{"id":231,"date":"2008-01-29T23:03:40","date_gmt":"2008-01-29T22:03:40","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/preprecevanje-okuzb-in-bolnisnicna-higiena-drugi-del\/"},"modified":"2010-06-16T07:15:23","modified_gmt":"2010-06-16T06:15:23","slug":"preprecevanje-okuzb-in-bolnisnicna-higiena-drugi-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/preprecevanje-okuzb-in-bolnisnicna-higiena-drugi-del\/","title":{"rendered":"Prepre\u010devanje oku\u017eb in bolni\u0161ni\u010dna higiena drugi del"},"content":{"rendered":"

\"mikrobi.jpg\"<\/p>\n

BO= Bolni\u0161ni\u010dna oku\u017eba\/e<\/p>\n

1) KAKO OPREDELIMO OKU\u017dBO IN KAKO BOLNI\u0160NI\u010cNO OKU\u017dBO :::<\/strong><\/p>\n

OKU\u017dBA:<\/strong> je naselitev mikrobov v gostiteljevem organizmu z namenom izrabljanja gostiteljevih biolo\u0161kih procesov za lastno razmno\u017eevanje.<\/p>\n

BOLNI\u0160NI\u010cNA OKU\u017dBA:<\/strong> je vsaka bolezen, povzro\u010dena z mikrobi, ki jo je dobil bolnik med zdravljenjem in bivanjem v bolni\u0161nici ali drugi zdravstveni ustanovi in ni bil \u017ee v inkubaciji za isto bolezen.<\/p>\n

Med BO sodi tudi tista bolezen, ki jo je bolnik dobil v bolni\u0161nici, a se je pojavila po odpustu \u2013 za BO velja oku\u017eba kirur\u0161ke rane \u0161e 30 dni po operaciji, za razne vsadke pa celo 12 mesecev.
\n– BO je tudi oku\u017eba zdravstvenega osebja pri delu v bolni\u0161nici<\/p>\n

So oku\u017ebe, ki so v neposredni vzro\u010dni zvezi z izpostavljenostjo pri: <\/strong>
\n– postopkih diagnostike
\n– zdravljenja
\n– zdravstvene nege
\n– rehabilitacije
\n– pri drugih postopkih v zdravstveni dejavnosti<\/p>\n

So pomemben kazalnik kakovosti v ustanovi \u2013 z dobro kakovostjo in doslednim izvajanjem ukrepov, bi se dala BO zmanj\u0161ati za 1\/3.<\/p>\n

POGOSTNOST BO:<\/strong><\/p>\n

– 5% – 10% bolnikov v bolni\u0161nici zboli za vsaj eno bolni\u0161ni\u010dno oku\u017ebo<\/p>\n

– 26% v enotah intenzivne terapije<\/p>\n

POSLEDICE BO: <\/strong><\/p>\n

– dalj\u0161e zdravljenje, hospitalizacija
\n– ve\u010dja obolevnost, umrljivost
\n– vi\u0161ji stro\u0161ki zdravljenja
\n– nezadovoljstvo bolnika<\/p>\n

So vse ve\u010dji problem, saj se ve\u010da dovzetnost za oku\u017ebo:<\/strong>
\n\u2022 starostniki
\n\u2022 zelo bolni
\n\u2022 po obse\u017enih operacijah ( mikroorganizmi vstopijo v normalno sterilna podro\u010dja )
\n\u2022 imunsko oslabljeni (po presaditvi organov, onkolo\u0161ki bolniki, kroni\u010dni bolniki )
\n\u2022 nedono\u0161en\u010dki<\/p>\n

NEVARNOSTI ( DEJAVNIKI TVEGANJA ) ZA NASTANEK BO SO LAHKO:<\/strong>
\n– s strani bolnika
\n– zaradi diagnosti\u010dnih, terapevtskih in negovalnih posegov<\/p>\n

S STRANI BOLNIKA:<\/strong><\/p>\n

\u00a4 trajanje bivanja v bolni\u0161nici
\n\u00a4 osnovne bolezni
\n\u00a4 imunsko stanje bolnika
\n\u00a4 resnost bolezni
\n\u00a4 starost
\nZARADI DIAGNOSTI\u010cNIH, TERAPEVTSKIH IN NEGOVALNIH POSEGOV: <\/strong><\/p>\n

\u00a4 operativni posegi
\n\u00a4 \u017eilni katetri
\n\u00a4 urinski katetri
\n\u00a4 umetno predihavanje
\n\u00a4 antibioti\u010dno zdravljenje
\n\u00a4 citostatiki in druga imunosupresivna zdravila.<\/p>\n

Po definiciji so imunosupresivi zdravila, ki upo\u010dasnijo ali zaustavijo dejavnost imunskega sistema. <\/strong>
\n
\nVE\u010cJA VERJETNOST NASTANKA BO:
\n<\/strong>
\n\u00a4 urinski kateter > 10 dni
\n\u00a4 arterijska kanila > 3 dni
\n\u00a4 meritev intrakranialnega tlaka
\n\u00a4 \u0161okovno stanje bolnika ob sprejemu
\n\u00a4 trajanje bivanja v bolni\u0161nici<\/p>\n

\u017dE PREPOZNANI DEJAVNIKI TVEGANJA: <\/strong>
\n\u00a4 centralni \u017eilni katetri
\n\u00a4 periferni \u017eilni katetri
\n\u00a4 urinski kateter
\n\u00a4 hospitalizacija v CIT, KIN, CIM..<\/p>\n

CILJI OBLADOVANJA BO:<\/strong>
\n\u00a4 za\u0161\u010dita bolnika
\n\u00a4 za\u0161\u010dita osebja
\n\u00a4 za\u0161\u010dita obiskovalcev in drugi oseb, ki so prisotne v bolni\u0161ni\u010dnem okolju ( pa konec koncev prepre\u010devanje \u0161irjenja oku\u017eb izven bolni\u0161nic, ki bi jih lahko prenesli tako bolniki kot obiskovalci.)
\n\u00a4 cilj je potrebno dose\u010di na \u010dimbolj racionalen na\u010din<\/p>\n

2) POVZRO\u010cITELJI BOLNI\u0160NI\u010cNIH OKU\u017dB \/ IZVOR, PRENOS IN DEJAVNIKI TVEGANJA :::<\/strong><\/p>\n

POVZRO\u010cITELJI BO SO:<\/strong>
\n\u00a4 BAKTERIJE
\n\u00a4 VIRUSI
\n\u00a4 GLIVE ( KVASOVKE IN PLESNI )
\n\u00a4 PRA\u017dIVALI, PARAZITI<\/p>\n


\nBAKTERIJE<\/strong>
\nSo del na\u0161ega vsakdanjega okolja in bivajo tudi na vseh povr\u0161inah, ki varujejo na\u0161o notranjost. Najdemo jih na rastlinah, \u017eivalih in \u010dloveku, morju izvirih, zemlji\u2026.
\nSo lahko koristne, saj presnavljajo organske snovi in s tem omogo\u010dajo nastajanje hrane za \u017eivali in rastline, \u010dloveku pa omogo\u010dajo pripravo hrane, nastajanje sira, pivca in vina. S fermentacijo pridobivamo antibiotike, s sterilizacijskimi postopki pa prepre\u010dujemo razgradnjo in uni\u010denje organskih snovi.<\/strong><\/p>\n

Medicinska mikrobiologija zajema podro\u010dja:<\/strong>
\n\u2022 bakteriologijo
\n\u2022 virologijo
\n\u2022 mikologijo
\n\u2022 parazitologijo
\n\u2022 imunologijo<\/p>\n

KLINI\u010cNA BAKTERIOLOGIJA:<\/strong> obravnava mikrobe, ki so povezani z zdravjem
\nKOMENZALI:<\/strong> so mikrobi, ki \u017eivijo v medsebojni soodvisnosti s \u010dlovekom in mu neposredno ne \u0161kodujejo \u2013 so za\u0161\u010dita povr\u0161ine telesa.<\/p>\n

Vendar je dobro vedeti, da vsak mikrob lahko postane \u0161kodljiv \u2013 kadar se njegovi \u017eivljenski pogoji tako spremenijo, da vstopi v obmo\u010dje, kjer ni normalne mikrobne flore in povzro\u010di obolenje \u2013 to pa so OPORTUNISTI\u010cNI MIKROBI.<\/strong>
\nPATOGENI MIKROBI:<\/strong> \u0161kodujejo gostitelju neposredno, ker izlo\u010dajo encime oz. strupe, ali pa imajo tak\u0161ne ovojnice, da se jih telo ne more ubraniti.<\/p>\n

Normalna mikrobna populacija ( komenzalna flora ) je nad 400 vrst razli\u010dnih bakterij.<\/strong><\/p>\n

– je na vseh delih telesa, ki so izpostavljeni zunanjemu svetu
\n– na razli\u010dnih delih telesa je razli\u010dna
\n– novorojenec je ob rojstvu sterilen
\n– kasneje se ustvari za posameznika lastna mikrobna populacija<\/p>\n

BAKTERIJE<\/strong>
\n– so \u017eiva bitja, vidne z mikroskopom, merijo od 1 \u2013 4 mikrometre
\n– pogoji za rast in razmno\u017eevanje \u2013 so nezahtevne, potrebujejo vlago in toploto od 4\u00b0-42\u00b0C
\n– se hitro delijo \u2013 v 18 \u2013 20 urah iz posamezne bakterijske celice zraste na hranljivem goji\u0161\u010du vidna BAKTERIJSKA KOLONIJA
\n– po obliki so okrogle \u2013 koki<\/strong>, pali\u010daste \u2013 bacili<\/strong>, zapognjeni so vibriji, kampilobakterji in helikobakterji, spiralno zvite so treponeme in borelije<\/strong>
\n– lahko jih opazujemo, kadar jih barvamo \u2013 po danskem zdravniku Gramm \u2013 u
\n– razdelimo jih na Gram pozitivne bakterije: se obarvajo modro ( stafilokoki, streptokoki ) <\/font>in na Gramm negativne, ki se obarvajo rde\u010de-vijoli\u010dno ( Escherichia Coli, Pseudomonas Aeruginosa, enterobakterije ).<\/font><\/p>\n

Razdelimo jih \u0161e na<\/strong><\/p>\n

aerobe<\/strong> – \u017eivijo v okolju kjer je kisik ( Stafilokoki, Pseudomonas A.).
\nanaerobe<\/strong> – ( Clostridium perfringens ).<\/p>\n

Vsaka bakterije ima ime sestavljeno iz dveh besed, ki povesta v katero dru\u017eino sodi in kateri vrsti pripada.<\/strong><\/p>\n

BAKTERIJE V BOLNI\u0160NI\u010cNEM OKOLJU:<\/strong>
\nGRAM NEGATIVNE BAKTERIJE: v teko\u010dinah in tam, kjer je dovolj vlage<\/p>\n

ACINETOBAKTRI: gramnegativni bacili ( Acinetobacter baumani ) pre\u017eivijo v vla\u017enem in suhem<\/p>\n

GRAM POZITIVNE BAKTERIJE: so predvsem v suhem okolju: na ko\u017ei, obleki, posteljnini, na povr\u0161inah pohi\u0161tva, na opremi, predmetih<\/p>\n

Zelo odporni na zunanje vplive so:<\/strong> enterokoki, sporogeni bacili ( Clostridium ), pra\u017eivali.
\nNajbolje pre\u017eivijo mikrobi, za\u0161\u010diteni s krvjo, sluzjo ali telesnimi izlo\u010dki<\/p>\n

Ve\u010d kot 90% BO je povzro\u010denih zaradi bakterij in so prav zato tudi najbolj raziskane.<\/strong><\/p>\n

VIR Bolni\u0161ni\u010dnih oku\u017eb PRI BAKTERIJAH je lahko:<\/strong>
\nENDOGEN \u2013 notranji; to so bakterije saprofitne flore, ki so bolniku lastne<\/p>\n

EKSOGEN \u2013 zunanji; roke osebja, predmeti, oprema, zrak, voda, hrana<\/p>\n

NA\u010cIN PRENOSA BAKTERIJSKIH POVZRO\u010cITELJEV BO:<\/strong>
\n\u2022 Preko zraka: – kaplji\u010dno npr. meningokok – aerogeno npr. bacil TBC<\/p>\n

\u2022 S stikom: MRSA, VRE, MOB; stik je lahko posreden ali neposreden<\/p>\n

\u2022 Fekalno oralni: povzro\u010ditelji oku\u017eb gastrointestenalnega trakta \u2013 salmonele, \u0161igele\u2026<\/p>\n

VIRUSI<\/strong><\/p>\n

– natan\u010dneje so jih za\u010deli preiskovat \u0161ele v zadnjih letih
\n– med BO je pribli\u017eno 5% takih, ki jih povzro\u010dajo virusi
\n– slabo raziskano podro\u010dje, mnoge virusne oku\u017ebe tako ostanejo neodkrite \u2013 s tem so zmanj\u0161ane mo\u017enosti diagnostike
\n– virusne bolezni so bile znane \u017ee v zgodovini (steklina, \u010drne koze, poliomielitis)
\n– pozno odkriti \u2013 \u0161ele z elektronskim mikroskopom
\n– so med najmanj\u0161imi \u017eivimi celicami, niso samostojni \u2013 so paraziti, saj potrebujejo gostiteljev metabolizem za svojo rast in razmno\u017eevanje. Celico prisilijo, da proizvaja nukleinske kisline za njih, ne pa proti njim
\n– vzgojimo jih lahko na celi\u010dnih kulturah, v oplojenih jajcih \u2013 viruse zaznamo posredno \u2013 opazujemo namre\u010d u\u010dinek, ki ga imajo na celice ( citopatogeni u\u010dinek )
\n– posredni dokaz oku\u017ebe je ugotavljanje protiteles: IgG in IgM
\n– dokaz so tudi nukleinske kisline<\/p>\n


\nVIRUSNI POVZRO\u010cITELJI BO:<\/strong>
\n– respiratorni virusi ( v. influence, rinovirusi, respiratorni sincicijski virus RSV )
\n– virusi gastroenteritisov ( rotavirus, norovirus )
\n– adenovirusi
\n– virus rde\u010dk
\n– virus o\u0161pic
\n– herpesvirusi ( virus vari\u010dele zostra )
\n– virus hepatitisa ( VHA, VHB, VHC )
\n– \u010dlove\u0161ki virus imunske pomanjkljivosti<\/p>\n

VIRION:<\/strong> je virusni delec sestavljen iz nukleinske kisline ( RNA, DNA ) ter proteinskega pla\u0161\u010da – kapsida<\/p>\n

DELITEV VIRUSOV: <\/strong><\/p>\n

– glede na nukleinsko kislino ( RNA, DNA )
\n– glede na obliko: – ikozaedri\u010dni
\n– heli\u010dni
\n– kompleksni
\n– glede na ovojnico: so lahko z ovojnico ali pa brez. Tisti brez ovojnice so obi\u010dajno bolj odporni na razku\u017eila!!!!<\/p>\n

VIRUSI V BOLNI\u0160NI\u010cNEM OKOLJU:<\/strong><\/p>\n

Respiratorni sincicijski virus pre\u017eivi:
\n– na medicinskih rokavicah 5 ur
\n– na obla\u010dilih 2 uri
\n– na ko\u017ei 30 min<\/p>\n

Rotavirusi, enterovirusi, rinovirusi pre\u017eivijo na rokah in predmetih bolnika ve\u010d ur.<\/p>\n

VIRUSNE BO:<\/strong>
\n– povpre\u010dno podalj\u0161ajo le\u017ealno dobo za 9 dni
\n– imajo lahko BLAG POTEK \u2013 podalj\u0161ajo zdravljenje, bivanje v bolni\u0161nici, dodatni diagnosti\u010dni posegi in zdravljenje
\n– imajo pa lahko tudi HUD POTEK \u2013 je bolj pogosto pri bolj ogro\u017eenih bolnikih z zapleti in imajo lahko tudi smrten izid<\/p>\n

NA\u010cINI PRENOSA VIRUSNIH POVZRO\u010cITELJEV BO:<\/strong><\/p>\n

– po zraku: v. influence, rinovirusi, RSV, v.rde\u010dk, v.o\u0161pic, v.vari\u010dele zostra, adenovirusi
\n– s stikom: z oku\u017eeno ko\u017eo \u2013 roke, predmeti, opremo, povr\u0161inami: RSV, adeno, rota, noro
\n– fekalno-oralno: rota, v.hepatitisa a, norovirus
\n– s krvjo in presadki: v.hepatitisa B,C, HIV, citomegalovirus, ( prenos MO ob vbodu ali obrizganju sluznice ali po\u0161kodovane ko\u017ee )<\/p>\n

