{"id":2312,"date":"2013-03-28T20:56:55","date_gmt":"2013-03-28T19:56:55","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2312"},"modified":"2013-03-28T21:53:22","modified_gmt":"2013-03-28T20:53:22","slug":"esejska-vprasanja-in-odgovori-za-anatomijo-2013","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/esejska-vprasanja-in-odgovori-za-anatomijo-2013\/","title":{"rendered":"Esejska vpra\u0161anja in odgovori za anatomijo 2013"},"content":{"rendered":"

\"\"OPI\u0160ITE KOSTI OBRAZNEGA DELA LOBANJE:<\/strong><\/p>\n

Obrazni ali visceralni<\/strong> del lobanje, ki ga imenujemo tudi splanhnokranij<\/strong>, obkro\u017ea delno o\u010desno votlino, v celoti pa nosno in ustno votlino. Obrazne kosti so PARNE: zgornja \u010deljustnica ( maxilla<\/strong>), nosnica (os nasale<\/strong>), solznica (os lacrimale<\/strong>), nebnica (os palatinum<\/strong>), li\u010dnica (os zygomaticum<\/strong>), spodnja nosna \u0161kolj\u010dnica (concha nasalis inferior<\/strong>); NEPARNE: spodnja \u010deljustnica (mandibula<\/strong>), ralo (vomer<\/strong>), podjezi\u010dna kost (os hyoideum<\/strong>).<\/p>\n

<\/p>\n

PARNE:<\/p>\n

ZGORNJA \u010cELJUSTNICA – MAXILLA<\/strong>: ima telo ( corpus ) in 4 odrastke. Na nosni povr\u0161ini je velika odprtina v zgornje \u010deljustni\u010dno votlino \u2013 SINUS MAXILLARIS. Iz telesa izhajajo 4 odrastki, ki ve\u017eejo zgornjo \u010deljustnico na sosednje kosti. To so: PROCESSUS ALVEOLARIS ( zobni odrastek), PROCESSUS FRONTALIS ( \u010delni odrastek ), PROCESSUS ZYGOMATICUS ( stranski, li\u010dni odrastek ), PROCESSUS PALATINUS ( nebni odrastek ).<\/p>\n

NOSNICA – OS NASALE<\/strong>: sestavlja ogrodje nosnega korena.<\/p>\n

SOLZNICA – OS LACRIMALE<\/strong>: je za noht velika ko\u0161\u010dica na medialni strani o\u010desne votline. Ima \u017eleb v katerem le\u017ei solzni me\u0161i\u010dek.<\/p>\n

NEBNICA\u00ad – OS PALATINUM<\/strong>: Je sestavljena iz dveh plo\u0161\u010dic. Navpi\u010dna plo\u0161\u010dica \u2013 LAMINA PERPENDICULARIS<\/strong> je del stranske stene nosne votline, vodoravna \u2013 LAMINA HORIZONTALIS<\/strong> sestavlja dno nosne votline.<\/p>\n

LI\u010cNICA – OS ZYGOMATICUM<\/strong>: tvori ko\u0161\u010deni most med obraznim in mo\u017eganskim delom lobanje. Ima obliko trikotnika.<\/p>\n

SPODNJA NOSNA \u0160KOLJ\u010cNICA – CONCHA NASALIS INFERIOR<\/strong>: ima videz \u0161koljke.<\/p>\n

NEPARNE:<\/p>\n

SPODNJA \u010cELJUSTNICA – MANDIBULA<\/strong>: je najve\u010dja kost obraznega dela, je edina premi\u010dna kost glave. Sestavljena je iz telesa( CORPUS ), v spodnje\u010deljustnem kotu ( ANGULUS MANDIBULE ), ki prehaja na vsaki strani v spodnje\u010deljustni\u010dno vejo ( RAMUS MANDIBULE ).<\/p>\n

RALO – VOMER<\/strong>: gradi zada\u0161nji in spodnji del ko\u0161\u010denega nosnega pretina.<\/p>\n

PODJEZI\u010cNICA – OS HYOIDEUM<\/strong>: le\u017ei pod spodnjo \u010deljustnico in je vpeta v vratne mi\u0161ice.<\/p>\n

 <\/p>\n

2. PRI CELICI OPISUJEMO: <\/strong>( celica je osnovna gradbena in funkcionalna enota \u010dlove\u0161kega telesa )<\/strong>
\n1. CITOPLAZEMSKO MEMBRANO <\/strong><\/p>\n

