstaja ve\u010d<\/p>\n<p>zmotno prepri\u010danje, da cepljenje proti oslovskemu<\/p>\n<p>ka\u0161lju \u0161\u010diti pred oku\u017ebo do konca \u017eivljenja<\/p>\n<p>la\u017eje klini\u010dne oblike oslovskega ka\u0161lja pri mladostnikih<\/p>\n<p>in odraslih niso prepoznane<\/p>\n<p>v nekaterih dr\u017eavah ugotavljajo kro\u017eenje bordetel,<\/p>\n<p>ki se po antigenski sestavi ne ujemajo najbolje s cepivom<\/p>\n<p><strong>EPIDEMIOLO\u0160KE ZNA\u010cILNOSTI<\/strong><\/p>\n<p>nara\u0161\u010danje inciden\u010dne stopnje oslovskega ka\u0161lja pri mladostnikih<\/p>\n<p>potrjen prenos znotraj dru\u017eine \u2013 asimptomatske in<\/p>\n<p>simptomatske oku\u017ebe<\/p>\n<p><em>Bordetella pertussis<\/em> \u2013 povzro\u010ditelj dolgotrajnega,<\/p>\n<p>nadle\u017enega ka\u0161lja pri odraslih osebah<\/p>\n<p><strong>CEPLJENJE<\/strong><\/p>\n<p>Cepilna shema v ZDA in nekaterih EU dr\u017eavah: \u0161e 5. odmerek pred \u0161olo<strong> <\/strong><\/p>\n<p>Cepilna shema v Sloveniji: ob 2.,4.,6. mesecu in 1 letu starosti (4x)<\/p>\n<p>\u2193<\/p>\n<p>UVEDBA 5. ODMERKA CEPIVA PROTI OSLOVSKEMU KA\u0160LJU<\/p>\n<p>V 3. RAZREDU v letu 2009<\/p>\n<p><strong>LEGIONELOZA<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 POVZRO\u010cITELJ: Legionella pneumophila<\/p>\n<p>l\u00a0 KLINI\u010cNA SLIKA:<\/p>\n<p>Pontia\u0161ka vro\u010dica<\/p>\n<p>Legionarska bolezen (plju\u010dnica)<\/p>\n<p><strong>DEJAVNIKI TVEGANJA \u2013 \u010dlovek<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>mo\u0161ki spol<\/li>\n<li>starost<\/li>\n<li>motnja imunosti<\/li>\n<li>kajenje,\u00a0 alkohol<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>DEJAVNIKI TVEGANJA \u2013 okolje<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>obse\u017een vodovodni sistem (bolni\u0161nice, hoteli)<\/li>\n<li>slabo vzdr\u017eevani sistemi (neo\u010di\u0161\u010dene glave<\/li>\n<li> pipov, mrtvi rokavi, slaba preto\u010dnost)<\/li>\n<li>neustrezne temperature hladne in tople vode<\/li>\n<li>sporadi\u010dni primer<\/li>\n<li>izbruh<\/li>\n<li>legioneloza povezana s potovanjem<\/li>\n<li>bolni\u0161ni\u010dna legioneloza<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>PREPRE\u010cEVANJE<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 NADZOR NAD PITNO VODO \u2013 legionele se ne dolo\u010dajo rutinsko<\/p>\n<p>l\u00a0 NADZOR NAD KOPALNIMI VODAMI<\/p>\n<p>l\u00a0 IN\u0160PEKCIJSKI NADZOR NAD BOLNI\u0160NICAMI<\/p>\n<p>l\u00a0 Nacionalna komisija za prepre\u010devanje bolni\u0161ni\u010dnih<\/p>\n<p>oku\u017eb pripravlja navodila za bolni\u0161nice<\/p>\n<p><strong>PVENMOKOKNE OKU\u017dBE<\/strong><\/p>\n<p><strong>STREPTOCOCCUS PNEUMONIAE &#8211;<\/strong>NAJP POVZRO\u010cITELJ:<\/p>\n<p>l\u00a0 vnetja srednjega u\u0161esa<\/p>\n<p>l\u00a0 vnetja obnosnih votlin<\/p>\n<p>l\u00a0 bakterijske plju\u010dnice<\/p>\n<p>l\u00a0 <strong>gnojnega meningitisa<\/strong><\/p>\n<p><strong>EPIDEMIOLOGIJA PNEVMOKOKOV<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 Pogosta kolonizacija zgornjih dihal pri zdravih, pogosteje pri otrocih<\/p>\n<p>l\u00a0 Prenos direkten &#8211; s ku\u017enimi kapljicami \u2013 