DEJAVNIKI, KI POVE\u010cUJEJO DOVZETNOST BOLNIKOV ZA BOLN. VIRUSNE OKU\u017dBE:<\/strong>
\n– starost \u2013 najmlaj\u0161i, starej\u0161i
\n– nespecifi\u010dna imunost \u2013 zmanj\u0161ana naravna obrambna sposobnost: operacija in drugi invazivni posegi npr. katetrizacija, dializa, hude po\u0161kodbe, opekline
\n– specifi\u010dna imunost \u2013 pomanjkljiv imunski odziv: imunosupresivna zdravila, bolnik ni cepljen
\n– hude bolezni \u2013 rak, odpoved jeter, odpoved ledvic, sladkorna bolezen
\n– spremljajo\u010de bolezni \u2013 aids, norice, o\u0161pice
\n– zdravila \u2013 imunosupresivna zdravila, citostatiki, steroidna zdravila<\/p>\n

PREPRE\u010cEVANJE VIRUSNIH BO: <\/strong><\/p>\n

– odstranjevanje virov oku\u017ebe iz bolni\u0161ni\u010dnega okolja: sterilizacija in\u0161trumentov in infuzijskih teko\u010din, testiranje krvi in krvnih proizvodov, UV lu\u010di, prepoznavanje nosilcev virusov med osebjem\u2026.
\n– onemogo\u010danje prenosa povzro\u010ditelja iz vira oku\u017ebe na ob\u010dutljivega gostitelja \u2013 umivanje in razku\u017eevanje rok, asepti\u010dna tehnika, rokavice, za\u0161\u010ditne maske, filtracija zraka, izolacija\u2026
\n– pove\u010danje odpornosti gostitelja: aktivna imunizacija \u2013 cepljenja, dobra oskrba bolnikov \u2013 preventiva prele\u017eanin, plju\u010dnic, fizioterapija<\/p>\n

GLIVI\u010cNE OKU\u017dBE:<\/strong><\/p>\n

GLIVE:<\/strong> – glive kvasovke ( candida )
\n– plesni ( penicillium, aspergillus )<\/p>\n

Do sedaj je opisanih nekaj 100.000 gliv \u2013 okoli 270 pa jih povzro\u010da oku\u017ebo tudi pri \u010dloveku.<\/strong>
\nGlivi\u010dne oku\u017ebe so v svetu in pri nas v porastu. Ve\u010dina je oportunisti\u010dnih, poseben pomen pa ima pri razvoju glivi\u010dnih oku\u017eb bolni\u0161ni\u010dno okolje, v katerem so bolniki izpostavljeni zdravilom in posegom, ki pospe\u0161ujejo rast gliv.<\/p>\n

Delimo jih na : <\/strong>
\nPOVRHNJE: so oku\u017ebe na ko\u017ei in sluznicah
\nGLOBOKE: so oku\u017ebe krvi in organov<\/p>\n

Osamimo jih najpogosteje iz krvi in se\u010da. V Ameriki so na 4. mestu po oku\u017ebah in celo najpogostej\u0161i mikrob, ki ga osamijo iz se\u010da v EIT.
\nNajpogostej\u0161e glive so iz rodu Candida in Aspergillus, redkej\u0161e pa iz rodu Mucor, Fusarium\u2026<\/strong><\/p>\n

DEJAVNIKI TVEGANJA: ( za razvoj globoke kandidoze )<\/strong><\/p>\n

– trajanje bolni\u0161ni\u010dnega zdravljenja
\n– EIT
\n– zdravljenje z antibiotiki ( delujejo na obi\u010dajno bakterijsko floro in omogo\u010dajo razra\u0161\u010danje gliv )
\n– imunsko oslabeli ( kroni\u010dni, zaradi zdravljenja s citostatiki, kortikosteroidi )
\n– trajni intravenski katetri
\n– politravma
\n– ve\u010dje \u0161tevilo kirur\u0161kih posegov
\n– parenteralna prehrana
\n– sladkorna bolezen<\/p>\n

Candida<\/strong> je normalno prisotna na sluznicah v manj\u0161em \u0161tevilu, ob omenjenih dejavnikih pa se razrastejo in povzro\u010dijo oku\u017ebo. Pomembna \u017eari\u0161\u010da, od koder se endogena glivi\u010dna oku\u017eba raz\u0161iri v notranjost so:<\/p>\n

– ustna votlina
\n– prebavila
\n– se\u010dila
\n– rodila
\nRedko izvirajo glivi\u010dne oku\u017ebe, zlasti s Candido, iz bolni\u0161ni\u010dnega okolja. Opisani pa so primeri oku\u017ebe preko rok osebja, osamili pa so jih tudi s povr\u0161ine stetoskopa.<\/strong><\/p>\n

KANDIDOZA:<\/strong> Dobro polovico oku\u017eb z glivami iz rodu Candida povzro\u010da Candida albicans, \u010deprav jo dohitevajo in prehitevajo tudi druge vrste. Candida Tropicalis je bolj invazivna in je pogosto prisotna na sluznicah imunsko oslabljenih.<\/p>\n

KLINI\u010cNA SLIKA: RAZLI\u010cNA!
\nPOVRHNJE OKU\u017dBE:<\/strong> sluznica ustne votline, po\u017eiralnika in no\u017enice. V\u010dasih jih osamimo iz hemokultur \u010dloveka, ki ne ka\u017ee nikakr\u0161nih znakov \u2013 prehodna kandidemija.
\nGLOBOKE OKU\u017dBE:<\/strong> so lahko podobne bakterijski sepsi, ki prizadane ve\u010d organov in org. sistemov.
\nGloboka lahko poteka tiho, tudi kroni\u010dno. Taka slika je najpogosteja pri tistih, ki so pre\u017eiveli obdobje nevtropenije. Najbolj so prizadeta jetra in vranica, diag, pa se postavi \u0161ele z ra\u010dunalni\u0161ko tomografijo.<\/p>\n

ASPERGILOZE: <\/strong> so vsepovsod v naravi in zato te\u017eko lo\u010dimo med oku\u017ebo in kolonizacijo. Pot oku\u017ebe je navadno inhalacijska., redkeje s trajnimi intravenskimi katetri. Nevtropenija in zdravljenje s kortikosteroidi sta pomemben dejavnik tveganja za razvoj oku\u017ebe.<\/p>\n

KLINI\u010cNA SLIKA:<\/strong> odvisno od gostiteljevega imunskega stanja. Pogoste so otomikoze ( aspergiloza obnosnih votlin ), poznan je aspergilozni plju\u010dni absces, bronhopulmonalna aspergiloza, ki lahko poteka kot nekrozantna plju\u010dnica. Vnetje se raz\u0161iri lahko na steno prsnega ko\u0161a, rebra in osr\u010dnik. Aspergili lahko dose\u017eejo tudi centralno \u017eiv\u010devje.<\/p>\n

DIAGNOSTIKA: <\/strong>ni zahtevna, \u010de gre za povrhnjo oku\u017ebo \u2013 klini\u010dni pregled in mikrobiolo\u0161ka preiskava
\nTe\u017eavnej\u0161a je spoznava globokih oku\u017eb \u2013 v\u010dasih \u0161ele na obdukciji. Candida lahko povzro\u010da tudi meningitis \u2013 glive osamimo iz cerebrospinalnega likvorja<\/p>\n

ZDRAVLJENJE:<\/strong> z antimikotiki lokalno, \u010de gre za povrhnje oku\u017ebe. Za globoke je najbolj uveljavljeno zdravilo Amfotericin B, je pa te\u017eavno, ker ima precej stranskih u\u010dinkov \u2013 mrzlica, vro\u010dina, padec krvnega tlaka, kasneje pa se lahko razvije tudi ledvi\u010dna okvara. Manj toksi\u010dne so novej\u0161e lipidne oblike Amfotericina B, ter flukonazol in itrakonazol.
\n
\nZA\u0160\u010cITA: <\/strong> zmanj\u0161evanje dejavnikov tveganja, razku\u017eevanje rok. Vstop Aspergilov v prostor lahko prepre\u010dimo \u0161e s filtri, laminarnim tokom zraka ali zvi\u0161evanjem tlaka v prostoru.<\/p>\n

ZAJEDALCI ALI PARAZITI:<\/strong><\/p>\n

Med njih uvr\u0161\u010damo:<\/p>\n

– pra\u017eivali
\n– helminte
\n– artropode<\/p>\n

Vsi \u017eivijo na ra\u010dun drugega organizma \u2013 gostitelja.
\nLahko jih delimo na:<\/strong><\/p>\n

– neobvezne zajedavce \u2013 lahko zajedajo ali pa \u017eivijo prosto v naravi
\n– obvezne zajedavce \u2013 obligatni paraziti, pa vse \u017eivljenje zajedajo<\/p>\n

Trajanje zajedanja:<\/strong><\/p>\n

– za\u010dasni: muhe, komarji, klopi, stenice
\n– stalni: gliste, u\u0161i<\/p>\n

Glede na mesto zajedanja:<\/p>\n

– zunanji \u2013 ektoparaziti – notranji \u2013 endoparaziti<\/p>\n

Pomembno je poznavanje faz razvoja zajedavcev, saj nam to omogo\u010da, da ugotavljamo, kako se \u0161irijo iz gostitelja na gostitelja. Za na\u010drtno prepre\u010devanje teh oku\u017eb je pomemben tudi razlo\u010dek med zajedavci z neposrednim \u2013 nima vmesnega gostitelja: \u010dlove\u0161ka glista in posrednim \u017eivlj. ciklusom \u2013 prehaja iz enega ali ve\u010d vmesnih gostiteljev \u2013 trakulje.<\/p>\n

NA\u010cINI PRENOSA OKU\u017dBE:
\n<\/strong>
\n– ljudje ( bolnik, obiskovalec, osebje \u2013 podan\u010dica na otro\u0161kih odd, garje v domovih starej\u0161ih ob\u010danov<\/p>\n

– preko vode ( kriptosporidiji )
\n– hrana ( pogosto je to povr\u0161ina sve\u017eega sadja )
\n– nesterilni instrumenti
\n– transfuzija krvi
\n– tudi z \u017eu\u017eelkami ( tiste, ki sesajo kri, prena\u0161ajo tropske in subtropske pra\u017eivali \u2013 za\u0161\u010dita npr. pred malarijo \u2013 mre\u017ea na oknih)<\/p>\n

PRA\u017dIVALI<\/strong>
\nNajbolj znana sta:<\/p>\n

– lamblija ( Giardia intestinalis )
\n– trihomonas ( Trichomonas vaginalis ) \u2013 le ta je dokaj trdo\u017eiv bi\u010dkar, zato je prenos mo\u017een tudi z oku\u017eenimi toaletimi predmeti ali z ginekolo\u0161kimi in\u0161trumenti.<\/p>\n

HELMINTI<\/strong>
\nOku\u017ebi s trakuljami in glistami se izognemo z dobro prekuhanim mesom, psaji trakulji pa z osebno higieno
\nPodan\u010dice \u2013 vrste glist.<\/p>\n

Do oku\u017ebe lahko pride tudi v bolni\u0161nici \u2013 lepljiva ja\u010deca se prena\u0161ajo iz prstov na razne predmete, klljuke, denar\u2026oku\u017eimo se lahko tudi \u010de nosimo isto obleko, spimo v isti postelji ali pa celo po zraku \u2013 nepravilno postiljanje.
\nPREPRE\u010cEVANJE:<\/strong> osebna higiena \u2013 umivanje rok po uporabi strani\u0161\u010da, pred jedjo\u2026. \u010ci\u0161\u010denje strani\u0161\u010d in sanitarnih prostorov 3x dnevno in po potrebi.<\/p>\n

ARTROPODI<\/strong>
\nZ dotikom bolnika ali njegovo posteljnino se lahko oku\u017eimo s srbcem. \u0160irjenje skabiesa \u2013 garij<\/strong> bomo prepre\u010dili, \u010de pazimo na telesno \u010disto\u010do, o\u010distimo mr\u010des z bolnikovih obla\u010dil in ga zdravimo z ustreznimi zdravili.
\nV bolni\u0161nici pa se lahko pojavijo \u0161e: <\/strong>
\nu\u0161i \u2013 epidemi\u010dne pegavice, povratni tifus
\n\u0161\u010durki \u2013 \u010drevesne nalezljive bolezni
\ndvokrilci \u2013 malarija, rumena mrzlica, virusni encefalitis
\nmuhe \u2013 prena\u0161ajo na svojih okon\u010dinah razne bakterije \u2013 salmonele
\nstenice- pijejo kri in kratijo spanec
\nbolhe \u2013 kuge, endemi\u010dne pegavice in trakuljo<\/p>\n


\n3. VRSTE BO\/ OKU\u017dBE SE\u010cIL, OKU\u017dBE RAN, BOLNI\u0160NI\u010cNE PLJU\u010cNICE, SEPSE :::<\/strong><\/p>\n

BO PO POGOSTNOSTI: <\/strong>
\nOKU\u017dBE SE\u010cIL
\nOKU\u017dBE DIHAL
\nOKU\u017dBE KIRUR\u0160KIH RAN
\nOKU\u017dBE \u017dILNIH KATETROV<\/p>\n

SLOVENSKA \u0160TUDIJA: 19 BOLNI\u0160NIC, 6695 BOLNIKOV<\/strong><\/p>\n

– BO se\u010dil 1,2% – 26%
\n– BO dihal 1,0 % – 22%
\n– Bo kirur\u0161kih ran 0,7% – 15%
\n– Bo sepsa 0,3% – 6,5%<\/p>\n

V Enoti intenzivne terapije: 26,6% bolnikov z vsaj eno oku\u017ebo<\/p>\n

OKU\u017dBE SE\u010cIL<\/strong><\/p>\n

– so najpogostej\u0161e
\n– ~ 40% vseh oku\u017eb, od tega je vsaj 80% povezanih z uporabo urin. katetrov,
\n5 \u2013 10% pa zaradi posegov v se\u010dila. Pri \u017eenskah je ta % ve\u010dji.<\/p>\n

Na kateter vezana bakteriurija pomeni bakterijsko kolonizacijo se\u010dnih poti, oz. pomeni bakterijsko invazijo v gostiteljevo tkivo, ki je povezano z vnetnim odgovorom.<\/p>\n

V na\u0161ih splo\u0161nih bolni\u0161nicah je 15-20% bolnikov katetriziranih<\/strong> vsaj 1x \u2013 1\/3 za kraj\u0161i \u010das kot 1 dan, povpre\u010dno pa je to 2-4 dni. Bo se\u010dil lahko potekajo brez simptomov ali kot cistitis, akutni pielonefritis, kroni\u010dni pielonefritis, bakteriemija ali septikemija, ki pa je lahko vzrok smrti.
\nZa oku\u017ebo je dovolj \u017ee manj\u0161e \u0161tevilo bakterij, ker se hitro delijo.<\/p>\n

Na te tri na\u010dine bakterije lahko vstopajo v se\u010dni mehur! Z uporabo zaprtih katetrskih sistemov, se je oku\u017eba skozi svetlino katetra bistveno zmanj\u0161ala.<\/p>\n

Bakterije, ki so vstopile v se\u010dne poti se pritrdijo na steno s specifi\u010dnimi in nespecifi\u010dnimi na\u010dini.
\nSpecifi\u010dno se ve\u017eejo s fimbrijami \u2013 nitaste strukture bakterij, s pomo\u010djo katerih se pritrdijo na epitelne celice ali na povr\u0161ino katetra.<\/p>\n

Nespecifi\u010dni mehanizem je nastanek biofilma \u2013 je obloga, ki prekrije bakterije in jih ti\u0161\u010di na mukozno ali katetrsko povr\u0161ino. Organizmi, ki nastanejo v biofilmu, so tako dobro za\u0161\u010diteni pred tokom urina in antibioti\u010dnim zdravljenjem.<\/p>\n

RAZLOGI ZA KATETRIZACIJO:<\/strong>
\nretenca se\u010da
\noperacijski poseg
\nmerjenje diureze
\ndrugi razlogi redki
\nnaj pa ne bo razlog celjenje dekubitusov<\/p>\n


\nTRAJANJE KATETRIZACIJE:<\/strong>
\nenkratna katetrizacija
\nkratkotrajna katetrizacija < 30 dni
\ndolgotrajna katetrizacija > 30 dni
\nNajpogostej\u0161e bakterije pri kratkotrajni katetrizaciji so Escherichia Coli, Pseudomonas Auruginosa, enterokoki, stafilokokus epidermis, pri dolgotrajni katetrizaciji pa prve tri in \u0161e Proteus mirabilis, Morganela Morganii.<\/p>\n


\nNEVARNOSTI PO VSTAVITVI KATETRA<\/strong>
\n– mikrobi v urinu \u2013 mikroburija
\n– verjetnost je vsak dan ve\u010dja za 4-7%
\n– po enem tednu ~25% bolnikov
\n– po 1 mesecu skoraj vsi
\n– ~ 30% bolnikov z mikroburijo razvije oku\u017ebo se\u010dil
\n– 5% razvije bakteriemijo<\/p>\n

NARAVNA ZA\u0160\u010cITA PRED OKU\u017dBO<\/strong>
\nza\u0161\u010ditna mikrobna flora \u2013 v sp. delu se\u010dnice
\n\u010de pridejo mikrobi v mehur, se jih 99,9% izlo\u010di ob naslednjem mokrenju
\nproteini in druge snovi v se\u010du, ki ve\u017eejo mikrobe, jih odstranjujejo
\nsnovi na sluznici ( epitelu ) mehurja, ki prepre\u010dujejo adherenco bakterij
\nbaktericidne snovi<\/p>\n