Ki je zgrajena iz fosfolipidov in beljakovin. Fospfolipidi so razporejeni v obliki dvojne plasti ( zaradi amfifilnosti ), nanje so nesimetri\u010dno vezane beljakovine, ki slu\u017eijo za prenos snovi v celico.
\n2. CITOPLAZMA Z ORGANELI<\/strong>
\nCitoplazma vsebuje 70 \u2013 90% vode, v njej so organeli z membrano ali brez nje, ki imajo razli\u010dne funkcije.
\n\u2022 endoplazmatski retikulum <\/strong>( mre\u017ea kanalov, ki se nadaljujejo ob citoplazemski in jedrni\u00a0 membrani, poznamo 2 tipa: granularni oz. hrapavi na katerem so vezani ribosomi, ki so pomembni za sintezo beljakovin in agranularni oz. gladki na katerem ni ribosomov (presnova OH, sinteza lipidov, holesterola)
\n\u2022 golgijev aparat <\/strong>( sistem 4-8 kanal\u010dkov, izrazito izlo\u010devalna funkcija )
\n\u2022 lizosomi <\/strong>( okrogla telesca, ki vsebujejo prebavne encime, \u0161tevilni so v celicah z hitro presnovo in v celicah, ki fagocitirajo )
\n\u2022 peroksisomi
\n\u2022 mitohondriji <\/strong>( tvorijo energijo z oksidacijo velikih molekul, imajo gladko zunanjo membrano, notranja pa ima tubularne invaginacije \u00a0\u2013 \u00a0kriste )
\n\u2022 ribosomi <\/strong>( 15 nm, zgrajeni so iz RNK in beljakovin, lahko so vezani na ER ali so prosto v citoplazmi, imajo funkcijo sinteze beljakovin iz aminokislin )<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

3. JEDRO <\/strong>( je okroglo ali elipsoidno in meri 4-10 um, obdano je z membrano, vsebuje dedni material v obliki DNK, v \u010dasu med delitvami je DNK v obliki kromatina, kadar pa se celica deli je DNK v obliki kromosoma, v jedru so jedrca ) <\/strong><\/p>\n

Brez membrane so: ribosomi, citoskelet, mikrovili, ciliji in flageli.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

3. OPI\u0160ITE ANATOMSKI POLO\u017dAJ IN ANATOMSKE RAVNINE <\/strong><\/p>\n

Anatomski polo\u017eaj je polo\u017eaj v katerem stoji telo pokonci, z obrazom in dlanmi obrnjenimi navzpred. Osnovne orientacijske ravnine so 3 in so med seboj pravokotne. Vzdol\u017eno potekata frontalna in sagitalna ravnina, pravokotno na njiju pa transverzalna.
\n\u2022 SAGITALNE RAVNINE:<\/strong>
\n– mediana<\/strong> \u2013 sredinska ravnina, poteka navpi\u010dno po sredini skozi hrbtenico in razdeli telo na levo in desno polovico.
\nGlede na to ravnino za opisovanje lege organov uporabljamo:
\n~ dexter ( desni )
\n~ sinister ( levi )<\/p>\n

– paramediane \u2013 obsredinske ravnine<\/strong>
\npotekajo vzporedno z mediano ravnino in jih je ne\u0161teto. Pri opisovanju lege uporabljamo:
\n~ medialis ( bli\u017eje sredini )
\n~ lateralis ( bolj ob strani )<\/p>\n

\u2022 FRONTALNA – \u010cELNA RAVNINA<\/strong>
\npoteka vzporedno s \u010delom in pravokotno na mediano ravnino. Telo razdeli na sprednji in zadnji del. Uporabljamo izraze:
\n~ anterior ali ventralis ( kar le\u017ei spredaj )
\n~ posterior ali dorsalis ( kar le\u017ei zadaj )<\/p>\n

TRANSVERZALNE RAVNINE<\/strong>
\nPrere\u017eejo telo po\u010dez in jih je ne\u0161teto. Telo razdelijo na zaporedne odseke. Uporabljamo izraze:
\n~ superior ali cranialis ( zgoraj )
\n~ inferior ali cavdalis ( spodaj )<\/p>\n

4. OPI\u0160ITE TOPOGRAFSKE DELE DEBELEGA \u010cREVESA TER TOPOGRAFSKO RAZLO\u017dITE \u00a0ZAVOJE <\/strong><\/p>\n

\u2022 Navzgornje debelo \u010drevo (colon ascendens)<\/strong>
\nSe za\u010dne nad ileocekalno zaklopko, poteka navzgor ter pod desnim jeternim re\u017enjem zavije desno (jeterni ali desni zavoj).
\n\u2022 Pre\u010dno debelo \u010drevo (colon transversum)<\/strong>
\nTe\u010de od desnega do levega zavoja. V levem zavoju ob vranici zavije navzdol in prehaja v colon descendens. Levi zavoj le\u017ei nekoliko vi\u0161je od desnega.<\/p>\n

\u2022 Navzdolnje debelo \u010drevo (colon descendens)<\/strong>
\nPoteka od levega zavoja navzdol do leve \u010drevni\u010dne jame. Pri vhodu v veliko medenico zavije proti sredini in se nadaljuje v colon sigmoideum.
\n\u2022 Esasto debelo \u010drevo (colon sigmoideum)<\/strong>
\nV obliki \u010drke S poteka od vhoda v veliko medenico do tretjega kri\u017eni\u010dnega vretenca ( S3 ), kjer se nadaljuje v danko.<\/p>\n