od bolnika ali zdravega nosilca<\/p>\n<p>l\u00a0 Obdobje ku\u017enosti neznano, verjetno &lt;24 ur po za\u010detku<\/p>\n<p>u\u010dinkovitega antibioti\u010dnega zdravljenja<\/p>\n<p>l\u00a0 Najve\u010d pozimi<\/p>\n<p>l\u00a0 Najpogosteje pri dojen\u010dkih, majhnih otrocih in starej\u0161ih<\/p>\n<p>l\u00a0 Pogostej\u0161e pojavljanje in te\u017eji potek pri imunski oslabelosti,<\/p>\n<p>hipo- ali aspleniji &#8230;<\/p>\n<p>l\u00a0 Inkubacija: 1-3 dni<\/p>\n<p><strong>PREPRE\u010cEVANJE<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 <strong>CEPIVO<\/strong><\/p>\n<p>&#8211; 23-valentno polisaharidno cepivo<\/p>\n<p>&#8211; konjugirano cepivo<\/p>\n<p>l\u00a0 <strong>U\u010cINKOVITOST CEPIVA<\/strong><\/p>\n<p>ZGOLJ na invazivne oblike oku\u017eb (gnojni meningitis,<\/p>\n<p>bakteriemi\u010dna plju\u010dnica, ne vnetje srednejga u\u0161esa)<\/p>\n<p><strong>OKU\u017dBE HAMEOPHILUS INFLUENZAE<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 drugi najbolj pogost povzro\u010ditelj vnetja srednjega u\u0161esa<\/p>\n<p>l\u00a0 povzro\u010ditelj vnetja poklopca (epiglotitisa)<\/p>\n<p>l\u00a0 povzro\u010ditelj <strong>gnojnega meningitisa <\/strong>(pogoste trajne posledice \u2013<\/p>\n<p>okvara sluha)<\/p>\n<p>l\u00a0 Porast \u0161tevila dr\u017eav, ki so uvedle cepljenje<\/p>\n<p>l\u00a0 SLO uvede cepljenje v 2002<\/p>\n<p><strong>AKUTNE OKU\u017dBE DIHAL<\/strong><\/p>\n<p><strong>ALI LAHKO VPLIVAMO??<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 <strong>nefarmakolo\u0161ki ukrepi:<\/strong> prepre\u010devanje \u0161irjenj<\/p>\n<p>s \u201csocial distancing\u201d<\/p>\n<p>l\u00a0 <strong>zdrav \u017eivljenjski slog:<\/strong> primerno topli in<\/p>\n<p>vla\u017eni prostori, gibanje na prostem, zra\u010denje<\/p>\n<p>prostorov, primerna prehrana,<\/p>\n<p>l\u00a0 <strong>razvade<\/strong>:\u2193alkohola, \u2193 tobaka<\/p>\n<p>l\u00a0 <strong>cepljenje<\/strong> \u2013 gripa, pnevmokokne oku\u017ebe,<\/p>\n<p>oslovski ka\u0161elj, palivizumab za RSV, H. influenzae<\/p>\n<p><strong>ZAKONODAJA-<\/strong>MEDNARODNA -EVROPSKA \u2013SLOVENSKA <strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>DR\u017dAVA MORA ZAGOTOVITI<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 hitro dolo\u010ditev ukrepov za prepre\u010devanje \u0161irjenja<\/p>\n<p>nalezljive bolezni z ustrezno logisti\u010dno podporo,<\/p>\n<p>usposobljenim osebjem in laboratorijsko analizo vzorcev<\/p>\n<p>l\u00a0 povezanost znotraj zdravstva in povezanost z drugimi<\/p>\n<p>pristojnimi resorji za hitro odobritev in uvedbo<\/p>\n<p>ukrepov za zamejitev in nadzor<\/p>\n<p>l\u00a0 u\u010dinkovito \u00a0komunikacijo \u00a0oz. povezavo z ambulantami,<\/p>\n<p>l\u00a0 bolni\u0161nicami, letali\u0161\u010di, pristani\u0161\u010di, kopenskemi<\/p>\n<p>mejami, laboratoriji itd.<\/p>\n<p>l\u00a0 izdelavo, delovanje in vzdr\u017eevanja nacionalnega<\/p>\n<p>na\u010drta delovanja v izrednih razmerah<\/p>\n<p>l\u00a0 zagotavljati 24\/7 odzivnost<\/p>\n<p><strong>POGLAVITNO<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>ALI      JE VPLIV NA JAVNO ZDRAVJE RESEN? <\/strong><\/li>\n<li><strong>ALI      JE DOGODEK NEPRI\u010cAKOVAN, NENAVADEN? <\/strong><\/li>\n<li><strong>ALI      OBSTAJA TVEGANJE ZA MEDNARODNO \u0160IRJENJE?