Pri nekateteriziranih bolnikih je \u0161tevilo bakterij nizko!!!<\/p>\n

MIKROBNA KOLNIZACIJA Urinskega katetra:<\/strong>
\nZ bakterijami in glivami:<\/strong>
\nob vstavitivi katetra
\npo vstavitivi \u2013 prehajanje mikrobov skozi svetlino katetra – intraluminalno
\nvzdol\u017e povr\u0161ine med sluznico in katetrom – ekstraluminalno
\nmikrobni film v urinski vre\u010dki
\nNa te tri na\u010dine bakterije lahko vstopajo v se\u010dni mehur! Z uporabo zaprtih katetrskih sistemov, se je oku\u017eba skozi svetlino katetra bistveno zmanj\u0161ala.<\/p>\n

Mo\u017ena vstopna mesta za oku\u017ebo pri Urinskem katetru<\/strong>
\nvhod v se\u010dnico
\nstik med katetrom in nastavkom urinske vre\u010dke
\nmesto za odvzem vzorcev se\u010da
\nvra\u010danje se\u010da iz vre\u010dke proti se\u010dnici, \u010de vre\u010dka nima zaklopke ali nepovratne valvule
\nsti\u0161\u010dek za izpust se\u010da<\/p>\n

DEJAVNIKI TVEGANJA ZA MIKROBURIJO:<\/strong>
\n– trajanje katetrizacije
\n– mikrobna kolonizacija odto\u010dne vre\u010dke
\n– napake pri ravnanju s katetrom \u2013 higiena oz nega katetra
\nbolnikovi dejavniki: <\/strong>
\n– starost
\n– \u017eenski spol
\n– diabetes mellitus
\n– slab\u0161e delovanje ledvic
\n– urolo\u0161ke bolezni \u2013 potrebni posegi<\/p>\n

ASIMPTOMATSKA BAKTERIURIJA<\/strong>
\n– je ne zdravimo \u2013 z antibiotiki bi naredili le selekcijo in pove\u010dali \u0161tevilo odpornih sevov
\n– antibiotik \u2013 le pri oku\u017ebi se\u010dil oz. se priporo\u010da za bolnike pri katerih se predvideva kratkotrajno katetrizacijo in so visoko ogro\u017eeni z nastankom zapletov zaradi oku\u017ebe se\u010dil \u2013 sr\u010dni bolniki, bolniki s presajeno ledvico, vsi, ki jemljejo zdravila, ki zavirajo delovanje imunskega sistema.<\/p>\n

PRAVILEN ODVZEM IN HRANJENJE KU\u017dNINE:<\/strong><\/p>\n

aspiracija se\u010da iz ustreznega mesta: odto\u010dni del katetra po dezinfekciji
\nneustrezno: urin iz zbiralne vre\u010dke in konica Foleyevega katetra
\nhranjenje urina pri +4\u00b0C<\/p>\n

PREPRE\u010cEVANJE OKU\u017dB:<\/strong>
\nstriktno upo\u0161tevanje indikacij za vstavitev \u2013 stro\u017eje so za perioperativno uporabo
\n\u010dim kraj\u0161i \u010das katetrizacije
\nposeg naj opravlja le izobra\u017eena oseba z asepti\u010dno tehniko ( pravilno ravnanje: kateter, odto\u010dni sistem in ustrezna higiena, nega meatusa uretre )<\/p>\n

OKU\u017dBE DIHAL<\/strong><\/p>\n

PLJU\u010cNICA<\/strong>, ki nastane zaradi bivanja v bolni\u0161nici, je resen zdravstveni zaplet!!!<\/p>\n

NEVARNOSTNI DEJAVNIKI:<\/strong>
\nstarost bolnikov ( nedono\u0161en\u010dki, starej\u0161i )
\nzmanj\u0161ana obrambna sposobnost
\nkolonizacija sluznic zgornjih dihal z mo\u017enimi povzro\u010ditelji Bakterijskih plju\u010dnic<\/p>\n

aspiracija , refluks
\ndolgotrajno umetno predihavanje
\nstik z respiratorno opremo \u2013 filtri, vla\u017eilci, razpr\u0161ilci, asp. katetri, ambu ventilatorji, spirometri in oksimetri, anestezijska oprema
\nroke osebja
\nkirur\u0161ki posegi in po\u0161kodbe ( glave, vrat, prsni ko\u0161 , zgornji del trebuha)
\nimobilizacija<\/p>\n

VE\u010c VRST Bakterijskih plju\u010dnic:<\/strong>
\nbakterijske plju\u010dnice ( so obi\u010dajno polimikrobne \u2013 povzro\u010dene z ve\u010d mikrobi, predvsem pri bolnikih na umetnem predihavanju \u2013 21x pogosteje)
\nbolni\u0161ni\u010dno pridobljena legionarska bolezen
\nbolni\u0161ni\u010dno pridobljena aspergiloza
\nvirusne BP<\/p>\n

PREPRE\u010cEVANJE PRENOSA MIKROORGANIZMOV:<\/strong>
\nhigiena rok
\nukrepi standardne izolacije
\npostopki zdravstvene nege
\nodstranjevanje izlo\u010dkov iz dihalnih poti ( asepti\u010dni postopek, za\u0161\u010dita zdr. delavca )
\nsterilizacija ali razku\u017eevanje pripomo\u010dkov in opreme ( predpisan postopek ravnanja z respiratornimi pripomo\u010dki in opremo )<\/p>\n

OKU\u017dBE Z LEGIONELO:<\/strong>
\nIz rodu legionel je danes poznanih ve\u010d kot 42 vrst. Medicinsko je pomembna predvsem Legionella pneumophila. Najpogostej\u0161a je serogrupa 1.
\nPosebej dovzetni za oku\u017ebo so ljudje nad 50 let, kadilci in kroni\u010dni bolniki ( \u010deprav ni nujno, da je imunska odpornost zmanj\u0161ana )<\/p>\n

Mo\u0161ki zbolevajo pogosteje kot \u017eenske v razmerju 3:1.<\/p>\n

POGOJI ZA NASTANEK OKU\u017dBE:<\/strong>
\nLegionela prisotna v vodovodnem omre\u017eju
\nUgodni pogoji za njeno razmno\u017eevanje:
\n– temperatura vode: 20-50\u00b0C ( pod 20\u00b0C se ne razmno\u017euje, nad 50\u00b0C ne pre\u017eivi )
\n– usedline, mulj, biofilmi in druge org. snovi
\n– vodni kamen
\n– gumena tesnila, gumene cevi
\n– mrtvi rokavi
\nnastanek aerosola<\/p>\n

PREPRE\u010cEVANJE BO Z LEGIONELO:<\/strong>
\npredpisan sistem prepre\u010devanja
\nizvajanje vseh predpisanih aktivnosti in seveda stalen nadzor
\nizobra\u017eevanje vseh vklju\u010denih ( vzdr\u017eevalci, higienik, zd )
\nreden sanitarno mikrobiolo\u0161ki nadzor pitne vode<\/p>\n

BOLJ NATAN\u010cNO:<\/strong>
\nkro\u017eenje vode v vseh delih vodovodnega omre\u017eja ( odstranitev mrtvih rokavov )
\nkjer voda v omre\u017eju zastaja, je potrebno spiranje vsaj 3x ted. do stabilizacije temperature
\ntemperatura na pipah: hladna voda pod 20\u00b0C in topla voda ve\u010d kot 5o, bolje 55\u00b0C
\n\u010di\u0161\u010denje in vzdr\u017eevanje pip, odstranjevanje vodnega kamna\u2026
\nvoda v grelcu ve\u010d ali enako 60\u00b0C
\nskrb za grelce ( odstranjevanje kotlovca, prepre\u010devanje korozije )
\nrespiratorno opremo po razku\u017eevanju spiramo s sterilno vodo
\nvla\u017eilci zraka \u2013 sterilna voda<\/p>\n

OKU\u017dBE KIRUR\u0160KIH RAN<\/strong><\/p>\n

Infekcija kirur\u0161ke rane je odvisna od:<\/strong>
\nbolnika samega ( starost, splo\u0161no stanje, spremljajo\u010de bolezni )
\nmikrobov samih oz. kontaminacije ( patogenost, \u0161tevilo bakterij, odpornost le-teh )
\npogojev v rani \u2013 obse\u017enost, obseg po\u0161kodbe tkiva, globina, prekrvavljenost, kontaminacija
\ntrajanje operacije \u2013 2 uri ali ve\u010d<\/p>\n

Prese\u010dna \u0161tudija je bila v Sloveniji narejena leta 2001:<\/strong>
\n– pri bolnikih na krg. oddelkih predstavlajo le te oku\u017ebe ~25% Bo
\n– 5% krg. bolnikov ima oku\u017ebo krg. rane
\n– >50% oku\u017eb krg. ran nastopi po odpustu
\n– mo\u017eno je zni\u017eati \u0161tevilo oku\u017ebe krg. ran za 30 \u2013 50%<\/p>\n

VIRI OKU\u017dBE:<\/strong>
\nbolnikova ko\u017ea
\nosebje \u2013 ko\u017ea, nos, usta, lasje
\noperacijsko perilo (naj bi bili pla\u0161\u010di iz netkanega materiala, spredaj in na rokavih pa neprepustni za teko\u010dine. Rjuhe in komprese za enkratno uporabi imajo prednosti: neprepustnost za kri in preprostej\u0161e pokrivanje zaradi primerne ukrojenosti in samolepljivih robov. Pogosto se uporabljajo incizijske samolepljive folije, vendar je nevarnost oku\u017ebe s klicami velika, saj se lahko razvije pod njo \u2013 topla greda )
\ninstrumenti in druga oprema ( sterilizacija, transport, hranjenje, odpiranje, izpostavljenje ob dolgih op. )
\nzrak v operacijskem prostoru<\/p>\n

ASEPSA:<\/strong> Skrb za njo je alfa in omega kirur\u0161kega dela \u2013 ves pri\u010dakovan uspeh operacije, se lahko spremeni v katastrofo, \u010de pride do infekcije. ( inplantacija endoprotez in velike osteosinteze.)
\nVse mora biti sterilno \u2013 do napak lahko pride \u017ee med samo sterilizacijo, shranjevanjem, med prenosom, odpiranjem in dolgotrajno izpostavljenostjo zunanjim vplivom med operacijo samo. Paziti je potrebno, da seti niso mokri \u2013 pazi tudi na paro. Niso priporo\u010dljive niti kratke sterilizacije zaradi pomanjkanja in\u0161trumentov med dvema operacijama, saj se naredijo ro\u010dno in hitro.<\/p>\n

ASEPSA:<\/strong>
\nvstop skozi filter in priprava osebja ( nediciplina in neznanje zd, ne\u010diste in \u010diste poti se ne smejo kri\u017eati:
\n– zun. obleko do perila in \u010devljev pustimo zunaj
\n– hig. dezinfekcija rok- 2ml, 30 sekund
\n– vstop v \u010disti del filtra
\n– obla\u010denje op. obleke v zaporedju: hla\u010de, kapa, jopi\u010d, maska, obuvalo
\n– ponovna dezinfekcija rok
\npriprava bolnika- dan pred op. \u2013 prhanje, umivanje las, odvajanje
\n– na dan \u2013 britje v \u010dim manj\u0161em obsegu ,samo nujni del, in ne ve\u010d kot 2 uri pred operacijo
\npriprava op. polja \u2013 umivanje in dezinfekcija ko\u017ee pred posegom, op. polje s \u0161ir\u0161o okolico 3x mehani\u010dno umijemo z antisepti\u010dnim detergentom z uporabo vatirancev ali gobic.<\/p>\n

\u010cistimo od predvidene incizije proti periferiji. Nato osu\u0161imo, prema\u017eemo vsaj 2x s primerno tinkturo, ki naj se pred pokrivanjem posu\u0161i. Ves postopek traja vsaj 4-5 minut
\nkirur\u0161ko umivanje rok, priprava osebja \u2013 nevtralno milo ali z dodatkom razku\u017eila pod teko\u010do vodo, vsaj 3minute.<\/p>\n

Krta\u010dko le za nohte ali pa se uporabi \u010distilec za nohte. Roke in podlahti z gobastim delom krta\u010dke in tudi med prsti.<\/p>\n

Za brisanje sterilna brisa\u010da od prstov proti komolcu, nato razku\u017eimo \u2013 2x 2,5 ml in vsega skupaj 5 minut. Razku\u017eila ne bri\u0161emo. Ker roke kljub temu niso sterilne, je potrebno po tem postopku natakniti sterilne rokavice.
\nZrak v operacijski sobi \u2013 pra\u0161ni delci so zaradi negativnega naboja zelo dobri klicenosci in ob posedanju lahko kon\u010dajo b bolnikovi rani. Soba naj bo zato \u010dim bolj prazna, klimatske naprave prav tako lahko posrkajo ne\u010dist zrak, neprimerni filtri, nepotrebno odpiranje vrat, govorjenje, nemir v sobi \u2013 vse to povzro\u010da turbulenco in dviga prah<\/p>\n

TIPI\u010cNE NAPAKE PRI KIR. UMIVANJU:<\/strong>
\n– prekratek \u010das umivanja
\n– nanos alkohola na neobrisane roke
\n– preve\u010d alkohola na roke
\n– z alkoholom namo\u010dene roke obri\u0161ejo
\nAlkohol deluje kot razku\u017eilo samo, \u010de je primerno koncentriran, ga vtiramo v ko\u017eo in se na ko\u017ei uspe posu\u0161iti.<\/p>\n

NAJPOMEMBNEJ\u0160I DEJAVNIKI TVEGANJA:<\/strong>
\ntrajanje operacije ve\u010d kot dve uri
\nsplo\u0161no stanje bolnika in osnovne bolezni
\nkontaminirana in umazana rana
\nskupek vsega zgoraj na\u0161tetega<\/p>\n

PREPRE\u010cEVANJE OKU\u017dB KIR. RAN: HIGIENSKI RE\u017dIM V OP. DVORANI<\/strong>
\nprostori: lo\u010devanje \u010distih in ne\u010distih poti.<\/p>\n

So 4 higienska podro\u010dja:<\/strong>
\n– sterilno \u2013 op. soba, ster. skladi\u0161\u010de
\n– \u010disto obmo\u010dje
\n– za\u0161\u010diteno obmo\u010dje
\n– ne\u010disto obmo\u010dje
\nfiltracija zraka
\nosebje
\nrokavice in druga varovalna oprema
\npriprava operativnega polja
\nsterilnost vseh instrumentov
\n\u010di\u0161\u010denje in vzdr\u017eevanje prostorov, opreme in naprav<\/p>\n

OKU\u017dBE ZARADI \u017dILNEGA KATETRA<\/strong><\/p>\n

Krvne oku\u017ebe zajemajo tretje mesto med najpogostej\u0161imi oblikami BO<\/strong>. Katetri vstavljeni v periferno ali centralno \u017eilo so najpogostej\u0161i vzrok primarne bakteriemije oz. sepse. Le-ta se pojavlja tako pri kratkotrajno kot pri dolgotrajno vstavljenih katetrih.<\/p>\n

DEFINICIJE:<\/strong>
\nOku\u017eba zaradi katetra: prisotni so sistemski in lokalni znaki oku\u017ebe \u2013 temperatura in eritem. Pri centralnih katetrih govorimo o oku\u017ebi, kadar se s semikvantitativno metodo doka\u017ee ve\u010d kot 15 \u017eivih bakterij ( >15 CFU \u2013 colony forming unit na povr\u0161ini 1cm dolge katetrove konice.
\nKatetrska sepsa: ko osamimo isti mikroorganizem iz dveh vzorcev krvi \u2013 prvega vzamemo iz katetra, drugega pa iz druge \u017eile pri bolniku, ki ima znake septi\u010dnega sindroma.
\nNa kontaminacijo pomislimo takrat, ko je v semikvantitativnih kullturah perifernega katetra manj kot 15 CFU\/cm katetrove konice.<\/p>\n

PREVALEN\u010cNA \u0160TUDIJA V SLO V EIT:<\/strong>
\n\u017eilni kateter 79% bolnikov
\nCVK: 42%
\nincidenca sepse: 5%<\/p>\n

PATOGENEZA<\/strong>
\nGlavni vir katetrskih oku\u017eb je ko\u017ea s svojimi \u0161tevilnimi mikroorganizmi \u2013 65%. Kapilarnost ob katetru je glavni vzrok za prehod mikroorganozmov v globino in za zgodnjo kolonizacijo zunanje povr\u0161ine katetra
\nkolonizacija notranje povr\u0161ine katetra je najve\u010dkrat posledica kolonizacije materiala ( spojev, razdelilcev, petelin\u010dkov ) ter nemotene migracije mikroorganizmov do konice katetra
\noku\u017eena infuzijska raztopina \u2013 redko, le v 5%. Pomembna je takrat, ko je bistveno zmanj\u0161ana imunska odpornost bolnika
\nmateriali z neravnimi povr\u0161inami \u2013 gor se lepijo mikrobi \u2013 npr na steno katetra.<\/p>\n