5. OPI\u0160ITE TOPOGRAFSKI POLO\u017dAJ \u017dELODCA ( VENTRICULUS \u2013 GASTER )<\/strong><\/p>\n

\u017delodec je naj\u0161ir\u0161i\u00a0 del prebavne cevi. Le\u017ei v levem zgornjem delu trebu\u0161ne votline pod kupolo trebu\u0161ne prepone. Prazen organ ima polmese\u010dasto obliko, poln pa obliko \u010drke J in le\u017ei levo od medialne ravnine v levem hipohondriju, epigastriju in umbilikalni regiji. \u017delod\u010dno ustje – cardia se nahaja v vi\u0161ini telesa 11. prsnega vretenca, pylorus pa v vi\u0161ini 1. ledvenega vretenca, desno od mediane. Na \u017eelod\u010dnem ustju – cardii vstopa vanj po\u017eiralnik, distalno pa se \u017eelodec nadaljuje v dvanajstnik preko vratarja \u2013 \u00a0pylorusa.<\/p>\n

6. OPI\u0160ITE TOPOGRAFSKI POLO\u017dAJ DESNE LEDVICE<\/strong><\/p>\n

Ledvice so parni organ, ki le\u017eijo za potrebu\u0161nico ob hrbtenici, v vi\u0161ini teles 12. prsnega in prvih dveh ledvenih vretenc. Desna ledvica praviloma le\u017ei zaradi jeter ni\u017eje od leve. Na zgornjem polu ledvice je nadledvi\u010dna \u017eleza, ki se dotika trebu\u0161ne prepone in dvanajstega rebra. Medialni rob se dotika ledvene mi\u0161ice, stranski rob in zada\u0161nja stran le\u017eita na m.quadratus\u00a0 lumborum in m.transversus abdominis. Desni ledvici se prilega od zgoraj navzdol goli areal jeter, descendentni del dvanajstnika, desni zavoj debelega \u010drevesa in colon ascendens.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

7. OPI\u0160ITE TOPOGRAFSKI POLO\u017dAJ LEVE LEDVICE<\/strong><\/p>\n

Ledvice so parni organ, ki le\u017eijo za potrebu\u0161nico ob hrbtenici, v vi\u0161ini teles 12. prsnega in prvih dveh ledvenih vretenc. Leva ledvica le\u017ei praviloma nekoliko vi\u0161je od desne ledvice. Na zgornjem polu ledvice ja nadledvi\u010dna \u017eleza, ki se dotika trebu\u0161ne prepone in dvanajstega rebra. Medialni rob se dotika ledvene mi\u0161ice, stranski rob in zada\u0161nja stran le\u017eita na m.quadratus\u00a0 lumborum in m.transversus abdominis. Levi ledvici se prilegajo od zgoraj navzdol \u017eelodec, vranica, vrani\u010dne \u017eile, rep trebu\u0161ne slinavke in levi zavoj debelega \u010drevesa.<\/p>\n

8. OPI\u0160ITE TOPOGRAFSKI POLO\u017dAJ JETER <\/strong><\/p>\n

Jetra ( hepar ) le\u017eijo v desnem zgornjem delu trebu\u0161ne votline, pod desno kupolo trebu\u0161ne prepone, v desni hipohondri\u010dni regiji in segajo preko epigastri\u010dne v levo hipohondri\u010dno regijo. Jetra imajo 5 ploskev: zgornjo, sprednjo, spodnjo ali visceralno, zadnjo in desno. <\/strong>Sprednja in desna stran se prilagodita diafragmi in sprednji trebu\u0161ni steni. Zgornja ploskev je v stiku z osrednjim delom trebu\u0161ne prepone. Pod spodnjo ploskvijo je \u017eol\u010dnik, v zadnjem delu pa je vena cava inferior in vv. hepaticae.<\/p>\n

9. OPI\u0160ITE POTREBU\u0160NICO IN ORGANE, KI LE\u017dIJO INTRA IN EKSTRAPERITONEALNO <\/strong><\/p>\n

Potrebu\u0161nica je serozna mrena<\/strong>, pri kateri opisujemo dva lista. Zunanji list<\/strong> ( peritoneum parietale) obdaja spodnjo povr\u0161ino trebu\u0161ne prepone in notranjo stran trebu\u0161ne in medeni\u010dne votline. Parietalni list prehaja v visceralnega v duplikaturah \u2013 mesenterium.<\/p>\n