<\/strong><\/li>\n<li><strong>ALI VPLIVA NA      MEDNARODNO TRGOVINO? <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong> \u010ce je odgovor DA na vsaj 2 od 4 VPRA\u0160ANJ, <\/strong><\/p>\n<p><strong>je potrebno dogodek prijaviti na MZP<\/strong><\/p>\n<p><strong>NALOGE ECDC<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI<\/p>\n<p>l\u00a0 ZNASTVENO PREU\u010cEVANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI<\/p>\n<p>l\u00a0 IDENTIFIKACIJA GRO\u017dENJ ZDRAVJU<\/p>\n<p>l\u00a0 ODGOVOR NA GRO\u017dNJE ZDRAVJU<\/p>\n<p>l\u00a0 IZOBRA\u017dEVANJE<\/p>\n<p>l\u00a0 KOMUNIKACIJE<\/p>\n<p>l\u00a0 TEHNI\u010cNA PODPORA DR\u017dAVAMA \u010cLANICAM<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>l\u00a0 EFSA<\/p>\n<p>l\u00a0 \u00a0je bila ustanovljena l. 2002 z namenom, da se izbolj\u0161a<\/p>\n<p>skrb za varno hrano v Evropski uniji<\/p>\n<p>l\u00a0 EFSA deluje kot neodvisna agencija in izdeluje ocene<\/p>\n<p>tveganja, predlaga ustrezne politike in zakonodajne<\/p>\n<p>mo\u017enosti v podporo odlo\u010devalcem (Evropski komisiji<\/p>\n<p>Evropskemu parlamentu, dr\u017eavam \u010dlanicam itd.)<\/p>\n<p>Podro\u010dje dela obsega: varnost \u017eivil, krme, prehrano, zdravje<\/p>\n<p>\u017eivali, za\u0161\u010dito rast<\/p>\n<p><strong>EMEA<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 EMEA pripravlja neodvisna, strokovna priporo\u010dila in<\/p>\n<p>mnenja o kvaliteti, varnosti, u\u010dinkovitosti zdravil,<\/p>\n<p>ki so namenjene za zdravljenje ljudi in \u017eivali<\/p>\n<p>l\u00a0 Izvaja proces ocenjevanja po enotni metodologiji<\/p>\n<p>za celoten evropski trg<\/p>\n<p>l\u00a0 Spremlja varnost zdravil<\/p>\n<p>l\u00a0 Spodbuja sodelovanje splo\u0161ne javnosti, stroke<\/p>\n<p>in proizvajalcev zdravil<\/p>\n<p>l\u00a0 EMEA pripravlja neodvisna, strokovna priporo\u010dila<\/p>\n<p>in mnenja o kvaliteti, varnosti, u\u010dinkovitosti zdravil,<\/p>\n<p>ki so namenjene za zdravljenje ljudi in \u017eivali<\/p>\n<p>l\u00a0 Izvaja proces ocenjevanja po enotni metodologiji<\/p>\n<p>za celoten evropski trg<\/p>\n<p>l\u00a0 Spremlja varnost zdravil<\/p>\n<p>l\u00a0 Spodbuja sodelovanje splo\u0161ne javnosti, stroke<\/p>\n<p>in proizvajalcev zdravil<\/p>\n<p><strong>ZAKON O NALEZLJIVIH BOLEZNI<\/strong><\/p>\n<p>zagotoviti zakonsko osnovo za za\u0161\u010dito prebivalcev Slovenije<\/p>\n<p>pred nalezljivimi boleznimi<\/p>\n<p>l\u00a0 postavlja osnove za epidemiolo\u0161ko in mikrobiolo\u0161ko<\/p>\n<p>spremljanje nalezljivih bolezni in oku\u017eb<\/p>\n<p>l\u00a0 takoj\u0161nje zaznavanje nalezljivih bolezni ob pojavu<\/p>\n<p>l\u00a0 \u00a0ustrezno ukrepanje, prepre\u010devanje in obvladovanje<\/p>\n<p>nalezljivih bolezni<\/p>\n<p>l\u00a0 \u00a0spremljanje odpornosti mikroorganizmov<\/p>\n<p>proti protimikrobnim zdravilom.<\/p>\n<p>l\u00a0 ureja tudi varovanje prebivalcev pred vnosom<\/p>\n<p>nalezljivih bolezni iz tujine<\/p>\n<p>l\u00a0 obsega ukrepe, ki jih dolo\u010dajo ta zakon in mednarodni<\/p>\n<p>predpisi in pogodbe, ki jih je sklenila in ratificirala<\/p>\n<p>Republika Slovenija.