Te bakterije se za\u0161\u010ditijo z glikokaliksom in predstavljajo biofilm \u2013 npr stafilokokus aureus je tako lepo ujet in te\u017eko dostopen za antibiotik<\/p>\n

Oku\u017ebe \u017dK so lahko \u0161e:<\/strong>
\n– zgodnje: < 7dni
\n– pozne > 7dni<\/p>\n

ETIOLOGIJA OZ. POVZRO\u010cITELJI:<\/strong>
\n najpogostej\u0161i so koagulaza negativni stafilokoki<\/strong> ( 30 \u2013 60% ) \u2013 stafilokokus epidermidis<\/strong>; je manj pogost pri kratkotrajni centralni katetrizaciji
\nenterokoki ( 5-15% ) so v porastu
\nstaphylococcus Aureus
\ngram negativne bakterije ( CVK v IE )
\ncandida spp. Dolgotrajni venski katetri
\nneobi\u010dajni povzro\u010ditelji \u2013 enterobakter, P. cepacea, citrobakter freundii, acinetobakter<\/p>\n

DEJAVNIKI TVEGANJA ZA OKU\u017dBO:<\/strong>
\nvnetje na ko\u017ei ob katetru
\nvstavljanje katetra v urgentni slu\u017ebi
\ncvk je neodvisen dejavnik tveganja
\nvrsta katetra<\/p>\n

PREPRE\u010cEVANJE OKU\u017dB S KATETRI:<\/strong>
\nizobra\u017eevanje osebja, ki vstavlja in neguje kateter
\npri vstavitvi CVK \u2013 sterilen postopek
\nustrezno razku\u017eevanje ko\u017ee pred vstavitvijo
\nizogibati se rutinski menjavi CVK<\/p>\n

BOLNI\u0160NI\u010cNE \u010cREVESNE OKU\u017dBE \u2013 zelo nalezljive, nevarnost \u0161irjenja, epidemije<\/strong><\/p>\n

DEFINICIJA \u2013<\/strong> je vsaka diarealna bolezen, ki nastane zaradi bivanja v bolni\u0161nici in za katero bolnik ni bil v inkubacijski dobi. Lahko se pojavi \u0161ele doma. Najve\u010dkrat gre za driske, kjer so bili bolniki hospitalizirani dalj \u010dasa kot 72 ur.
\nO driski govorimo, \u010de ima \u010dlovek 2-3 teko\u010da, vodena iztrebljanja. Ve\u010dkrat imajo tudi vro\u010dino, lahko se pojavi tudi z bruhanjem, glavobolom in bole\u010dinami v trebuhu. Traja lahko 2-3 dni ali pa celo 3 tedne.
\nPo \u0161tevilu epidemiolo\u0161kih prijav so \u010drevesne oku\u017ebe najpogostej\u0161e \u2013 ponekod gre za sporadi\u010den pojav, lahko tudi dru\u017einski izbruh ali celo epidemij. V na\u0161ih bolni\u0161nicah pa niso tako pogoste. \u010ce jih prepoznamo jih je mogo\u010de hitro zajeziti \u2013 huje je, \u010de ne vemo s kom imamo opravka.
\n
\nBOLNI\u0160NI\u010cNE \u010cREVESNE OKU\u017dBE:<\/strong>
\nprenos s posrednim ali neposrednim stikom \u2013 najpogosteje z rokami pri zdravljenju in negi bolnika zaradi slabe higiene rok, pomanjkanje znanja, pomanjkanje oz. preobremenjenost osebja. Najpogosteje je to pri novorojen\u010dkih, dojen\u010dkih in majhnih otrocih ter pri starej\u0161ih prizadetih bolnikih.
\n Vir je lahko:<\/strong>
\n– simptomatski bolnik
\n– bolnik v inkubaciji
\n– oseba s subklini\u010dnim potekom
\n– osebje \u2013 redko
\nPrena\u0161ajo se bakterije, virusi, pra\u017eivali, jaj\u010deca \u010drevesnih parazitov oku\u017ebe s hrano in vodo ( s salmonelami, e\u0161erihijami, kampilobakterijami, stafilokokom\u2026 ) v na\u0161ih bolni\u0161nicah niso ravno problem.
\n
\n\u017de dolga leta so uzakonjeni predpisi o sanitarno-mikrobiolo\u0161kem nadzoru hrane ter obratov za pripravo hrane, ki se tudi redno izvaja: primerne surovine, primerna priprava, razdeljevanje hrane\u2026sistem HACCP \u2013 hazard anlysis and critical control point.<\/p>\n

Seveda pa obstaja tudi zakonsko dolo\u010den nadzor pitne vode.<\/p>\n

Ve\u010djo nevarnost predstavlja :<\/strong>
\n– otro\u0161ka hrana \u2013 \u010de je priprava brez kuhanja
\n– enteralna prehrana \u2013 za ngs in jejunalno sondo
\n– prenos s \u010dlenono\u017eci: muhe, \u0161\u010durki
\n– vdor pra\u017eivali v vodovodni sistem ( kriptosporidiji, odporni na kloriranje; giardia duodenalis )
\n– fekalna kontaminacija bazenov za fizioterapijo, predvsem pri otrocih
\nprenos preko zraka.<\/p>\n

Sem sodijo norovirusi:<\/strong>
\n– ob bruhanju nastane aerosol, ki vsebuje \u0161tevilne virusne delce
\n– za oku\u017ebo je pri norovirusih potrebno 10-100 virusnih delcev
\n– prepre\u010devanje \u2013 kirur\u0161ka maska, higiena rok, \u010di\u0161\u010denje in razku\u017eevanje bolnikove okolice
\n– oku\u017ebe zaradi diagnosti\u010dnih postopkov
\n– higiena rok
\n– ravnanje z endoskopi \u2013 rektalni pregled, rektokolonoskopija, gastroduodenoskopija.
\n– prena\u0161ajo se salmonele, helikobakter, pseudomonas, enterobakter oku\u017ebe zaradi antibioti\u010dnega zdravljenja
\n– antibiotiki poru\u0161ijo naravno za\u0161\u010ditno mikrobno floro
\n– Clostridium difficile: vir bakterij je lahko endogen ( lastna flora ) ali
\neksogen ( bolni\u0161ni\u010dno okolje, prenos z rokami, poredno s predmeti ).<\/p>\n

Ka\u017ee se lahko kot blaga driska pa vse do psevdomembranoznega koltisa. Menijo,
\nda pri razvoju te bolezni sodelujejo tudi drugi ogro\u017eujo\u010di dejavniki, kot so
\nantacidi, enteralna prehrana, imunosupresivna zdravila
\n– prepre\u010devanje prenosa s stikom
\nPri bolnikih z zmanj\u0161ano imunsko sposobnostjo: gre za pridobljeno ali prirojeno imunsko pomanjkljivost. Sem sodijo oku\u017ebe s \u010drevesnimi patogenimi ali oportunisti\u010dnimi mikroorganizmi.<\/p>\n

Pojavijo se lahko huj\u0161e oblike bolezni s splo\u0161nimi znaki, vdor mikrobov v kri, \u0161irjenje v druge predele telesa in pra\u017eivali ( kriptosporidiji, blastociste, ciklospora )<\/p>\n

PREPRE\u010cEVANJE BOLNI\u0160NI\u010cNIH \u010cREVESNIH OKU\u017dB<\/strong><\/p>\n

pomembna je anamneza ob sprejemu \u2013 potrebna pozornost na prebavne te\u017eave in videz iztrebka
\nob vsakem sumu z mikrobiolo\u0161ko diagnozo potrdimo ali izklju\u010dimo oku\u017ebo
\nizvajanje standardnih ukrepov higiene \u2013 pri sporadi\u010dnem pojavu, higiena rok pred in po stiku z bolnikom
\nkontaktna izolacija
\npo potrebi \u0161e kaplji\u010dna izolacija
\no pravilni higieni pou\u010dimo bolnika, star\u0161e bolnih otrok, svojce\u2026<\/p>\n

EPIDEMI\u010cNI POJAV DIAREALNE BOLEZNI<\/strong>
\nizolacija bolnikov
\nobve\u0161\u010danje: predstojnik, KOBO, epidemiolog
\nmikrobiolo\u0161ka diagnoza
\nprijava ZZV Kranj ( oz. zavodu za zdravstveno varstvo)<\/p>\n

4) OGRO\u017dENOST ZDRAVSTVENIH DELAVCEV ZA OKU\u017dBO<\/strong><\/p>\n

Zdravstveni delavec je skupno poimenovanje za medicinsko izobra\u017eeno osebje ( \u0161teje tudi dijake in \u0161tudente), ki je v zdravstveni negi, diagnostiki in zdravljenju s tiku z bolnikom, njegovimi telesnimi teko\u010dinami, krvjo izlo\u010dki in iztrebki.<\/p>\n

CILJI OBVLADOVANJA Bolni\u0161ni\u010dnih oku\u017eb:<\/strong>
\n– za\u0161\u010dita bolnika
\n– za\u0161\u010dita osebja
\n– za\u0161\u010dita obiskovalcev in drugih oseb, ki so prisotne v bolni\u0161ni\u010dnem okolju<\/p>\n

Zdravstveni delavec\u00a0 je izpostavljen telesnim po\u0161kodbam s fizikalnimi povzro\u010ditelji- elektrika, hrup, vro\u010dina, tudi v prometu\u2026prav tako je izpostavljen kemikalijam \u2013 predvsem delo v lab. in pa tudi raznemu sevanju \u2013 bolj seveda tisti na nuklearni medicini in pa radioterapevti.<\/p>\n

Poleg obi\u010dajnega stresa pa je ZD izpostavljen tudi specifi\u010dnim stresnim dejavnikom kot so: strah pred oku\u017ebo, napakami pri delu z bolnikom, sodnimi procesi, od\u0161kodninsko odgovornostjo. Prav ni\u010d nam ne koristi niti turnusno delo niti delo preko delovnega \u010dasa.<\/p>\n

TVEGANJE ZA OKU\u017dBO :<\/strong> odvisno je od prevalence dolo\u010dene bolezni v populaciji, dovzetnosti ZD za oku\u017ebo, bolnikove ku\u017enosti, pogostnosti izpostavljenosti, izurjenosti in izvajanja splo\u0161nih za\u0161\u010ditnih ukrepov.
\n Visoko tveganje<\/strong> \u2013 globoka po\u0161kodba, neposredni stik s koncentriranim virusom. Visoko tveganje imajo norice, o\u0161pice rde\u010dke, hemoragi\u010dne vro\u010dice, hepatitis b, respiratorni intersticijski virus, virusni konjuktivitis, impetigo, pasavec,norve\u0161ke garje, virusna driska,gri\u017ea.
\nZmerno tveganje:<\/strong><\/p>\n

– vbod\/ vrez z vidno krvavim ostrim predmetom
\n– izpostavljenost ali odprte rane ali sluznice o\u010di krvi ali krvavi telesni teko\u010dini<\/p>\n

Srednje tveganje za oku\u017ebo so:<\/strong><\/p>\n

plju\u010dna tuberkuloza, salmonela, kolera, hepatitis A, otro\u0161ka paraliza, herpes simpleks, infekcijska mononukleoza, streptokokne neko\u017ene oku\u017ebe, meningokokni meningitis, davica, hepatitis C, aids
\n Majhno tveganje:<\/strong>
\n– povrhnja po\u0161kodba, ki ne krvavi
\n– izpostavljenost sluznice ( razen o\u010di, ta ima ve\u010dje tveganje ) ali zaprte rane krvi ali vidno krvavim telesnim teko\u010dinam
\n– oku\u017eba ve\u010dje ko\u017ene povr\u0161ine s krvjo, ugriz
\n Zanemarljivo tveganje:<\/strong>
\n– oku\u017eba manj\u0161e povr\u0161ine nepo\u0161kodovane ko\u017ee s krvjo
\n– po\u0161kodba z ostrim predmetom, ki ni krvav<\/p>\n

Tveganje za oku\u017ebo ZD s HBV je kar 55x ve\u010dje kot za oku\u017ebo s HIV in 38x ve\u010dje kot za oku\u017ebo s HCV. Pri enkratni izpostavljenosti krvi je tveganje za oku\u017ebo:<\/strong>
\nHBV: 0,5 \u2013 37%
\nHCV: 2,7 \u2013 10%
\nHIV: 0,2 \u2013 0,5%<\/p>\n

PREPRE\u010cEVANJE:<\/strong>
\npou\u010devanje, vaja in spreminjanje delovnih postopkov dela z uporabo varnej\u0161ih ostrih predmetov in kreativnej\u0161ih delovnih tehnik in z rednim preverjanjem poznavanja delovnih postopkov
\nustrezna dezinfekcija instrumentov
\npravilno odstranjevanje ostrih predmetov \u2013 v namenske zbiralnike
\npo nezgodi je potrebna takoj\u0161nja prva pomo\u010d<\/p>\n

PRVA POMO\u010c ob VBODU, POLITJU, STIKU z oku\u017eenim predmetom, snovjo:!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!<\/strong>
\nZa prvo pomo\u010d poskrbi po\u0161kodovani sam. Po potrebi mu pomaga sodelavec.<\/p>\n

\u010ce s krvjo ali drugimi potencialno ku\u017enimi teko\u010dinami ali izlo\u010dki polijemo ali obrizgamo nepo\u0161kodovano ko\u017eo:<\/strong> spiramo pod teko\u010do vodo najmanj 5-10 min
\n Po\u0161kodovano ko\u017eo ali ob vbodu ali vrezu z ostrim predmetom:<\/strong>
\n– ob vbodu ali vrezu po\u0161kodovano mesto najprej iztisnemo, da kri te\u010de
\n– spiramo pod teko\u010do vodo 5-10 min
\n– razku\u017eimo z alkoholnim razku\u017eilom za ko\u017eo, ki naj u\u010dinkuje najmanj 2 \u2013 3 min ( dokler se ne posu\u0161i )
\n– oskrbimo rano
\n– po\u0161kodovano mesto pokrijemo z vodotesnim obli\u017eem
\n– pri delu si nadenemo za\u0161\u010ditne rokavice
\n Ob obrizganju sluznice o\u010di ali druge sluznice:<\/strong>
\n– obrizgano sluznico spiramo z vodo ali fiziolo\u0161ko raztopino najmanj 5 \u201310 min
\n– sluznica o\u010di: \u010de po\u0161kodovani nosi o\u010desne le\u010de, jih odstranimo in izpiramo s fiziolo\u0161ko in\/ali predpisano razku\u017eilno teko\u010dinoza le\u010de 10 min<\/p>\n

ZA\u0160\u010cITA ZAPOSLENIH<\/strong>
\nosebna higiena
\nstandardni higienski ukrepi \/ vklju\u010dno s splo\u0161nimi za\u0161\u010ditnimi ukrepi med ravnanjem s krvjo, telesnimi teko\u010dinami, izlo\u010dki in iztrebki, ki jim je prime\u0161ana kri )
\nuporaba osebne varovalne opreme \u2013 sem sodijo tudi kontejnerji, da se igla takoj pospravi
\nukrepi osamitve bolnika ( izolacijski ukrepi )
\nustrezna oprema, pripomo\u010dki, prostori, varnost postopkov
\ncepljenje ( aktivna za\u0161\u010dita ) in kemoprofilaksa ( pasivna za\u0161\u010dita )
\nza\u0161\u010dita pred po\u0161kodbo z ostrimi predmeti in ukrepanje ob incidentu<\/p>\n

ZA\u0160\u010cITA S CEPLJENJEM<\/strong>
\nzakon o nalezljivih boleznih, ur.l. RS 33\/06 ( ZNB ) med drugim pravi tudi: vsak ima pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi in bolni\u0161ni\u010dnimi oku\u017ebami in dol\u017enost varovati sebe in druge pred temi boleznimi.
\npravilnik o cepljenju
\nprogram imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 2007
\nprogram cepljenja delvcev bolni\u0161nice \u2013 pisna navodila
\nOb nastopu del popi\u0161emo cepljenja in opravimo manjkajo\u010da. Na\u0161a za\u0161\u010dita so pravzaprav tudi redni zdr. pregledi.<\/p>\n

Zdravstveni delavec mora biti za\u0161\u010diten oz. cepljen proti:<\/strong>
\ntuberkulozi
\ndavici
\ntetanusu
\noslovskemu ka\u0161lju
\notro\u0161ki paralizi
\no\u0161picam
\nmumpsu
\nrde\u010dkam
\nhepatitisu B
\npriporo\u010da se tudi vsakoletno cepljenje proti gripi<\/p>\n

AKUTNI VIRUSNI HEPATITIS<\/strong>
\nje nalezljiva bolezen, ki se ka\u017ee s slabostjo, izgubo apetita, zlatenico
\ndelitev akutnih virusnih hepatitisov glede na na\u010din prenosa:
\n– parenteralno: HBV; HCV; HDV
\n– fekalno oralno HAV; HEV
\nposledice so lahko: kroni\u010dni hepatitis, ciroza jeter, primarni jetrni karcinom
\npreventivni ukrepi v bolni\u0161nicah in drugih zdr. ustanovah usmerjeni k prepre\u010devanju prenosa bolezni<\/p>\n