Notranji list<\/strong> ( peritoneum viscerale ) pokriva nekatere organe v teh votlinah in jih pritrjuje na steno. Med obema listoma je votlina ( cavum peritoneale ), ki je pri mo\u0161kih zaprta, pri \u017eenska pa je v stiku z zunanjim svetom prek jajcevodov, maternice in vagine. Peritonealna votlina je razdeljena v dva prostora, ve\u010dji del, ki sega od trebu\u0161ne prepone do medeni\u010dne votline in manj\u0161o pe\u010dno mo\u0161njo \u00a0( bursa omentalis ), ki le\u017ei za \u017eelodcem.
\nIntraperitonealni organi so v celoti pokriti s potrebu\u0161nico in so razmeroma gibljivi:<\/strong>
\n– tanko \u010drevo
\n– jetra (razen area nuda)
\n– vranica
\n– jaj\u010dniki<\/p>\n

Extraperitonalni organi niso pokriti s potrebu\u0161nico in so razmeroma negibljivi:<\/strong><\/p>\n

– ledvica
\n– mehur
\n– se\u010devod
\n– trebu\u0161na slinavka
\n– asc. kolon
\n– desc. kolon
\n– danka<\/p>\n

Nekateri organi so samo deloma pokriti s potrebu\u0161nico:<\/strong>
\n– \u017eelodec
\n– kolon ( pokrit sigmoidni, transverzalni in esasti del )
\n– duodenum ( pokrit samo bulbus )<\/p>\n

10. OPI\u0160ITE POTEK NASTANKA IN ODTOK URINA IN OPREDELITE ANATOMSKE STRUKTURE, KI PRI TEM SODELUJEJO.<\/strong><\/p>\n

Urin nastaja v ledvici s filtriranjem krvi, v njenem delu, ki se imenuje nefron. Od tu se po ledvi\u010dnih kanal\u010dkih, ki se odpirajo v vrhovih ledvi\u010dnih piramid ( papilla renalis ), zbira v malih ledvi\u010dnih \u010da\u0161icah ( calices renales minores ), ki se zdru\u017eujejo v ve\u010dje \u010da\u0161ice ( calices renales majores ) in te naprej v ledvi\u010dni meh ( pelvis renalis ). Od tu po se\u010devodu te\u010de v mehur, od tam pa po se\u010dnici ven iz telesa.<\/p>\n

Sodelujejo:<\/strong>
\n– ledvica ( ren )
\n– se\u010devod ( ureter )
\n– se\u010dni mehur ( vesica urinaria )
\n– se\u010dnica ( urethra )<\/p>\n

11. OPI\u0160ITE POTEK PREBAVNE CEVI OD UST DO ZADNJIKA<\/strong><\/p>\n

Prebavna cev meri pri odraslem \u010dloveku do 8 metrov in je v razli\u010dnih odsekih razli\u010dno \u0161iroka. Prebavna cev se za\u010dne z ustno votlino \u2013 CAVUM ORIS. Ustno votlino omejujeta spredaj ustnici \u2013 LABIA ORIS in ustna re\u017ea \u2013 RIMA ORIS, s strani je lice \u2013 BUCCA, zadaj goltna o\u017eina \u2013 ISTHMUS FAUCIUM. V ustni votlini imamo zgornjo in spodnjo \u010deljustnico z zobmi, mehko in trdo nebo \u2013 PALATUM MOLLE in DURUM ter jezik \u2013 LINGUA. Goltna o\u017eina je meja med ustno votlino in \u017erelom. \u017drelo \u2013 PHARYNX je vezivno – mi\u0161i\u010dna cev, kjer se kri\u017eata prebavna cev in dihalna pot. Meri pribli\u017eno 12 cm in poteka od gr\u010dice zatilnice do 6. vratnega vretenca. Delimo ga na nosni del – EPIPHARYNX oz. NASOPHARYNX, ustni del \u2013 MESOPHARYNX oz. OROPHARYNX in grlni del \u2013 HYPOPHARYNX oz. LARYNGOPHARYNX. Po\u017eiralnik \u2013 ESOPHAGUS je najo\u017eji del prebavne cevi in ima 3 o\u017eine. Prva je na prehodu spodnjega dela \u017erela v po\u017eiralnik, druga je pri kri\u017eanju z levo sapnico, tretja je ob prehodu skozi trebu\u0161no prepono. \u017delodec \u2013 VENTRICULUS oz. GASTER je naj\u0161ir\u0161i del prebavne cevi. Le\u017ei v levem zgornjem delu trebu\u0161ne votline, vanj na kardiji vstopa po\u017eiralnik, distalno pa se \u017eelodec nadaljuje v dvanajstnik – DUODENUM. Prazen organ ima polmese\u010dasto obliko, poln pa obliko \u010drke J. Ima 3 dele: svod \u2013 FUNDUS,votlina \u2013 ANTRUM PYLORICUM in telo \u2013 CORPUS. Prebavna cev se nadaljuje naprej v tanko \u010drevo \u2013 INTESTINUM TENUE, ki je najdalj\u0161i del prebavne cevi( 7m) in ga delimo na 3 odseke: dvanajstnik, zgornje tanko \u010drevo \u2013 JEJUNUM in spodnje tanko \u010drevo \u2013 ILEUM. Ileum se kon\u010da v ileo-cekalni zaklopki, kjer se odpira v debelo \u010drevo \u2013 INTESTINUM CRASSUM. Debelo \u010drevo ima 5 delov: slepo \u010drevo,slepi\u010d,debelo \u010drevo-kolon,danko in analni kanal,ki se kon\u010da z anusom.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