<\/p>\n<p>l\u00a0 Vsakdo ima pravico do varstva pred nalezljivimi<\/p>\n<p>boleznimi in bolni\u0161ni\u010dnimi oku\u017ebami ter dol\u017enost<\/p>\n<p>l\u00a0 varovati svoje zdravje in zdravje drugih pred temi boleznimi<\/p>\n<p><strong>KLJU\u010cNI NOSILCI<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 Ministrstvo za zdravje<\/p>\n<p>l\u00a0 \u00a0In\u0161titut za varovanje zdravja<\/p>\n<p>l\u00a0 \u00a0Obmo\u010dni zavodi za zdravstveno varstvo<\/p>\n<p>l\u00a0 \u00a0(organi, organizacije s podro\u010dja veterine,<\/p>\n<p>za\u0161\u010dita in re\u0161evanje\u2026.)<\/p>\n<p><strong>SODELOVANJE Z VETERINO<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 ukrepe za prepre\u010devanje in obvladovanje<\/p>\n<p>zoonoz izvajajo poobla\u0161\u010deni zdravstveni zavodi v<\/p>\n<p>l\u00a0 sodelovanju s pristojnimi organi s podro\u010dja veterinarstva<\/p>\n<p>l\u00a0 \u00a0vzajemno obve\u0161\u010danje<\/p>\n<p>l\u00a0 usklajeno organiziranje in izvajanje ukrepov<\/p>\n<p>za prepre\u010devanje in zatiranje nalezljivih bolezni<\/p>\n<p><strong>DEFINICIJE<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 EPIDEMIJA \u2013 pojav nalezljive bolezni, ki po \u010dasu in<\/p>\n<p>kraju nastanka ter po \u0161tevilu prizadetih oseb presega<\/p>\n<p>obi\u010dajno stanje<\/p>\n<p>l\u00a0 \u00a0OKU\u017dENO OBMO\u010cJE &#8211; ugotovljen en ali ve\u010d virov oku\u017ebe,<\/p>\n<p>ki se \u0161iri<\/p>\n<p>l\u00a0 \u00a0OGRO\u017dENO OBMO\u010cJE \u2013 mo\u017enost \u0161irjenja nalezljive<\/p>\n<p>bolezni iz oku\u017eenega obmo\u010dja<\/p>\n<p><strong>EPIDEMIJO RAZGLASI MINISTER!!!<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 8 \u010cLEN \u2013PRIJAVA<\/p>\n<p>l\u00a0 Seznam nalezljivih bolezni, ki jih je potrebno prijaviti<\/p>\n<p>l\u00a0 Podrobnosti o prijavi dolo\u010da <strong>Pravilnik o<\/strong><\/p>\n<p><strong>prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za<\/strong><\/p>\n<p><strong> njihovo prepre\u010devanje in obvladovanje <\/strong>(Uradni list RS 1603\/16)<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>ZAKON O NALEZLJIVIH BOL<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 <strong>Splo\u0161ni ukrepi<\/strong> za prepre\u010devanje nalezljivih bolezni<\/p>\n<p>l\u00a0 \u00a0<strong>Posebni ukrepi<\/strong> za prepre\u010devanje nalezljivih bolezni<\/p>\n<p><strong>SPLO\u0160NI UKREPI<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Zdravstvena ustreznost pitne vode<\/li>\n<li>Kakovost zraka v zaprtih prostorih<\/li>\n<li>Sanitarno tehni\u010dno in sanitarno higiensko vzdr\u017eevanje<\/li>\n<\/ul>\n<p>javnih objektov, sredstev javnega prometa in javnih<\/p>\n<p>povr\u0161in, vklju\u010dno s preventivno DDD<\/p>\n<ul>\n<li>Ravnanje z odpadki<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>POSEBNI UKREPI<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 Zdravstvena vzgoja in svetovanje<\/p>\n<p>l\u00a0 Zgodnje odkrivanje virov oku\u017ebe, bolnikov z NB,<\/p>\n<p>postavitev diagnoz<\/p>\n<p>l\u00a0 Prijava nalezljivih bolezni in epidemij (izbruhov)<\/p>\n<p>l\u00a0 Osamitev, karantena, obvezno zdravljenje,<\/p>\n<p>poseben prevoz bolnikov<\/p>\n<p>l\u00a0 Cepljenje in kemoprofilaksa<\/p>\n<p>l\u00a0 DDD<\/p>\n<p><strong>DRUGI UKREPI<\/strong><\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">DERATIZACIJA<\/span><\/strong> je obvezna v naseljenih krajih, pristani\u0161\u010dih,<\/p>\n<p>letali\u0161\u010dih, na ladjah in drugih sredstvih javnega prometa<\/p>\n<p>ter v skladi\u0161\u010dih in delovnih prostorih, kadar se pojavi<\/p>\n<p>nalezljiva bolezen ali obstaja nevarnost za pojav<\/p>\n<p>nalezljive bolezni, katere vir oku\u017ebe so glodalci<\/p>\n<p><strong>DEZINFEKCIJA<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">Obvezna dezinfekcija <\/span> izlo\u010dkov, osebnih in<\/p>\n<p>drugih predmetov ter prostorov, kjer je bila oseba,<\/p>\n<p>ki je zbolela za nalezljivo boleznijo, pri kateri obstaja<\/p>\n<p>neposredna nevarnost za \u0161irjenje bolezni<\/p>\n<p>l\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">Obvezna dezinsekcija<\/span> oseb in osebnih predmetov,<\/p>\n<p>stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov ter vozil<\/p>\n<p>v primeru zbolelih za nalezljivo boleznijo, katere prena\u0161alec je mr\u010des<\/p>\n<p>l\u00a0 Obvezno je <span style=\"text-decoration: underline;\">razu\u0161evanje<\/span> u\u0161ivih oseb<\/p>\n<p><strong>KEMOPROFILAKSA<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 \u010ce z drugimi ukrepi ni mogo\u010de zagotoviti varnosti<\/p>\n<p>pred oku\u017ebo, je za\u0161\u010dita z zdravili (kemoprofilaksa)<\/p>\n<p>obvezna za osebe, ki so izpostavljene oku\u017ebi s<\/p>\n<p>tuberkulozo, davico, kolero, plju\u010dno kugo, invazivno<\/p>\n<p>meningokokno oku\u017ebo, meningitisom, katerega<\/p>\n<p>povzro\u010ditelj je <em>Haemophilus influenzae ter v dolo\u010denih <\/em><\/p>\n<p><em>primerih za osebe, ki so bile v <\/em>stiku z oslovskim ka\u0161ljem,<\/p>\n<p>\u0161krlatinko ali streptokokno angino.<\/p>\n<p>l\u00a0 Za\u0161\u010dita z zdravili je obvezna tudi za osebe, ki odhajajo \/<\/p>\n<p>ali prihajajo na \/ iz obmo\u010dja, kjer je malarija oziroma<\/p>\n<p>dolo\u010dene nalezljive bolezni<\/p>\n<p><strong>CEPLJENJE<\/strong><\/p>\n<p>Ko obstaja nevarnost nastanka bolezni, preden u\u010dinkuje<\/p>\n<p>cepivo, je OBVEZNA za\u0161\u010dita s specifi\u010dnimi imunoglobulini<\/p>\n<p>(steklina, tetanus, HBV in druge bolezni, \u010de to zahtevajo<\/p>\n<p>epidemiolo\u0161ke razmer<\/p>\n<p><strong>OBVEZNO CEPLJENJE<\/strong>, \u010de obstajajo dolo\u010deni epidemiolo\u0161ki razlogi:<\/p>\n<p>Proti <strong><span style=\"text-decoration: underline;\">steklini, rumeni mrzlici, trebu\u0161nemu tifusu, <\/span><\/strong><\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">klopnemu meningoencefalitisu, gripi in drugim nalezljivim<\/span><\/strong><\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\"> boleznim<\/span><\/strong><\/p>\n<p><strong>OBVEZNO CEPLJENJE:<\/strong><\/p>\n<p>Proti <strong><span style=\"text-decoration: underline;\">tuberkulozi, davici, tetanusu, oslovskemu