CEPLJENJE PROTI HEPATITISU B<\/strong>
\nje obvezno za vse Zd in druge delavce, ki so pri opravljanju svojega dela izpostavljeni mo\u017enosti oku\u017ebe z virusom hepatitisa B (VHB ), ter za dijake in \u0161tudente, ki so pri prakti\u010dnem pouku izpostavljeni mo\u017enostioku\u017ebe z VHB ( zakon in pravilnik )
\nprogram imunoprofilakse: cepljenje proti hepatitisu B je obvezno tudi za osebe, ki pri svojem delu lahko prenesejo oku\u017ebo na druge osebe<\/p>\n

INCIDENT \u2013 NEZGODA<\/strong>
\nJe po\u0161kodba z ostrim predmetom ali politje oziroma vbrizganje po\u0161kodovane ko\u017ee, sluznice ali izpostavljenost ve\u010dje povr\u0161ine ko\u017ee krvi in drugim telesnim teko\u010dinam, tkivom ali izlo\u010dkom.<\/p>\n

Potencialno ku\u017ene teko\u010dine:<\/strong> mo\u017eganska, sklepna, plevralna, perikardialna, peritonealna, in amnijska teko\u010dina. Potencialno ku\u017eni izlo\u010dki pa so semenski in vaginalni<\/p>\n

Izlo\u010dki ( izlo\u010dki iz nosu, slina, izme\u010dek \u2013 sputum, pot, solze, se\u010d in izbruhanina ) in izrebki niso ku\u017eni, \u010detudi vsebujejo manj\u0161o koli\u010dino krvi<\/p>\n

INCIDENT \u2013 VERJETNOST PRENOSA OKU\u017dBE NA DRUGO OSEBO JE ODVISNA:<\/strong>
\nprisotnosti viremije ( virusnih delcev ) v krvi bolnika, ki je potencialni vir oku\u017ebe, torej od stadija bolezni ( akutna, kroni\u010dna oku\u017eba, terminalni stadij )
\ndovzetnosti po\u0161kodovanega ZD ( prisotnosti za\u0161\u010ditnih protiteles po oku\u017ebi ali cepljenju )
\nkoli\u010dine inokulirane krvi ( >1ml, votla igla )
\nglobine vboda ( krvavitev ob po\u0161kodbi )
\nmesto vboda ( bolj prekrvavljeni deli telesa npr. prsti rok<\/p>\n

PARENTERALNI PRENOS<\/strong>
\nvirusi VHB, VHC, HIV
\nparaziti: plazmodij, toksoplazmoza
\nbakterije<\/p>\n

5 ) OGRO\u017dENOST DOJEN\u010cKOV, STAROSTNIKOV, DEJAVNIKI, KI ZMANJ\u0160UJEJO ODPORNOST PROTI MIKROBOM ::::
\n<\/strong><\/p>\n

DOJEN\u010cKI:<\/strong>
\nV razvitih de\u017eelah je glavni vzrok umrljivosti novorojen\u010dkov bolezen nedono\u0161en\u010dkov, v dr\u017eavah v razvoju pa prav infekcije.
\nZaradi infekcij umre 1.600 000 novorojen\u010dkov letno. Glavni vzroki so: sepsa, meningitis, neonatalni tetanus, infekcije dihal in prebavil
\nv na\u0161em okolju so infekcije bolj redke: : 0,5 \u2013 1% dono\u0161enih novorojen\u010dkov in 9 \u2013 30% nedono\u0161en\u010dkov
\nza novorojen\u010dka so nevarne infekcije, ki jih dobi od matere ( konnatalne ali prirojene ) in tiste, ska terimi se oku\u017ei med bivanjem v bolni\u0161nici ( bolni\u0161ni\u010dne ali nozokomialne infekcije ). Pomembno je lo\u010devanje infekcij, saj se mo\u010dno razlikujejo ukrepi prepre\u010devanja infekcij
\nprirojene infekcije lahko prepre\u010dujemo z antibioti\u010dnim zdravljenjem med porodom, s serolo\u0161kimi testiranji med nose\u010dnostjo in zdravljenjem sve\u017ee oku\u017eenih \u2013 npr toksoplazmoza, s cepljenjem otrok, mladostnikov ali tudi nose\u010dnic, z vzgojo in izobra\u017eevanjem
\n\u0161tevilo bolni\u0161ni\u010dnih infekcij je odvisno od splo\u0161nih higienskih ukrepov in razmer stopnje ogro\u017eenosti otrok \u2013 nedono\u0161en\u010dki, asfikti\u010dni novorojen\u010dki in od \u0161tevila invazivnih postopkov.<\/p>\n

Novorojen\u010dek je v materinem telesu \u017eivel v sterilnem okolju, toda ob rojstvu se na njegovo ko\u017eo in sluznice naselijo mikrobi iz porodne poti. S sobnim na\u010dinom nege se kolonizacija nadaljuje z materinimi klicami, proti katerim dobi otrok veliko pasivno za\u0161\u010dito \u2013 IgG dobi \u017ee v zadnji tretjini nose\u010dnosti, IgA pa dobi z zgodnjim dojenjem.<\/p>\n

Obe vrsti protiteles mu nudita najve\u010djo za\u0161\u010dito ravno proti klicam, ki jih je dobil od matere. Poleg tega pa naselitev z normalno bakterijsko floro prepre\u010duje naselitev z bolni\u0161ni\u010dno ( bakterijska interferenca ) in s tem tudi bolni\u0161ni\u010dne infekcije.
\nDruga\u010de je z novorojen\u010dkom rojenim s carskim rezom ali pa je \u0161el takoj v EIT \u2013 praviloma je njegovo okolje \u0161e vedno sterilno in zato se kolonizira po\u010dasi in velikokrat z bolni\u0161ni\u010dnimi klicami, ki so najve\u010dkrat po Gramm negativni bacili ali proti meticilinu odporni stafilokoki. Ker so lahko klice, ki povzro\u010dijo bolni\u0161ni\u010dno ali prirojeno infekcijo enake, ne moremo takoj povedati ali je prirojena ali bolni\u0161ni\u010dna.<\/p>\n

BOLNI\u0160NI\u010cNE INFEKCIJE<\/strong>
\nso tiste, ki jih je dobil med bivanjem v bolni\u0161nici in ne od matere
\nzdravim novorojen\u010dkom se na sluznici zg. dihal in popkovnem krnu naselijo stafilokokus epidermidis, alfahemoliti\u010dni streptokoki, v prebavilih pa laktobacili, e. coli in anaerobi.
\nv EIT je kolonizacija po\u010dasnej\u0161a in po tretjem dnevu se kolonizira z Gramm neg. bacili ( klebsielo sp., enterobacterjem sp., citrobacterjem sp., e. coli )<\/p>\n

NA\u010cINI PRENOSA BOLNI\u0160NI\u010cNIH INFEKCIJ:<\/strong>
\nStik: – direktni stik z rokami vseh ZD in svojcev, ki sodelujejo pri negi in oskrbi
\n– Indirektni stik: termometri, merilni aparati, senzorji, elektrode, fonendoskop
\n– Kaplji\u010dni prenos: kihanje, ka\u0161ljanje ( mo\u017enost epidemije z respiratornimi virusi )<\/p>\n

– Zrak: oku\u017eba s kondicioniranim zrakom ( oku\u017eeni filtri, vla\u017eilci )
\nOku\u017eenje: z intravazalno teko\u010dino, mlekom, vodo, dezinfekcijskimi sredstvi<\/p>\n

Bolezenske infekcije POSPE\u0160IJO:<\/strong>
\nnizka porodna starost
\nnizka porodna te\u017ea
\nasfiksija
\ndolgotrajno bolni\u0161ni\u010dno zdravljenje
\nprenapolnjenost oddelkov
\npremalo osebja
\ninvazivni postopki ( kirur\u0161ki posegi terapevtsko diagnosti\u010dni postopki)
\nkatetri
\ntrahealni tubusi
\ndreni in zdravila ( anestetiki, sedativi, mi\u0161i\u010dni relaksansi )
\nrazne punkcije, dreni
\nventilatorji in dihalni sistemi name\u0161\u010deni na tubus<\/p>\n

NEONATALNA SEPSA<\/strong>
\nJe najpogostej\u0161a infekcija v EIT \u2013 je sindrom sistemske bolezni, ki jo spremlja bakteriemija. Lahko je endogena ( povzro\u010dena s klicami, ki so se naselile v novorojen\u010dku in postale v dolo\u010denih okoli\u0161\u010dinah invazivne ) ali eksogena \u2013 povzro\u010dijo jo mikrobi, ki jih vnesemo ob invazivnih postopkih, s katetri ).
\nV Ljubljani zboli za sepso: 1\/1000 novorojen\u010dkov ( umrljivost je 5% ) in okoli 4% nedono\u0161en\u010dkov, kjer je umrljivost 15 \u2013 20%.
\nSepso zdravimo z antibiotiki.<\/p>\n

PREPRE\u010cEVANJE OKU\u017dB PRI ZN NOVOROJEN\u010cKA<\/strong>
\npravilno ravnanje z inkubatorjem \u2013 higiena rok
\ntrajanje bolni\u0161ni\u010dnega zdravljenja
\ndosledno upo\u0161tevanje pisnih in oddel\u010dnih nenapisanih pravil
\nstrokovno znanje in izku\u0161nje
\npou\u010devanje matere
\nna\u010drtovanje in organiziranje varnega dela<\/p>\n

STAROSTNIKI:<\/strong>
\nStarej\u0161i ljudje zbolevajo za povsem enakimi infekcijskimi boleznimi kot mlaj\u0161i in tudi ne poznamo nobene specifi\u010dne infekcije, ki bi bila zna\u010dilna samo za starostno obdobje. A kljub temu so infekcije pri starostnikih na 7. mestu umrljivosti \u2013 potekajo namre\u010d z druga\u010dnimi zapleti.
\nSo pa bolj dovzetni za dolo\u010dene infekcije, saj z leto oz. starostjo upada na\u0161a imunska za\u0161\u010dita in se v starosti 70 \u2013 80 let zmanj\u0161a na raven, ki je primerljiva 15-letniku.<\/p>\n

DEJAVNIKI, KI POVZRO\u010cAJO VE\u010cJO POGOSTNOST BO PRI STAREJ\u0160IH<\/strong>
\nizpostavljenost mikrobom ( v doma\u010dem okolju je manj\u0161a )
\nEIT: te\u017eje bolni z raznimi obolenji in invazivni postopki
\nkroni\u010dne bolezni, ki zahtevajo pogostej\u0161e bolni\u0161ni\u010dno zdravljenje, ki je dalj\u0161e
\npodalj\u0161ano zdravljenje
\npri mlaj\u0161em bolniku je tveganje okoli 5%, pri starej\u0161i pa se pove\u010da na 15 \u2013 20%
\nspremembe nespecifi\u010dnih mehanizmov:
\n– mehani\u010dni dejavniki, ki nas varujejo pred oku\u017ebo in s starostjo izgubljajo svojo funkcijo
\nso ko\u017ea, mukociliarni transpor v dihalih,
\n– biokemi\u010dni dejavniki: v starosti pride do atrofije \u017eelod\u010dne sluznice, zato se zmanj\u0161a
\nizlo\u010danje prebavnih sokov, zlasti solne kisline, pove\u010da pa dovzetnost za infekcijo.
\n Podobno je z vaginalnim izcedkom<\/strong>
\n– hormonski dejavniki: dis in hipofunkcija \u017elez z notranjim izlo\u010danjem
\nspremembe specifi\u010dnih mehanizmov: slabi imunska obramba organizma \u2013 humuralna in celi\u010dna imunost se zmanj\u0161ata, zmanj\u0161a se tvorba protiteles, oslabljen je primarni odgovor organizma na antigen, limfociti T se zmanj\u0161ajo za skoraj 30%<\/p>\n

PREPRE\u010cEVANJE BI PRI STAROSTNIKIH:<\/strong>
\nenaki ukrepi kot za ostale
\numivanje rok
\nosamitev bolnikov
\nserolo\u0161ko testiranje
\nupo\u0161tevanje asepse in antisepse
\nu\u010dinkovita sterilizacija in dezinfekcija<\/p>\n

6) NA\u010cINI ZA\u0160\u010cITE PRED OKU\u017dBAMI\/ DEJAVNIKI NASTANKA OKU\u017dBE, VPLIV IMUNSKEGA SISTEMA :::
\n<\/strong><\/p>\n

POJEM INFEKCIJA: <\/strong>Ozna\u010duje vdor bolezenskih povzro\u010diteljev v organizem \u010dloveka ali \u017eivali in njihovo razmno\u017eevanje v njem. Poteka lahko asimptomatsko ali z bolj ali manj zna\u010dilno bolezensko sliko. Bistvo infekcij temelji na medsebojnem razmerju med \u010dlovekom kot gostiteljem in njegovimi gosti \u2013 povzro\u010ditelji. To razmerje opredeljuje predvsem gostiteljeva sprejemljivost in dovzetnost ter povzro\u010diteljeva patogenost in virulenca.<\/p>\n

Razlaga nekaterih bolj pomembnih izrazov:<\/p>\n

SPREJEMLJIVOST:<\/strong> zmo\u017enost naselitve dolo\u010dene vrste povzro\u010ditelja na gostitelja, kar ne vodi vedno v bolezen
\n ODPORNOST:<\/strong> nezmo\u017enost naselitve ( kolonizacije ) dolo\u010dene vrste povzro\u010ditelja. Sprejemljivost in odpornost sta gensko pogojeni, prirojeni, nespremenljivi in vrstno specifi\u010dni \u2013 npr: \u010dlovek je za tifus sprejemljiv, govedo ni<\/p>\n

DOVZETNOST ( DISPOZICIJA ):<\/strong> individualen odnos do dolo\u010denih bolezenskih povzro\u010diteljev, ki se lahko zaradi vpliva razli\u010dnih notranjih in zunanjih dejavnikov spreminja ( podhranjenost, podhladitev, zdravila, alkohol, telesni in du\u0161evni stres )
\n IMUNOST:<\/strong> pridobljena prehodna ali do\u017eivljenska specifi\u010dna nedovzetnost po prehodnem gostiteljevem stiku z dolo\u010denimi povzro\u010diteljem ( prebolela bolezen, tiha imunost, cepljenja )
\n PATOGENOST:<\/strong> povzro\u010diteljeva sposobnost, da izzove infekcijo. Je gensko pogojena in vrstno specifi\u010dna. Pogojna patogenost: \u0161tevilne, \u0161iroko raz\u0161irjene bakterije, ki so sicer normalno za \u010dloveka nenevarne, lahko postanejo v posebnih pogojih patogene \u2013 kriti\u010dno bolni, politravme, razna invazivna zdravljenja ). Navadno so povzro\u010diteljice bolni\u0161ni\u010dnih ( nozokomialnih ) in opurtunisti\u010dnih infekcij.<\/p>\n

VIRULENCA:<\/strong> podedovana, spreminjajo\u010da se lastnost posameznih bakterijskih sevov, ki temelji na njihovi zmo\u017enosti tvorbe toksinov in invazijske sposobnosti npr: virus davice tip gravis tvori toksine in je zelo virulenten, tip mitis pa jih ne izlo\u010da in ni patogen. Nevirulentni sevi lahko postanejo virulentni in obratno.<\/p>\n

SAPROFITI:<\/strong> so mikroorganizmi, ki kolonizirajo vi\u0161je razvite gostitelje, ne da bi jim \u0161kodovali niti koristili ( ustna, \u010drevesna, vaginalna flora.)
\n PARAZITI:<\/strong> so mikrobi, ki \u017eivijo na gostiteljev ra\u010dun. Praviloma so patogeni mikrobi. Ostre meje med saprofiti in paraziti ni. E.coli, ki je izrazit saprofit, v prebavilih povzro\u010da vnetje.<\/p>\n

SIMBIOZE:<\/strong> trajnega so\u017eitja med \u010dlovekom in mikroorganizmi z obojestransko koristjo ne poznamo.<\/p>\n

DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NASTANEK IN HUJ\u0160I POTEK INFEKCIJ:<\/strong>
\nsladkorna bolezen
\nalkoholizem
\njetrna ciroza
\nkroni\u010dne ledvi\u010dne bolezni
\nopekline
\nkroni\u010dne bakterijske bolezni ( tuberkuloza, glivi\u010dne infekcije )
\nvirusne bolezni ( o\u0161pice, hepatitis B, HIV )
\nagranulocitza
\nmalignomi
\navtoimune bolezni
\nzdravljenje z imunoupresivi
\nzdravljenje s kortikosteroidi
\nzdravljenje z antibiotiki
\ndebelost
\nstarost nad 65 let<\/p>\n

DEJAVNIKI TVEGANJA V ZVEZI Z ZDRAVLJENJEM:<\/strong>
\n\u017eilni katetri
\nparenteralna prehrana
\nse\u010dni kateter
\nintubacija\/traheotomija
\numetna ventilacija
\nhemo\/peritonealna dializa
\ninvazivni diagnosti\u010dni \/terapevtski posegi
\nvsadki iz umetnih materialov
\ntransplantacija organov
\nresnost osnovne bolezni
\nbivanje na intenzivnih oddelkih<\/p>\n