12. OPI\u0160ITE POTEK DIHALNE POTI OD NOSU DO PLJU\u010cNEGA ME\u0160I\u010cKA<\/strong> <\/strong><\/p>\n

Dihalna pot se za\u010dne z nosom \u2013 NASUS ( zunanji nos ), katerega nosni pretin deli na dve nosnici. Nosna votlina \u2013 CAVUM NASI sega od roba nosnic \u2013 LIMEN NASI, do sapi\u0161\u010d \u2013 CHOANAE. Nosna votlina ima obliko prizme z svodom, dnom, stransko in medialno steno. Stransko steno nosne votline tvorijo predvsem MAXILLA in 3 \u0161kolj\u010dnice \u2013 CONCHAE. Pod njimi se odpirajo nosne votline \u2013 SINUS PARANASALES, kjer se zrak \u010disti,vla\u017ei in segreva. Grlo \u2013 LARYNX je del dihalne poti in fonacijski organ. Sega od telesa 4 do telesa 6 vratnega vretenca. Ogrodje grla sestavljajo \u0161\u010ditasti \u2013 CARTILAGO TYROIDEA, obro\u010dasti \u2013 CARTILAGO CRICOIDEA in piramidasti hrustanec \u2013 CARTILAGO ARYTENOIDEA ter poklopec \u2013 CARTILAGO EPIGLOTICA. Svetlino grla pokriva sluznica. Najpomembnej\u0161i sluzni\u010dni gubi sta glasilka \u2013 PLICA VOCALIS in preddvorna guba \u2013 PLICA VESTIBULARIS. Grlo se spodaj nadaljuje v sapnik \u2013 TRACHEA, ki se za\u010dne v vi\u0161ini telesa 6 vratnega vretenca in se kon\u010da v vi\u0161ini telesa 4 prsnega vretenca, kjer se deli na levo in desno sapnico \u2013 BRONCHUS PRINCIPALIS SIN. in DEX. Sapnica se na desni razcepi na tri LOBARNE BRONHUSE na levi pa na dva. Lobarni bronhusi se razvejijo dalje v deset segmentnih bronhusov na desni in devet na levi strani. Vsak segment je samostojna respiratorna enota. Segmentni bronhusi se cepijo v bronhiole, ti pa v respiratorne bronhiole in alveolarne vode \u2013 DUKTULE ter na koncu v plju\u010dne me\u0161i\u010dke \u00a0\u2013 ALVEOLI PULMONALES. Plju\u010da imajo obliko sto\u017eca, z vrhom \u2013 APEX in bazo \u2013 BASIS. Desna plju\u010da \u2013 PULMO DEXTER so ni\u017eja in \u0161ir\u0161a ter imajo tri re\u017enje, leva pa so vi\u0161ja in o\u017eja in imajo dva re\u017enja( lobusa ).<\/p>\n

13. NA\u0160TEJTE MO\u017dGANSKE \u017dIVCE Z NJIHOVIMI FUNKCIJAMI <\/strong><\/p>\n

N. OLFACTORIUS \u2013 VOHALNI \u017dIVEC<\/strong>
\nSomatski senzori\u010dni \u017eivec, ki vodi iz vohalnega obmo\u010dja nosne sluznice v vohalni del velikih mo\u017eganov.<\/p>\n

N. OPTICUS \u2013 VIDNI \u017dIVEC<\/strong><\/p>\n

Somatski senzori\u010dni \u017eivec, ki vodi iz o\u010desa v kortikalni center za vid v zatilnem re\u017enju.<\/p>\n

N. OKULOMOTORIUS \u2013 OKULOMOTORNI \u017dIVEC<\/strong><\/p>\n

Somatski motori\u010dni \u017eivec, ki o\u017eiv\u010duje zunanje o\u010desne mi\u0161ice.
\nParasimpati\u010dno vegetativno nitje za notranje o\u010desne mi\u0161ice: m. sphincter pupilae ( o\u017eenje zenice ) in m. ciliaris ( prilagajanje le\u010de ).<\/p>\n

N. TROCHLEARIS \u2013 TROHLEARNI \u017dIVEC<\/strong><\/p>\n

Somatski motori\u010dni \u017eivec, ki o\u017eiv\u010duje m. obliquus superior.<\/p>\n