ka\u0161lju, <\/span><\/strong><\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">otro\u0161ki paralizi, o\u0161picam, mumpsu, rde\u010dkam in hepatitisu B <\/span><\/strong><\/p>\n<p><strong>KARANTENA<\/strong><\/p>\n<p>Ukrep, s katerim se omeji svobodno gibanje in dolo\u010di<\/p>\n<p>zdravstvene preglede zdravim osebam, ki so bile ali za<\/p>\n<p>katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je obolel<\/p>\n<p>za kugo ali virusno hemoragi\u010dno mrzlico (Ebola, Marburg)<\/p>\n<p>v \u010dasu njegove ku\u017enosti.<\/p>\n<p>Karanteno odredi minister za zdravje na predlog IVZ.<\/p>\n<p>Zoper odlo\u010dbo o odreditvi karantene ni prito\u017ebe.<\/p>\n<p><strong>KAJ JE OBSE\u017dEN JAVNO ZDRAVSTVENI PROBLEM<\/strong><\/p>\n<p>Bolezen, ki je:<\/p>\n<p>l\u00a0 zelo raz\u0161irjena ali se lahko hitro raz\u0161iri<\/p>\n<p>l\u00a0 predstavlja velik dele\u017e v umrljivosti prebivalstva<\/p>\n<p>l\u00a0 vpliva na kvaliteto in kvantiteto potomstva<\/p>\n<p>l\u00a0 z boleznijo so povezani veliki posredni ali neposredni stro\u0161ki<\/p>\n<p>l\u00a0 na bolezen je mogo\u010de vplivati z\u00a0 javno-zdravstvenimi ukrepi<\/p>\n<p>OGRO\u017dENE SKUPINE<\/p>\n<p>l\u00a0 STAROST:\u00a0 otroci, starej\u0161i<\/p>\n<p>l\u00a0 SPOL: \u017eenske (mo\u0161ki?)<\/p>\n<p>l\u00a0 ZAPOSLITEV: brezposelni (preobremenjeni z delom,<\/p>\n<p>zaposlene \u017eenske)<\/p>\n<p>l\u00a0 SOCIALNE SKUPINE: slab\u0161e izobra\u017eeni, revnej\u0161i<\/p>\n<p>l\u00a0 POSEBNE SKUPINE: invalidi, marginalizirane skupin<\/p>\n<p>(etni\u010dne skupine, imigranti, druge skupine)<\/p>\n<p><strong>\u017dIVLJENJSKI SLOG<\/strong><\/p>\n<p>l\u00a0 ODVISNOSTI (tobak, alkohol, droge, druge odvisnosti)<\/p>\n<p>l\u00a0 NAVADE, RAZVADE<\/p>\n<p>l\u00a0 PROMOCIJA ZDRAVEGA NA\u010cINA \u017dIVLJENJA,<\/p>\n<p>PREHRANJEVANJA ZDRAVSTVENA EKOLOGIJA<\/p>\n<p>l\u00a0 PITNA VODA<\/p>\n<p>l\u00a0 \u017dIVILA<\/p>\n<p>l\u00a0 ZRAK (kvaliteta, onesna\u017eenost, alergeni)<\/p>\n<p>l\u00a0 ODSTRANJEVANJE ODPADKOV<\/p>\n<p>l\u00a0 TOKSI\u010cNE SNOVI V OKOLJU<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>KRONI\u010cNE BOLEZNI-najpogostej\u0161i vzrok umrljivosti-60% (srce o\u017eolje,rak,dihala,du\u0161evne,metabolizem,gibal9 JZ PROBLEM-raz\u0161irijo,vpliva dru\u017eba,velik dele\u017e umrljivosti, Neg. na potomstvo,stro\u0161ki,na njih JE mogo\u010de vplivati z JZ BREME BOLEZNI-JZ problem,stro\u0161ki,merjen s stro\u0161ki, umrljivostjo,drugimi kazalniki\u00a0 (41%obto\u010d,30%rak,9%ostalo<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1289],"tags":[1290,1864,1865,1380],"class_list":["post-2301","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-javno-zdravje","tag-javno-zdravje","tag-javno-zdravje-2","tag-javno-zdravje-2013","tag-zapiski-javno-zdravje"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2301","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2301"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2301\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2301"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2301"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2301"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}