VPLIV IMUNSKEGA SISTEMA:<\/strong>
\nObrambni na\u010dini so se razvili za varovanje mikroorganizma pred vplivi iz okolja in za ohranjanje notranje telesne celovitosti. \u010ce se razmere na\u0161tetega spremenijo, pride do vidnih znamenj druga\u010dnega delovanj oz. do znamenj bolezni.
\n Obrambne zmo\u017enosti se izoblikujejo na treh ravneh:<\/p>\n

Na ravni naravne odpornosti kamor sodijo:<\/strong>
\n– zna\u010dilnosti epitelija \u2013 ko\u017ee, ustne sluznice, prebavil, dihal, mokril
\n– zna\u010dilnosti medceli\u010dnine \u2013 lizocim, baktericidni in bakteriostati\u010dni peptidi, ma\u0161\u010dobne kisline, komplement, protitelesa, interferoni
\n– celice \u2013 nevtrifilni granulociti, makrofagi, celice nk, dendriti\u010dne celice
\n– okolje \u2013 dedni dejavniki, rasne zna\u010dilnosti, individualne zna\u010dilnosti<\/p>\n

Na ravni dejavnosti komplementnega sistema:<\/strong><\/p>\n

Sestavljajo ga plazemske beljakovine, ki se aktivirajo ob stiku z ustreznimi molekulskimi zgradbami. Komplement naredi v celi\u010dni membrani napadene celice luknjo, po kateri se preto\u010dijo ioni, ki povzro\u010dijo neravnovesje med notranjostjo in zunanjostjo celice \u2013 posledica je nastanek ozmozne lize, ki celico napadalko dokon\u010dno uni\u010di.
\nNa ravni imunskega odziva, kjer sodelujejo:<\/strong>
\n– celice imunskega sistema: limfocitiB, T, celice pomagalke, celice zaviralke, celice
\nubijalke
\n– pomo\u017ene celice, ki so pomembne za imunski odziv- makrofagi in njim podobne, ki
\npredstavijo antigen \u2013 antigen predstvitvene celice ( APC )
\n– topni proizvodi imunskih celic \u2013 protitelesa, limfokini<\/p>\n

7) KAJ JE ASEPSA, ASEPTI\u010cNI POSTOPKI, STERILNOST, STERILIZACIJA RAZKU\u017dILA SPLO\u0160NO :::
\n<\/strong><\/p>\n

ASEPSA: <\/strong>Je idealno stanje popolne odsotnosti katerekoli oblike MO v dolo\u010denem okolju. Brezku\u017eje, brezku\u017enost odsotnot infekcije, odsotnost mikroorganizmov<\/p>\n

Dose\u017eemo jo:<\/strong>
\n-s \u010di\u0161\u010denjem (najbolj enostavno odstranjevanje MO)
\n-z dezinfekcijo (odstrani vse razen spor)
\n-s sterilizacijo (uni\u010duje vse-spore, trose, MO…)<\/p>\n

Vzdr\u017eujemo jo z asepti\u010dnim na\u010dinom dela (pokrivanje operativnega polja, asepti\u010den na\u010din dela s sterilnimi in\u0161trumenti)
\n Sterilnost: popolna odsotnost katerekoli oblike mikroorganizmov, tudi bakterijskih spor.<\/strong>
\n Asepti\u010dnost:<\/strong> odsotnost patogenih MO, ki bi povzro\u010dili gnojni zaplet, MO ki so normalno prisotni ne povzro\u010dajo vnetja!<\/p>\n

ANTISEPSA:<\/strong>
\nPostopek s katerim zmanj\u0161amo \u0161tevilo MO.
\nOdstranimo vse vegetativne oblike MO ali vse MO v celoti. NI sodobne kirurgije brez asepse.
\n Postopki:<\/strong>
\n-\u010di\u0161\u010denje (z vodo ali \u010distili):
\n*bolnik
\n*osebje v op sobi
\n*op prostori in oprema (tudi klimatske naprave)
\n*instrumenti
\n-dezinfekcija (odstranimo vse vegetitvne oblike patogenih in pirogenih MO):
\n*segrevanje v vro\u010di vodi ali pari (intrumenti)
\n*UV sevanje (se ne uporablja ve\u010d-saj ne uni\u010di bakterij)
\n*kemi\u010dni dezinficiensi:
\n\/anorganski (halogeni elementi, peroksid…)
\n\/organski (fenol, detergenti, lizol…hitro hlapijo, odstranijo ali fiksirajo MO)
\n-sterilizacija (uni\u010di vse vegetativne oblike in spore bakterij in vse viruse; zraven dajemo indikatorje za sterilnost)
\n*z visoko temperaturo (2500 ali ve\u010d)
\n*zvi\u0161an tlak in temperatura okolja-avtoklav (nabira se para, ki ima ve\u010d kot 1000)
\n*s poljem ionizirajo\u010dega sevanja
\n*s kemi\u010dnimi agensi (etilen oksid, formaldehid)
\n*z nepropustnimi pregradami za MO (filtracija za teko\u010dine infuzij)<\/p>\n

ANTISEPTI\u010cNI POSTOPKI:<\/strong>
\n -v OP sobi:<\/strong>
\n*vsakodnevno \u010di\u0161\u010denje tal
\n*brisanje prahu iz lu\u010di in opreme
\n*\u010di\u0161\u010denje klimatskih naprav
\n*kontrola uspe\u0161nosti z goji\u0161\u010di<\/p>\n

-pri OP osebju:<\/strong>
\n*ne sme biti prena\u0161alec patogenih bakterij (furumokolza, dermatoze, \u0161en, osteoitis…)
\n*ostranitev prstanov, zapestnic, nega nohtov
\n*umivanje rok, zanohtja, umivanje rok s sterilno krta\u010dko pred OP+ponavljanje postopkov
\n*osu\u0161itev prstanov in dlani
\n*navla\u017eenje prstov in dlani s 70% alkoholom
\n*sterilna obla\u010dila in rokavice (iz lateksa)<\/p>\n

-pri bolnikih:<\/strong>
\n*kopanje in umivanje B na oddelku
\n*obla\u010denje v sve\u017ee perilo
\n*\u010di\u0161\u010denje op polja (tudi ostranjevanje dlak-ne britje-ker po\u0161koduje tudi ko\u017eo, temve\u010d rezanje dlak)<\/p>\n

ZA ODSTRANJEVANJE IN UNI\u010cENJE MIKROORGANIZMOV UPORABLJAMO:<\/strong>
\n\u010di\u0161\u010denje
\nrazku\u017eevanje
\nsterilizacijo<\/p>\n

Katero metodo bomo uporabili je odvisno je odvisno od tveganja za oku\u017ebo:
\n<\/strong><\/p>\n

Majhno tveganje: povr\u0161ine, predmeti, ki niso v neposrednem stiku z bolnikom, stik z nepo\u0161kodovano ko\u017eo \u2013 \u010di\u0161\u010denje<\/p>\n

Ve\u010dje tveganje: stik s po\u0161kodovano ko\u017eo in sluznicami \u2013 razku\u017eevanje
\nVeliko tveganje: postopki in predmeti, ki pridejo v stik s tkivi, krvjo in sterilnimi telesnimi tek\u010dinami – sterilizacija<\/p>\n

\u010cI\u0160\u010cENJE ALI SANITACIJA: <\/strong><\/p>\n

Z njim odstranimo s predmetov in povr\u0161in umazanijo, organske ostanke in mikrobe. S tem zmanj\u0161amo \u0161tevilo mikrobov ( patogenih in oportunisti\u010dnih ) na povr\u0161inah in predmetih \u2013 z natan\u010dnim \u010di\u0161\u010denjem za ~ 80%.<\/p>\n

U\u010dinkovitost \u010di\u0161\u010denja je odvisna:<\/strong>
\nkemi\u010dne sestave nesnage ( topnost v vodi )
\nkako mo\u010dno je nesnaga pritrjena na povr\u0161ino ( npr. lepljivost ob onesna\u017eenju z bolnikovimi izlo\u010dki )
\nuporabljene metode \u010di\u0161\u010denja ( v vodi topne in netopne snovi )<\/p>\n

METODE \u010cI\u0160\u010cENJA:<\/strong>
\n– mehani\u010dno z vodo in abrazivi
\n– kemi\u010dno ( s toplo vodo in dodanimi tenzidi in z organskimi topili )
\n– mila ( natrijeve in kalijeve soli ma\u0161\u010dobnih kislin )
\n– anionski detergenti ( nimajo baktericidnega u\u010dinka )
\n– kationski detergenti ( asepsol, cetavlon, cetrimid ) \u2013 povzro\u010dajo okvaro bakterijskih celi\u010dnih membran<\/p>\n

KAJ \u010cISTIMO IN KAKO:<\/strong>
\n– Prostori in povr\u0161ine
\n– pogostnost
\n– na\u010din: voda in detergent 8 \u010de so predmeti onesna\u017eeni z zelo ku\u017enimi mikroorganizmi- kontaminacija s krvjo in iztrebki, jih izjemoma prej razku\u017eimo
\n– odvisnost od tveganja za oku\u017ebo
\n\u2022 zanemarljivo tveganje \u2013 stene, strop, okna, hodniki
\n\u2022 majhno: tla, oprema, odtoki
\n\u2022 zmerno tveganje: delovne povr\u0161ine za prpravo materiala za diagnostiko, zdravljenje ali nego, oprema bol. sobe, ambulante
\n\u2022 visoko tveganje: op., prostori za invazivne posege, izolacijske enote
\nRAZKU\u017dEVANJE:<\/strong> je postopek, s katerim zmanj\u0161amo \u0161tevilo patogenih in opurtunisti\u010dnih mikrobov do te stopnje, ko niso ve\u010d \u0161kodljivi za zdravje in ne morejo povzro\u010diti oku\u017ebe.. U\u010dinkovito razku\u017eevanje uni\u010di ve\u010dino vegetativnih mikroorganizmov do 99%, zelo u\u010dinkovito pa pa ubije \u0161e mikobakterije, eneteroviruse in \u010de deluje dalj\u0161i \u010das,…<\/p>\n

Praviloma najprej \u010distimo in potem razku\u017eujemo, razen v primeru ko gre za onesna\u017eenje predmetov, povr\u0161in in ko\u017ee z zelo ku\u017enimi mikroorganizmi \u2013 v tem primeru jih najprej razku\u017eimo ( DEKONTAMINIRAMO)\u00a0 in \u0161ele nato o\u010distimo.<\/p>\n

\u010ciste predmet steriliziramo ali razku\u017eujemo s toploto kadar je le mogo\u010de, kemi\u010dna razku\u017eila uporabljamo le kadar ni druge izbire \u2013 razku\u017eevanje tal, ko\u017ee\u2026<\/p>\n

RAZKU\u017dEVANJE ALI DEZINFEKCIJA \u2013 GLEDE NA U\u010cINKOVITOST<\/strong>
\nU\u010dinkoviti: delujejo na vegetativne oblike ve\u010dine bakterij, viruse z lipidno ovojnico
\nBolj u\u010dinkoviti: delujejo tudi na viruse brez ovojnice in mikobakterije
\nZelo u\u010dinkoviti: delujejo tudi na spore
\nDelovanje na prione . povzro\u010ditelji spongiformnih encefalopatij<\/p>\n

FIZIKALNE METODE RAZKU\u017dEVANJA:
\n<\/strong>
\nImajo prednosti pred kemi\u010dnimi razku\u017eevanji:
\nne pu\u0161\u010dajo nevarnih ostankov in so najmanj \u0161kodljive
\nne onesna\u017eujejo okolja
\nobi\u010dajno jih lahko natan\u010dno nadzorujemo
\nso najcenej\u0161e<\/p>\n

Sem sodi:<\/strong>
\nrazku\u017eevanje s toploto
\nrazku\u017eevanje s sevanjem<\/p>\n

1) RAZKU\u017dEVANJE S TOPLOTO: <\/strong>( naju\u010dinkovitej\u0161e z vodo ali paro)
\npasterizacija: 62-65\u00b0C 30 min<\/p>\n

kuhanje v vreli vodi: 100\u00b0C 10 min uni\u010di vegetativne oblike mikrobov, odporne pa so:
\n– spore \u2013 potrebno avtoklaviranje pri 121\u00b0C vsaj 20 min
\n– prioni \u2013 potrebno avtoklaviranje pri 132%C vsaj 60 min pri \u010demer ciklus ve\u010dkrat ponovimo ali uporabimo 1x normalen natrijev lug \u2013 eno uro pri sobni temperaturi. Take potrebe so zaenkrat zelo redke<\/p>\n

– tindalizacija \u2013 30 min od 80 \u2013 100\u00b0C 3 dni zapored uporabljamo za sterilizacijo snovi, ki bi jih vi\u0161ja temperatura uni\u010dila ali inaktivirala
\n– segrevanje v komorah v vodni pari
\n– razku\u017eevanje v termodezinfektorju ( instrumenti, predmeti, posteljnina)<\/p>\n

2) RAZKU\u017dEVANJE S SEVANJEM:<\/strong>
\nUV sevanje: kremen\u010deve svetilke 253,7 \u2013 265 nm
\n– delujejo le na mikrobe z DNK
\n– na kratko razdaljo \u2013 do 40 cm
\n– ne prodirajo v globino
\n– mo\u017ena fotoreaktivacija mikrobov
\nmikrovalovi
\nUltrazvo\u010dni \u010distilci z dodanim \u010distilno-razku\u017eilnim pripravkom \u2013 za tiste in\u0161trumente in predmete, ki jih ne moremo dati v termodezinfektor: npr zelo drobni instrumenti v zobozdravstvu<\/p>\n

KEMI\u010cNE METODE RAZKU\u017dEVANJA:<\/strong><\/p>\n

Jih uporabljamo le, \u010de ni druge mo\u017enosti razku\u017eevanja \u2013 npr neodpornost na toploto.<\/p>\n

Ima \u0161tevilne omejitve in u\u010dinkovitost je odvisna od:
\n– vrste in \u0161tevila mikroorganizmov
\n– prisotne organske in anorganske snovi
\n– \u010das in temperatura delovanja<\/p>\n

lahko so \u0161kodljiva za o\u010di in dihala
\nlahko pu\u0161\u010dajo ostanke in je potrebno izpiranje s sterilno vodo
\nmnoga razku\u017eila so nestabilna \u2013 potrebno jih je pripravljati sproti
\nv nekaterih se lahko razmno\u017eijo bakterije ( klorheksidin, jodofori), spore pa pre\u017eivijo ( alkoholi )
\ncena je obi\u010dajno visoka<\/p>\n

KEMI\u010cNA RAZKU\u017dILA:<\/strong>
\nVrste razku\u017eil glede na to, zakaj jih uporabljamo:
\nza roke
\nza ko\u017eo
\npovr\u0161ine
\npredmete in instrumente, ki niso odporni za toploto in z njimi ne posegamo v sterilna podro\u010dja<\/p>\n

Na mikroorganizme delujejo tako, da po\u0161kodujejo:<\/strong>
\nceli\u010dno steno
\nceli\u010dno membrano
\nnaju\u010dinkovitej\u0161a pa so tista, ki po\u0161kodujejo beljakovine, encime, nukleinsko kislino<\/p>\n

Razku\u017eila so lahko u\u010dinkovita:<\/strong>
\nzavirajo razmno\u017eevanje bakterij, gliv, nekaterih virusov ( predvsem za razku\u017eevanje ko\u017ee in sluznic ). Sem sodi klorheksidinov glukonat, ki po\u0161koduje citoplazemsko membrano mikroorganizmov, ovira delovanje celi\u010dnih encimov, koagulira s citoplazmo.u\u010dinkuje predvsem na Gramm poz. in nekoliko manj na Gramm neg. bakterije ter nekatere viruse z lipidno ovojnico. Ne deluje na mikobakterije, glive, spore. Slaba stran je, da okvari epitelijske celice, zavira celjenje ran, obarva zobe in sluznico. Prednost je remanentno delovanje.<\/p>\n

Alkoholi pa so organska topila, ki vplivajo na lipidne ovojnice mikrobov ( vegetativne oblike ), denaturirajo beljakovine in zavirajo delovanje encimov. Delujejo na: mikobakterije, glive, ve\u010dino virusov. Ne uni\u010dujejo bakterijskih spor. Za ko\u017eo in roke se uporablja 60-70% izopropanol, vendar ne uni\u010duje enterovirusov. Najpogosteje se uporablja 70% etanol.<\/p>\n

Za uni\u010denje hepatitisa B je potrebna konc. v razmerju 84%, za enteroviruse pa 90%. Virus HIV je ob\u010dutljiv \u017ee na nizke koncentracije- 40%. Za razku\u017eevanje velikih povr\u0161in jih ne uporabljamo ker izhlapevajo, so pirogena, mo\u017enost eksplozije. Ne uporabljamo jih niti na za sluznice in rane
\nZelo u\u010dinkovita: imajo zelo \u0161irok spekter delovanja .Delujejo na vse mikrobe, vklju\u010dno z bakterijskimi sporami ( razku\u017eevanje predmetov npr. endoskopov in povr\u0161in). Sem sodijo:
\n\u2022 jodni pripravki
\n\u2022 klorove spojine
\n\u2022 peroksidi, peroksiocetna kislina, permravlji\u010dna kislina
\n\u2022 aldehidi<\/p>\n