N. TRIGEMINUS \u2013 TRIVEJNI \u017dIVEC<\/strong><\/p>\n

Je me\u0161ani \u017eivec, ima mo\u010dnej\u0161i senzori\u010dni del, ki o\u017eiv\u010duje ko\u017eo obraza, o\u010desno veznico, nosno in ustno sluznico ter \u0161ibkej\u0161i motori\u010dni del. <\/strong>Motori\u010dni del o\u017eiv\u010duje:<\/strong> \u017eve\u010dne mi\u0161ice, zato ta del imenujemo \u017eve\u010dni \u017eivec \u2013 N. MASTICATORIUS.<\/strong><\/p>\n

Senzori\u010dni del se razveji na tri veje:<\/strong>
\n– n. ophthalmicus<\/strong> \u2013 o\u017eiv\u010duje ko\u017eo obraza nad o\u010desno re\u017eo ter o\u010desno veznico, belo\u010dnico, ro\u017eenico, \u017eilnico in \u0161arenico.
\n– n. maxillaris<\/strong> \u2013 o\u017eiv\u010duje podro\u010dje ko\u017ee med o\u010desno in ustno re\u017eo, sluznico ustne in nosne votline in zgornje zobe.
\n– n. mandibularis<\/strong> \u2013 o\u017eiv\u010duje ko\u017eo zunanjega sluhovoda ter predel ko\u017ee pod ustno re\u017eo, sluznico ustne votline in spodnje zobe.<\/p>\n

N. ABDUCENS \u2013 ABDUCENTNI \u017dIVEC<\/strong><\/p>\n

Somatsko motori\u010dni \u017eivec, ki o\u017eiv\u010duje m. rectus lateralis, ki odmika zrklo.<\/p>\n

N. FACIALIS \u2013 OBRAZNI \u017dIVEC: <\/strong>je motori\u010dni \u017eivec.<\/strong><\/p>\n

Motori\u010dni del o\u017eiv\u010duje mimi\u010dne mi\u0161ice in platizmo.
\nSenzori\u010dni del \u2013 n. intermedius \u2013 oku\u0161alni del sprednjih 2\/3 jezika.
\nParasimpati\u010dno vegetativno nitje pa o\u017eiv\u010duje podjezi\u010dno in pod\u010deljustno slinavko (chorda tympani).<\/p>\n

N. STATOACUSTICUS \u2013 RAVNOTE\u017dNI IN SLU\u0160NI \u017dIVEC<\/strong><\/p>\n

Senzori\u010dni \u017eivec za sluh in ravnote\u017eje.<\/p>\n

<\/p>\n

N. GLOSSOPHARINGEUS \u2013 JEZI\u010cNO \u2013 \u017dRELNI \u017dIVEC <\/strong><\/p>\n

Je me\u0161ani \u017eivec ter glavni oku\u0161alni \u017eivec, ki senzori\u010dno o\u017eiv\u010duje koren jezika, goltno o\u017eino, \u017erelo in za\u010detni del po\u017eiralnika. <\/strong>Motori\u010dno o\u017eiv\u010duje mi\u0161ice \u017erela.
\nParasimpati\u010dno vegetativno \u017eiv\u010devje o\u017eiv\u010duje obu\u0161esno slinavko in baroreceptorje.<\/p>\n

VAGUS \u2013 KLATE\u017d<\/strong><\/p>\n

Je najdalj\u0161i mo\u017eganski \u017eivec in je sinonim za parasimpatikus. Somatsko o\u017eiv\u010duje sluznico grla, mi\u0161ice grla in sluznico pod glasilkama. V prsni in trebu\u0161ni votlini pa vagus tvori samo parasimpati\u010dno nitje, ki je senzori\u010dno in motori\u010dno. V prsni votlini oskrbuje sluznico, \u017eleze in gladko mi\u0161i\u010dje dihal, po\u017eiralnik ter sr\u010dno mi\u0161ico. V\u00a0 trebu\u0161ni votlini pa o\u017eiv\u010duje \u017eelodec, tanko \u010drevo, 2\/3 debelega \u010drevesa, jetra, trebu\u0161no slinavko, vranico, ledvici in nadledvi\u010dni \u017elezi.<\/p>\n

N. ACCESORIUS \u2013 AKCESORNI \u017dIVEC<\/strong><\/p>\n

Somatski motori\u010dni \u017eivec, ki o\u017eiv\u010duje m. sternocleidomastoideus in m. trapezius.<\/p>\n

N. HYPOGLOSSUS \u2013 JEZI\u010cNI \u017dIVEC<\/strong><\/p>\n

Somatski motori\u010dni \u017eivec, ki o\u017eiv\u010duje zunanje in notranje mi\u0161ice jezika.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

14. SKOZI KATERE ANATOMSKE DELE O\u010cESA POTUJE SVETLOBA<\/strong><\/p>\n

Svetlobni dra\u017eljaj potuje skozi sistem le\u010d in se zbere v rumeni pegi mre\u017enice. Sistem, ki omogo\u010da pravilen dostop svetlobe do mre\u017enice imenujemo DIOPTRI\u010cNI APARAT ZRKLA. Sestavljajo ga: ro\u017eenica \u2013 CORNEA, o\u010desna le\u010da \u2013 LENS, prekatna teko\u010dina in steklovina.<\/p>\n

Ro\u017eenica je prozorna, brez\u017eilna in bogato senzori\u010dno o\u017eiv\u010dena zunanja plast zrkla.<\/p>\n

O\u010desna le\u010da ima trdo jedro in mehko skorjo. Odeva jo kapsula. Je bikonveksna in elasti\u010dna in lahko pod vplivom ciliarne mi\u0161ice spremeni svojo debelino. Med zada\u0161njo stranjo\u00a0 ro\u017eenice in sprednjo stranjo le\u010de ter \u0161arenice je sprednji o\u010desni prekat, med zada\u0161njo stranjo \u0161arenice, le\u010do in steklovino pa je zada\u0161nji o\u010desni prekat. V prekatih je o\u010desna teko\u010dina, ki se izlo\u010da iz \u017eil ciliarnika ter se resorbira v venske sinuse. Steklovina je sestavljena iz vlaken in teko\u010dine ter izpolnjuje notranjost zrkla.<\/p>\n

15. OPI\u0160ITE POTEK KRVI V VELIKEM KRVNEM OBTOKU<\/strong> <\/strong><\/p>\n

Z ogljikovim dioksidom bogata kri iz telesa prite\u010de po veni cavi inferior in veni cavi superior v desni preddvor. Ko se ta napolni, potisne kri skozi trikuspidalno zaklopko v desni prekat. Desni prekat po\u017eene kri skozi plju\u010dno zaklopko v plju\u010dne arterije, ki vodijo v plju\u010da. Kri potem te\u010de skozi alveolne kapilare, ki obdajajo alveole, absorbira kisik in odda ogljikov dioksid. Zdaj oksigenirana kri ste\u010de po plju\u010dnih venah v levi preddvor. Ko se levi preddvor napolni, potisne s kisikom bogato kri v levi prekat skozi mitralno zaklopko. Levi prekat po\u017eene kri skozi aortno zaklopko v aorto, najve\u010djo arterijo v telesu. Po njej oksigenirana kri preskrbuje vse telo, razen plju\u010d.<\/p>\n

16. OPI\u0160ITE POTEK KRVI V CELOTNEM KRVNEM OBTOKU<\/strong><\/p>\n

Venozna kri iz venskega sistema v telesu vstopa po veni cavi inferior in veni cavi superior v desni preddvor. Od tu skozi trikuspidalno zaklopko te\u010de v desni prekat. Po plju\u010dnem deblu vstopa kri v plju\u010dni obtok in se od tam, obogatena s kisikom, vra\u010da v levi preddvor po plju\u010dnih venah. Skozi mitralno zaklopko te\u010de v levi prekat. Od tam pa po aorti v arterielni krvni obtok, in po arterijah naprej po telesu.<\/p>\n

17. OPI\u0160ITE RAZLIKE MED POSAMEZNIMI VRETENCI <\/strong><\/p>\n

Vratna vretenca <\/strong>( vertebrae cervicales ) imajo stransko odprtino za \u017eivce in \u017eile<\/strong> (foramen transverzum)<\/p>\n

V1 \u2013 atlas<\/strong>
\n– nima telesa
\n– ima dva loka ( arcus anterior et posterior )
\n– ima dva stranska masivna dela ( massae laterales )
\n– ima sklepni ploskvi ( fovea articularis superior et inferior ), za stik z zatilnico in okreta\u010dem<\/p>\n

V2 \u2013 axis<\/strong>
\n– ima zob ( dens ), ki je po izvoru telo atlasa.<\/p>\n

V7 \u2013 \u00a0vertebra prominens<\/strong>
\n– ima dolg trn
\n– ima ozko stransko odprtino ( foramen transferzum )<\/p>\n

Prsna vretenca ( vertebrae thoracicae )<\/strong>
\n– imajo ob straneh sklepne povr\u0161ine za sklep z glavico rebra ( fovea costalis superior et inferior) \u2013 fasete ali sklepne ploskve
\n– T1 ima eno faseto in pol
\n– T2 \u2013 T9 imajo po dve polovici fasete
\n– T10 ima eno polovico
\n– T11 in T12 imajo po eno faseto
\n– T1 \u2013 T10 imajo sklepno povr\u0161ino na stranskih odrastkih za stik z gr\u010dico rebra
\n– Trni ( procesus spinosus ) so dolgi in obrnjeni navzdol<\/p>\n

Ledvena vretenca ( vertebrae lumbales )<\/strong>
\n– imajo velika telesa
\n– imajo dolge stranske odrastke ( processus costarius )
\n– trni ( procesus spinosus ) imajo obliko pravokotne pokon\u010dne plo\u0161\u010de<\/p>\n