JODOVI PRIPRAVKI:<\/strong>
\ndelovanje: na vse mikroorganizme, za sporocidno delovanje je potreben dalj\u0161i \u010das<\/p>\n

V uporabi:<\/strong>
\n– 1% vodna raztopina \u2013 lugol
\n– 2% alkoholna raztopina \u2013 jodova tinktura
\n– organsko vezan jod na jodoforih ( 10% raztopina polivinil pirolidon jodid z 1% prostega joda)
\nNajve\u010d se uporablja za razku\u017eevanje ko\u017ee pred op.
\nniso obstojni, uporabljamo sve\u017ee pripravljene, za\u0161\u010ditene pred svetlobo
\nprodirajo skozi ko\u017eo in sluznice, delujejo na \u0161\u010ditnico \u2013 ne uporabljamo jih pri novorojen\u010dkih, nose\u010dnicah, pri alergi\u010dnih osebah, pri bolnikih z boleznimi \u0161\u010ditnice<\/p>\n

KLOROVE SPOJINE:<\/strong><\/p>\n

So zelo u\u010dinkovita razku\u017eila in imajo \u0161irok spekter delovanja: na vse mikroorganizme, tudi viruse in spore. Pri raztapljanju klorovih spojin v vodi nastane hipoklorna kislina, od katere je dejansko odvisna u\u010dinkovitost ( pri nevtralnem ali kislem pH deluje kot antioksidant na encime in DNK.<\/p>\n

Uporaba:<\/strong>
\nnatrijev klorat, Na di- ali triklorizocianurat
\npitna voda \/ max. Koli\u010dina prostega klora je 0,6 \u2013 1 mg ), bazeni, kadi, fizioterapija
\nklorni dioksid \u2013 uni\u010duje tudi spore v 10 min ( razku\u017eevanje vode, odpadnih voda, termolabilnih in\u0161trumentov )<\/p>\n

Slabe strani: <\/strong>klor dra\u017ei sluznice o\u010di in dihal, lahko tudi ko\u017eo. So korozivne za jeklo in plastiko.
\nSo neobstojne \u2013 vedno pripravljamo sve\u017ee. Razku\u017eevanje ovirajo: biofilm ( pseudomonas, legionela ), pra\u017eivali, organske snovi ( onesna\u017eenje s krvjo, izlo\u010dki\u2026 ) pa inaktivirajo.<\/p>\n

PEROKSIDI, PEROKSIOCETNA KISLINA, PERMRAVLJI\u010cNA KISLINA:<\/strong>
\noksidacija beljakovin kot posledica izlo\u010danja ogljikovega peroksida
\nperocetna in permravlji\u010dna kislina
\nsta zelo u\u010dinkoviti razku\u017eili, delujeta hitro in v nizkih koncentracijah, tudi na spore
\n slabe strani:<\/strong> v visokih koncentracijah
\n\u2022 neobstojnost, vedno pripravljamo sve\u017ee, hranimo v hladilniku
\n\u2022 toksi\u010dno za ko\u017eo
\n\u2022 okvarja materiale ( korozivno delovanje pri konc. >6% )
\n\u2022 15% raztopina je celo eksplozivna<\/p>\n

UPORABA PEROCETNE KISLINE:<\/strong>
\nza razku\u017eevanje povr\u0161in, predmetov, in\u0161trumentov: 0,2 \u2013 0,35% raztopina perocetne kisline, ki naj deluje 5-10 min
\nza razku\u017eevanje vode v aparaturah ( dializna voda, voda v zobozdravstvu )
\nZa razku\u017eevanje rok in ko\u017ee ob virusni epidemiji najve\u010d 0,4% raztopina \u2013 sporocidno delovanje 5 min<\/p>\n

PERMRAVLJI\u010cNA KISLINA:<\/strong> je hitro mikrobicidna, manj \u0161kodljiva od perocetne kisline, biolo\u0161ko razgradljiva, se tudi hitro razgrajuje.
\nUporaba: za endoskope<\/p>\n

ALDEHIDI<\/strong>
\ndelujejo na celi\u010dne encime in nikleinske kisline
\nubijejo vse mikroorganizme, tudi spore ( pri vi\u0161ji konc. in podalj\u0161anem \u010dasu delovanja )
\nne smemo jih uporabljati za tkiva, ker so \u0161kodljivi
\nposode z razku\u017eilom morajo biti pokrite, uporaba za\u0161\u010ditne maske, o\u010dal, ustreznih rokavic, prostori morajo imeti mo\u017enost dobrega zra\u010denja
\npoznan predstavnik formaldehid se ne uporablja ve\u010d
\nuporablja se: glutareldehid, dialdehid jantarne kisline\u2026
\nrazku\u017eevanje in\u0161trumentov, naprav, povr\u0161in oku\u017eenih s krvjo in izlo\u010dki, npr upogibljivih endoskopov
\ndelovanje: ve\u010dino mikrobov uni\u010dijo v 10 \u2013 30 min, mikobakterije v 60 mi, za spore pa potrebujejo najmanj 3-4 ure
\nortoftalaldehid za endoskope:
\n– hitrej\u0161e delovanje 10- 12 min tudi za spore
\n– manj okvarja materiale, je manj dra\u017ee\u010d
\n– deluje tudi na odporne mikobakterije<\/p>\n

RAZKU\u017dILA ZA KO\u017dO:<\/strong>
\n kratkotrajni posegi:<\/strong>
\nalkoholna ( 70-90% etanol ) za uporabo pred invazivnimi posegi morajo biti
\nsterilno filtrirana, s tem prozvajalec odstrani bakterijske spore
\nve\u010dji invazivni posegi: tu je dodano mikrobicidno sredstvo
\npovidon jodid 10% v etanolu 80%
\n2% jodova tinktura
\n0,5% klorheksidin \u2013 glukonat ( v 80% etanolu )<\/p>\n

Pomni:<\/strong> razku\u017eilo vtiramo v ko\u017eo do suhega, razku\u017eila nikoli ne razpr\u0161ujemo<\/p>\n

RAZKU\u017dEVANJE SLUZNIC:<\/strong>
\nSluznica ust, zg. dihal, o\u010di, no\u017enice \u2013 imajo normalno mikrobno populacijo in prehodno mikrobno populacijo
\nRazku\u017eila ne smejo biti toksi\u010dna, alergogena, mutagena, kancerogena, ne smejo obarvati sluznic.<\/p>\n

Na normalno pouplacijo naj bi bilo mikrobistati\u010dno delovanje, mikrobicidno zgolj na patogene in oportunisti\u010dne mikrobe
\nRazku\u017eevanje le pred op. posegi in sicer vodna raztopina povidon jodida 10% na z 1% prostega joda red\u010dena 1:8 )<\/p>\n

PROBLEMI PRI RAZKU\u017dEVANJU:<\/strong>
\nproblem nastanka odpornosti mikrobov na razku\u017eila \u2013 prirojena in pridobljena odpornost
\npotrebna je prava izbira razku\u017eila in pravilna uporaba
\nrast mikroorganizmov v razku\u017eilih ( gramm negativni bacili: klebsiele, enterobaktri)
\nspore bakterij v alkoholnih razku\u017eilih \u2013 sterilizacija razku\u017eil z asepti\u010dnim filtriranjem
\noviranje u\u010dinkovitosti razku\u017eil: biofilmi, organske snovi ( kri, slina, izlo\u010dki, iztrebek)<\/p>\n

STERILIZACIJA:
\n<\/strong><\/p>\n

STERILNOST:<\/strong> pomeni odsotnost vseh \u017eivih mikroorganizmov, tudi bakterijskih spor. Je zelo pomeben postopek v zdravstvu, farmaciji, \u017eivilstvu\u2026
\nZgodi se, da je predmet steriliziiran, pa ni sterilen \u2013 pomemben je celoten postopek
\nPred sterilizacijo morajo biti predmeti \u010disti, osu\u0161eni in primerno zaviti
\nPo sterilizaciji: pravilno hranjenje sterilnih predmetov<\/p>\n

USPE\u0160NOST STERILIZACIJE JE ODVISNA OD:<\/strong>
\n\u010distosti predmeta
\n\u0161tevila in odpornosti navzo\u010dih mikroorganizmov
\nprisotne umazanije, organskih snovi, beljakovin, ma\u0161\u010dob
\nvrste sterilizacijskega postopka<\/p>\n

\u010cas uni\u010devanja mikroorganizmov je za dolo\u010deno populacijo in dolo\u010deno jakost sredstva stalen
\nprav tako za uspe\u0161no sterilizacijo potrebujemo \u0161e sredstvo, ki uni\u010di mikroorganizme
\nuspe\u0161en stik med sredstvom, ki uni\u010duje MO in vsemi prisotnimi mikrobi
\ndovolj dolgo trajajo\u010di stik
\nmo\u017enost za\u0161\u010dite predmeta pred ponovno kontaminacijo
\nmo\u017enost nadzora uspe\u0161nosti sterilizacije<\/p>\n

STERILIZACIJSKI POSTOPEK:<\/strong>
\nne sme \u0161kodovati predmetom in materialom
\nmora uni\u010diti maksimalno \u0161tevilo mikroorganizmov
\nne sme biti toksi\u010den za okolje
\nmora biti ekonomi\u010den
\nstalno tehni\u010dno in mikrobiolo\u0161ko nadzorovan<\/p>\n

NA\u010cINI STERILIZACIJE:<\/strong>
\nFIZIKALNI
\nKEMI\u010cNI
\nMEHANSKI NA\u010cINI<\/p>\n

FIZIKALNI NA\u010cIN:<\/strong>
\n suha toplota:<\/strong>
\n\u2022 komore z el. Segrevanjem, kro\u017eenje zraka
\n\u2022 180\u00b0C 30-60 min, 170\u00b0C 2 uri, 160\u00b0C 3 ure
\n\u2022 predmeti morajo biti dobri prevodniki toplote, toplotno odporni na vsaj 200%C
\n vodna para:<\/strong>
\n\u2022 segrevanje v vodni pari pod zve\u010danim tlakom ( avtoklavi, 121\u00b0C najmanj 20 min, 134\u00b0C 5min
\n\u2022 najbolj\u0161i, najcenej\u0161i, najuspe\u0161nej\u0161i na\u010din
\n\u2022 ni primerno za ma\u0161\u010dobe, pra\u0161ke in olja<\/p>\n

NADZOR STERILIZACIJE:<\/strong>
\n suha sterilizacija:<\/strong>
\n– merjenje temperature in \u010dasa sterilizacije
\n– indikatorji: ka\u017eejo, \u010de je bila dose\u017eena ustrezna temperatura ( papirni trakovi 3M na zavitkih
\n– biolo\u0161ki nadzor s sporami, 10 zavitkov, pri novem sterilizatorju, nato na 1 teden
\n sterilizacija z vodno paro:<\/strong>
\n– merjenje temperature, vlage, tlaka steril
\n– Bowie-Dickov test: vsak dan za vakumske avtoklave za kontrolo izsesavanja zraka in stopnjo tlaka
\n– kemijski indikatorji
\n– biolo\u0161ki nadzor s sporami, \u0161tevilo zavitkov odvisno od velikosti avtoklava<\/p>\n

FIZIKALNO \u2013 KEMI\u010cNI NA\u010cIN:<\/strong>
\nUporablja se vodna para, najve\u010dkrat znmanj\u0161an tlak in kemijsko sredstvo, obi\u010dajno v
\nobliki plina sterilizacije z etilenoksidom slu\u017ei za toplotno neodporne materiale ( infuzijski
\nsistemi, naprave za umetno predihavanje ).<\/p>\n

Je zapleten sistem, ki je primeren le za ve\u010dje centre:<\/strong>
\nsterilizacija s formaldehidom- 5% me\u0161anica v 80-100% pari
\nsterilizacija s perocetnokislino: za upogljive endoskope, predmete iz plastike in gume
\nplazemska (plazma ) sterilizacija: z vodikovim peroksidom pri nizki temperaturi<\/p>\n

MEHANSKI NA\u010cIN:<\/strong> s filtracijo<\/p>\n

8) PREVENTIVNA CEPLJENJA\/ ZAKONSKO OPREDELJENA ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE:::<\/strong><\/p>\n

Podro\u010dje ureja Zakon o nalezljivih boleznih RS.<\/p>\n

Zdr. del. moramo biti cepljeni proti tuberkulozi, davici, tetanusu, oslovskem ka\u0161lju, otro\u0161ki paralizi, o\u0161picam, mumpsu, rde\u010dkam, hepatitisu B.<\/p>\n

Priporo\u010deno vsakoletno cepljenje proti gripi.<\/p>\n

9) ANTIBIOTI\u010cNO ZDRAVLJENJE IN MEHANIZMI NASTANKA REZISTENCE NA ANTIBIOTIKE :::<\/strong><\/p>\n

Za zdrave ljudi je pomembna odpornost vseh mikroorganizmov:
\n– bakterij \u2013 na antibiotike in kemoterapevtike
\n– virusov \u2013 na protivirusna zdravila
\n– gliv \u2013 na protiglivna zdravila ali antimikotike
\n– parazitov \u2013 na protiparazitska zdravila<\/p>\n

V naravi je odpornost mikrobov proti razli\u010dnim snovem, tudi antibiotikom, nekaj povsem obi\u010dajnega.
\nZ razvojem razli\u010dnih mehanizmov odpornosti se bakterije branijo pred vplivi okolja in se tako borijo za svoje pre\u017eivetje
\n PRI \u010cLOVEKU:<\/strong>
\noku\u017eba \u2013 zdravljenje z antibiotikom \u2013 mutacije v bakterijskem genomu \u2013 ob\u010dutljivi sevi zavrti ali ubiti, pre\u017eivijo le odporni sevi ( selekcija odpornih mutant ) \u2013 odporni sevi prevladajo \u2013 nadaljevanje oku\u017ebe
\nza odpornost proti razku\u017eilom veljajo podobna pravila<\/p>\n

ANTIBIOTIKI <\/strong>so u\u010dinkovine, ki nastanejo v naravi in jih tvorijo bakterije, glive ali rastline ali pa jih izdelujemo umetno
\n DELUJEJO<\/strong> tako, da zavirajo rast ali razgradijo in s tem ubijejo bakterije ter druge mikroorganizme.<\/p>\n

Imajo dva na\u010dina delovanja:<\/strong>
\n bakteristati\u010dni antibiotiki ( zavirajo rast bakterij )
\nbaktericidni antibiotiki ( bakterije ubijejo )<\/strong><\/p>\n

ANTIBIOTIKI:<\/strong> v medicini in veterini jih uporabljamo za prepre\u010devanje in zdravljenje oku\u017eb, v veterini tudi kot pospe\u0161evalce rasti. Uporabljamo jih tudi za za\u0161\u010dito pridelkov v poljedelstvu ter v industriji.<\/p>\n

PROBLEM ODPORNOSTI BAKTERIJ:<\/strong> se je zgodovinsko gledano za\u010del takoj po uporabi antibiotikov za zdravljenje oku\u017eb.<\/p>\n

Zakaj so bakterije sploh odporne na antibiotike:<\/strong>
\nbakterija tvori encime, ki razgradijo antibiotik
\nkadar se spremeni vstopno okna v bakterijski steni
\nkadar se spremenijo to\u010dke, kjer antibiotik deluje
\nkadar nastanejo encimi, ki omogo\u010dijo obvoz s \u010dimer se mikrob ogne delovanju antibiotika<\/p>\n

VRSTE ODPORNOST PROTI ANTIBIOTIKOM:
\n<\/strong>
\n1) NARAVNA ODPORNOST: PRIROJENA, PRIMARNA, INTRINZI\u010cNA: vsi sevi dolo\u010dene bakterijske vrste ali rodu odporni proti antibiotiku, kar je posledica normalnega stanja. Je lahko posledica slabe prepustnosti celi\u010dne povr\u0161ine, odsotnosti mesta delovanja antibiotika ( t.i. tar\u010dnega mesta ) idr.<\/p>\n

2) PRIDOBLJENA SEKUNDARNA ODPORNOST: ve\u010dina sevov dolo\u010dene bakterijske vrste je obi\u010dajno ob\u010dutljiva za antibiotik, le nekateri sevi izra\u017eajo odpornost, ki je lahko posledica razli\u010dnih mehanizmov.<\/p>\n

Najbolj obi\u010dajni med njimi so:<\/strong>
\nrazgradnja antibiotika z encimi
\nmoten vstop antibiotika v celico ali \u010drpanje antibiotika iz celice
\nsprememba tar\u010dnega mesta
\nrazvoj nove metabolne poti, ki zaobide delovanje antibiotika<\/p>\n

MESTO DELOVANJA ANTIBITIKOV:<\/strong>
\nna celi\u010dno steno
\nna plazemsko membrano
\nna nukleinske kisline
\nna ribosome<\/p>\n

KAKO DELUJEJO \u2013 SHEMA:<\/strong>
\nKo se bolnik oku\u017ei, mu damo antibiotik.<\/p>\n

Sledita dve mo\u017eni varianti:<\/strong>
\nantibiotik uni\u010di bakterije, ki so povzro\u010dile oku\u017ebo in bolnik ozdravi
\nali vpliva na druge bakterije na telesu bolnika ( na normalno mikrobno populacijo ) \u2013 pride do do razvoja odpornosti na atb pri nekaterih bakterijah \u2013 sledi razmno\u017eevanje odpornih bakterij \u2013 le te pa se \u0161irijo v skupnosti ( dru\u017ebena skupnost, , bolni\u0161nica, dso )<\/p>\n

Do danes je bilo razvitih ve\u010d kot 100 vrst antibiotikov<\/strong>
\nzaradi razvoja odpornosti jih je v uporabi le \u0161e 1\/3
\nstrokovnjaki ocenjujejo, da bi, \u010de bi razmer ne bi nadzirali in ustrezno ukrepali v 12. letih ostali brez u\u010dinkovitih antibiotikov. Vrnili bi se v obdobje pred odkritjem, ko so ljudje zaradi infekcijskih bolezni mno\u017ei\u010dno umirali.<\/p>\n

POSLEDICE OKU\u017dB Z ODPORNIMI BAKTERIJAMI:<\/strong>
\npodalj\u0161ano, v\u010dasih tudi neuspe\u0161no zdravljenje
\ndalj\u0161e bivanje v bolni\u0161nici
\nve\u010d je zapletov zaradi oku\u017eb in zdravljenja
\nvi\u0161ji stro\u0161ki zdravljenja
\nneredko je dalj\u0161a tudi ku\u017enost
\npri aktivnem prebivalstvu je posledica tudi dalj\u0161a odsotnost z dela<\/p>\n

KAJ VPLIVA NA POGOSTNOST ODPORNIH SEVOV<\/strong>
\nporaba atb; vrst in koli\u010dina atb
\nneustrezna uporaba atb: neustrezen odmerek, neustrezen \u010das med odmerki
\n\u0161irjenje oz. prenos odpornih sevov ( v bolni\u0161nicah: preko rok osebja, kontaminiranih predmetov, in\u0161trumentov in povr\u0161in )
\nprenos genetskega materiala med bakterijami<\/p>\n

ZAKAJ SE PORABA ATB V SVETU POVE\u010cUJE:<\/strong>
\nstaranje prebivalstva
\nve\u010danje \u0161tevila imunsko oslabelih ( bolj\u0161e je pre\u017eivetje bolnikov z malignimi boleznimi, transplantacije..
\n poraba antibiotikov in drugih u\u010dinkovin izven zdravstva<\/strong>
\n– poraba pospe\u0161evalcev in drugih u\u010dinkovin s protimikrobnim delovanjem v kmetijstvu, vpliva tudi na odpornost bakteruj pri \u017eivalih in v hrani
\n– preko hrane, vode in stika z \u017eivalmi se odporni MO zanesejo tudi na ljudi
\nodporne bakterije s en pojavljajo ve\u010d samo v bolni\u0161nicah, temve\u010d so odporne tudi bakterije, ki povzro\u010dajo najpogostej\u0161e doma pridobljene oku\u017ebe
\ngeografsko \u0161irjenje odpornih mikrobov: s potovanjem prebivalstva, s prodajo \u017eivil in drugih proizvodov v tujino
\nproblema ni ve\u010d mogo\u010de re\u0161evati le z neprestanim razvijanjem novih antibiotikov<\/p>\n

ANTIBIOTIKI, ki delujejo na bakterijsko steno so BETALAKTAMI:<\/strong>
\n Sem sodijo:<\/strong>
\n– penicilini ( ampicilin, amoksicilin )
\n– cefalosporini (so v \u0161tirih generacijah )
\n– drugi ( monobaktam, karbapenemi )<\/p>\n

VLOGA MEDICINSKE SESTRE<\/strong>
\nSeznanjanje bolnikov o posledicah neustrezne uporabe antibiotikov.<\/p>\n

Da bi prepre\u010dili razvoj odpornosti mikrobov, mora vsak bolnik upo\u0161tevat:<\/strong>
\nzdravljenje odredi zdravnik, ne smemo se zdraviti z antibiotiki sami od sebe
\nustrezen odmerek zdravila
\nustrezen \u010das med odmerki \u2013 prepre\u010diti neredno jemanje
\nustrezen na\u010din dajanja \u2013 dolo\u010di dr.: per os ali parenteralno
\natb zau\u017eijemo do konca \u2013 nikoli ne prenehamo jemati samovoljno
\nprepre\u010devanje \u0161irjenja oz. prenos odpornih sevov v bolni\u0161nici: dosledno izvajanje standardnih higienskih ukrepov, kontaktne izolacije, nadzor nad \u010di\u0161\u010denjem in razku\u017eevanjem bolnikove sobe<\/p>\n

OBSTAJA 6 NA\u010cINOV NASTAJANJA IN \u0160IRJENJA ODPORNOSTI MED MIKROBI:<\/strong>
\nvnos odpornega mikroba v populacijo, kjer sicer odpornosti \u0161e ni bilo ( v bolnico to prenesejo novi bolniki, \u0161tudentje, obiskovalci, oku\u017eeni farmacevtski izdelki )
\nmutacija: \u017ee majhna genska sprememba lahko povzro\u010di spremembo v tvorbi dolo\u010dene ciljne to\u010dke ali v vstopnem oknu, kar spro\u017ei novo, \u0161e neznano vrsto odpornosti \u2013 lahko se spremeni spekter delovanja \u2013 ESBL: extended spectrum beta laksamaze, kar pomeni raz\u0161irjen spekter delovanja beta laktamaz
\nprenos genskega materiala
\nindukcija odpornosti: mikrob nosi genski zapis na kromosomu za odpornost, ki se aktivira \u0161ele, ko mikrob pride v stik z atb, ki spro\u017ei nastanek odpornosti. Velja predvsem takrat, ko gre za uporabo atb mimo zdr. nadzora
\nselekcija odpornih sevov: atb pomori ve\u010dino, vendar nekaj odpornih lahko vedno ostane
\nrazsejanje odpornih sevov: lahko iz bolnika na bolnika tako, da jih prena\u0161ajo ZD na rokah, predmetih\u2026je najpogostej\u0161a in naredi najve\u010d \u0161kode<\/p>\n

10) KAK\u0160NA JE VLOGA MIKROBIOLO\u0160KEGA LABORATORIJA PRI PREPRE\u010cEVANJU BO<\/strong><\/p>\n

VLOGA:<\/strong>
\nidentifikacija povzro\u010diteljev oku\u017eb: – klasi\u010dna, ugotavljanje antigenov, molekularne metode
\nugotavljanje preob\u010dutljivosti za protimikrobna zdravila \u2013 za atb in antimikotike
\nugotavljanje toksinov in drugih lastnosti
\ntipizacija mikroorganizmov \u2013 npr v epidemiolo\u0161kem raziskovanju
\nPotrebno je stalno posodabljanje metod, usklajevanje z novimi spoznanji na tem podro\u010dju<\/p>\n

DOLO\u010cANJE OB\u010cUTLJIVOSTI ZA Antibiotike.<\/p>\n

DANES SO NA VOLJO \u0160TEVILNI ATB;<\/strong> NI MOGO\u010cE TESTIRATI VSEH POTENCIALNO U\u010cINKOVITIH, LAHKO PA IZ REZULTATOV NEKATERIH ATB NAPOVEMO REZULTATE DRUGIH, OBI\u010cAJNO SORODNIH<\/p>\n

VLOGA KLINI\u010cNEGA MIKROBIOLO\u0160KEGA LABORATIRIJA:<\/p>\n

Naloga je vzgijiti in identificirati MO iz bolnikovih ali okoljskih vzorcev. Je \u010dedalje bolj zapleteno, saj nara\u0161\u010da \u0161tevilo oku\u017eb z M. tuberculosis, glivami in nenavadnimi MO
\nlab. Naj natan\u010dno doli\u010di povzro\u010ditelja do vrste \u2013 le ta je posebej pomembna pri koagulazno neg. stafilokokih, od katerih nekatere vrst pogosteje povzro\u010dajo BO kot druge
\nlab mora natan\u010dno dolo\u010diti ob\u010dutljivost nozokomialnih patogenov.<\/p>\n

Sposoben mora biti odkrit proti meticilinu odporne seve. O odkritju je potrebno takoj obvestiti pristojnega dr, ki bo po potrebi spremenil zdravljenje in pa bolni\u0161ni\u010dnega epidemiologa, ki odredi primerne ukrepe za prepre\u010devanje \u0161irjenja takega seva \u2013 npr osamitev
\nlaboratorij in skupina za nadzor BO morata sodelovati pri epidemiolo\u0161kem raziskovanju.<\/p>\n

Pri sumu na bolni\u0161ni\u010dno epidemijo je potrebno shraniti vse povezane seve za epidemiolo\u0161ke tipizacije. Stalno mora spremljati novosti in prilagajati metode, ker se seznam nozokomialnih patogenov \u0161iri in spreminja.<\/p>\n

11) RAVNANJE Z ODPADKI :::<\/strong><\/p>\n

V prepre\u010devanje BO sodi tudi pravilno ravnanje z odpadki \u2013 neposrdno odlaganje odpadkov ob viru nastanka v namenske posode.<\/p>\n

Kakr\u0161nakoli vmesna odlaganja so nevarna, ker lahko kontaminiramo okolico ali pa se pri delu po\u0161kodujemo z uporabljenimi ostrimi predmeti.<\/p>\n

Za to obstajajo namenski zbiralniki.<\/p>\n

Ne uporabljamo vmesnih odlaganj niti ne \u0161\u010ditimo igel po sistemu \u02ddroka proti roki\u02dd<\/strong>
\n K delu sodi:<\/strong>
\nsortiranje
\nembala\u017ee
\nozna\u010devanje
\nzbiranje
\nshranjevanje
\ntransport
\nna\u010din odstranjevanja
\nkontrola
\nstro\u0161ki
\nminimiziranje vhodnih artiklov<\/p>\n

RAZVR\u0160\u010cANJE ODPADKOV:<\/strong>
\n– odpadki iz zdravstva
\n– infektivni odpadki ( kri, krvave telesne teko\u010dine nad 100ml, ostri predmeti, oku\u017eena kri, deli teles organov in tkiv in obvezilni material, ki je pri\u0161el v stik s ku\u017enimi bolnikovimi izlo\u010dki, )<\/p>\n

– ostri predmeti
\n– ostali posebni odpadki ( zdravila, citostatiki, radioizotopi, amalgam, kemikalije )<\/p>\n

OSTRI PREDMETI: <\/strong>ne moremo jih zadovoljivo za\u0161\u010dititi, zato se jih odlaga v namenske zbiralnike iz trde plastike. Barva teh zbiralnikov je dogovorjena: rde\u010da ali rumena.<\/p>\n

Potrebna pa so \u0161e dodatna navodila:<\/strong>
\nzunanjost zbiralnika vedno ohranjamo \u010disto
\nzbiralnike polnimo do \u00be, da ne ogro\u017eamo drugih, ki bodo sodelovali pri odstranjevanju ostrih predmetov
\nvse ostre predmete, ki so pri\u0161li v stik z bolnikovimi telesnimi teko\u010dinami in izlo\u010dki odstranjujemo po predhodni dekontaminaciji ( avtoklav npr. )
\nizberemo tudi primerno velikost zbiralnikov za koli\u010dino ostrih predmetov \u2013 upo\u0161tevati je potrebno, da je treba zbiralnike menjavati 1x tedensko in mora biti zato tudi datum na vidnem mestu<\/p>\n

OSTALI ODPADKI OB BOLNIKU:<\/strong>
\nPreveze, gaze in material za enkratno uporabo, ki je omo\u010den z bolnikovimi izlo\u010dki, predvsem s krvjo predstavlja mo\u017enost prenosa oku\u017ebe le, kadar uporabljamo po\u0161kodovano ovojnino ali pa nestrokovno odstranjujemo odpadke.
\nPri deklarirano ku\u017enih odpadkih (materiali za enkratno uporabo ), ki so bili omo\u010deni z oku\u017eenimi bolnikovimi izlo\u010dki ali drugimi telesnimi teko\u010dinami, lahko uporabimo posebne kartonske zbiralnike ali dvojne rumene vre\u010de. Te, primerno napolnjene do 75% prostornine dobro zapremo in pripravimo na transport \u2013 tu ne smemo pozabiti ozna\u010diti na\u0161 oddelek. Barvni sistem embala\u017e je dober, ker takoj vemo, s kak\u0161nim odpadkom imamo opravka in prepre\u010duje mo\u017enost napak pri odstranjevanju odpadkov.
\nHrano vra\u010damo nazaj v kuhinjo, kjer jo odstranjujejo po predhodno sanitarnem nadzoru.
\nOstanke zdravil: in posebnih infuzijskih teko\u010din vrnemo nazaj v lekarno, kjer jih odstranjujejo po dogovorjenih postopkih.<\/p>\n

Radioaktivne snovi: ( jod 131 ), ki jih uporabljamo v diagnostiki in zdravljenju prehajajo z bolnika tudi na perilo oz. v uporabljene materiale pri negi in zdravljenju bolnika. Te materiale je potrebno zbirati posebej in odlagati v posebnem prostoru, kjer se starajo in postajajo nenevarni za okolje in ljudi \u2013 nato se jih odlo\u017ei na skupna zbirali\u0161\u010da odpadkov.<\/p>\n

Problematika s citostatiki \u0161e ni povsem re\u0161ena \u2013 obstajajo posebni zabojniki za zbiranje teh materialov, vendar pri nas zaenkrat \u0161e nimamo mo\u017enosti se\u017eiga v primernih pe\u010deh \u2013 pe\u010d bi morala razviti temperaturo nad 800\u00b0C
\nTeko\u010di odpadki: se odplavljajo v komunalne vode in ne predstavljajo mo\u017enosti prenosa hospitalnih oku\u017eb. Ob tem je potrebno organizirati redno \u010di\u0161\u010denje izlivnikov s \u010distili in samo izjemoma tudi s kombiniranimi \u010distili z razku\u017eilom po navodilu higiensko epidemiolo\u0161ke slu\u017ebe.<\/p>\n

VARUJ SEBE IN DRUGE PRED PO\u0160KODBO IN OKU\u017dBO!!!<\/strong><\/p>\n

12) OCENA TVEGANJA ZA OKU\u017dBO IZ VIDIKA PACIENTA IN PLANIRANJE POSTOPKOV ZN ZA ZMANJ\u0160ANJE TVEGANJA ZA PRENOS OKU\u017dB :::
\n<\/strong><\/p>\n

P<\/strong>LANIRANJE POSTOPKOV:<\/strong><\/p>\n


\nNa oceno tveganja vplivajo \u0161tevilni faktorji na osnovi katerih se potem tudi lahko na\u010drtuje zdravstvena nega:<\/strong><\/p>\n

splo\u0161ni: starost, osnovna bolezen, vrsta oku\u017ebe, kolonizacije
\nlokalni: stanje ko\u017ee, prekrvavitev<\/p>\n

invazivni posegi: prisotni ali ne
\nzdravila: antibiotiki<\/p>\n

osnovno obolenje ali vzporedne bolezni<\/p>\n

\u010ce bomo pa tole vse znal si pa zaslu\u017emo tole: =))
\n\"raj.jpg\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

BO= Bolni\u0161ni\u010dna oku\u017eba\/e 1) KAKO OPREDELIMO OKU\u017dBO IN KAKO BOLNI\u0160NI\u010cNO OKU\u017dBO ::: OKU\u017dBA: je naselitev mikrobov v gostiteljevem organizmu z namenom izrabljanja gostiteljevih biolo\u0161kih procesov za lastno razmno\u017eevanje. BOLNI\u0160NI\u010cNA OKU\u017dBA: je vsaka bolezen, povzro\u010dena z mikrobi, ki jo je dobil bolnik med zdravljenjem in bivanjem v bolni\u0161nici ali drugi zdravstveni ustanovi in ni bil \u017ee … Preberi ve\u010d o Prepre\u010devanje oku\u017eb in bolni\u0161ni\u010dna higiena drugi del<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[161],"tags":[173,162,3657,183,175,181,180,179,185,170,182,176,177,169,172,171,184,178,174],"class_list":["post-231","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-bolnisnicna-higiena-in-preprecevanje-okuzb","tag-bakterije","tag-bolnisnicna-higiena","tag-bolnisnicna-higiena-in-preprecevanje-okuzb","tag-cvk","tag-glive","tag-gram-negativne-bakterije","tag-gram-pozitivne-bakterije","tag-imunologija","tag-legionela","tag-mikrobi","tag-okuzbe-secil","tag-paraziti","tag-prazivali","tag-preprecevanje-okuzb","tag-razkuzevanje","tag-sepsa","tag-trajanje-kateterizacije","tag-virologija","tag-virusi"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/231","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=231"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/231\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=231"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=231"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=231"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}