L5<\/strong>
\n– telo klinaste oblike
\n– z bazo kri\u017enice tvori kot ( promotorium ), ki je zna\u010dilen za pokon\u010dno dr\u017eo \u010dloveka<\/p>\n

Kri\u017enica ( vertebrae sacrales )<\/strong>
\n– zra\u0161\u010denih pet vretenc
\n– na vsaki strani obse\u017ena sklepna ploskev ( facies auricularis ), za stik s kol\u010dnico
\n– kri\u017eni\u010dna re\u017ea ( hiatus sacralis ), kjer se odpira hrbteni\u010dni kanal
\n– kri\u017eni\u010dne line, kjer izstopajo sakralni \u017eivci ( foramna sacralia )<\/p>\n

18. OPI\u0160ITE KOSTNO SESTAVO MEDENICE <\/strong><\/p>\n

Medenica ( pelvis ) je sestavljena iz dveh kol\u010dnic ( os coxae ), ki sta spredaj zra\u0161\u010deni s sramno zrastjo ( simphysis pubica ) in kri\u017enica ( os sacrum ), ki je vstavljena med njiju.
\nKol\u010dnico sestravljajo tri kosti:<\/strong>
\n– \u010drevnica ( os ilii )
\n– sednica ( os ischii )
\n– dimeljnica oz. sramnica ( os pubis )<\/p>\n

Medeni\u010dna votlina je razdeljena s \u010drto \u2013 LINEA TERMINALIS, na dva dela: velika medenica \u2013 PELVIS MAJOR in\u00a0 malo medenico \u2013 PELVIS MINOR.<\/p>\n

19. OPI\u0160ITE TOPOGRAFSKI POLO\u017dAJ LI\u010cNICE <\/strong><\/p>\n

Tvori ko\u0161\u010deni most med obraznim in mo\u017eganskim delom lobanje. Ima obliko trikotnika, ki se z enim vogalom stika z zgornjo \u010deljustnico ( processus maxillaris ), z drugim s \u010delnico ( processus frontalis\u00a0 ), tretji vogal pa je razpotegnjen v processus temporalis, ki sestavlja z ustreznim odsekom sen\u010dnice li\u010dni mosti\u010dek \u2013 arcus zygomaticus.<\/p>\n

20. OPI\u0160ITE KOSTNO SESTAVO STOPALA <\/strong><\/p>\n

Kost stopala delimo na:
\n\u2022<\/strong> 7 nartnic<\/strong> ( ossa tarsi )
\n– 5 medialna vrsta<\/strong> : sko\u010dnica ( talus ), \u010dolni\u010d ( os naviculare ) in klini ( ossa cuneiformia, so 3 – \u00a0mediale, intermediale, laterale )
\n– 2 lateralna vrsta<\/strong>: petnica ( os calcaneum ) in kocka ( os cuboideum )
\n\u2022 5 stopalnic<\/strong> ( ossa metatarsi, imajo basis, corpus, caput )
\n\u2022 prstnice<\/strong> ( ossa digitorum pedis ) \u2013 palec dve, ostali prsti po tri \u010dlenke<\/p>\n

21. OPI\u0160ITE KOSTNO SESTAVO ROKE <\/strong><\/p>\n

Kost roke delimo na: <\/strong>( od pal\u010deve proti mezin\u010devi strani )<\/strong>
\n\u2022 8 zapestnic ( <\/strong>osssa carpi<\/strong> )<\/strong>
\n– 4 proksimalna vrsta<\/strong>: \u010dolni\u010d ( os naviculare ), lunica ( os lunatum ), trivogelnica ( os triquetrum ), gra\u0161ek ( os pisiforme )
\n– 4 distalna vrsta<\/strong>: velika mnogovogelnica ( os trapezium ), mala mnogovogelnica ( os trapezoideum ), glavatica ( os capitatum ), kaveljnica ( os hamatum )<\/p>\n

\u2022 5 dlan\u010dnic<\/strong> ( ossa metacarpi ), imajo bazo \u2013 basis, ki le\u017ei proximalno, telo \u2013 corpus in glavo \u2013 caput, ki le\u017ei distalno.
\n\u2022 prstnice<\/strong> ( ossa digitorium ) – palec dve, ostali prsti po tri \u010dlenke<\/p>\n

22. OPI\u0160ITE TOPOGRAFSKI POLO\u017dAJ DIAFRAGME IN PREHODE V NJEJ <\/strong><\/p>\n

Diafragma je glavna dihalna mi\u0161ica, s svojo lego lo\u010duje prsni ko\u0161 od trebu\u0161ne votline. Ima obliko odprtega de\u017enika, vbo\u010dena je proti prsnemu ko\u0161u. Centralno je mi\u0161ica vezivna, od nje potekajo mi\u0161i\u010dni snopi. V vezivnem delu je odprtina, skozi katero prehajata spodnja vena cava in desni freni\u010dni \u017eivec. Prepona ima tri dele: reberni<\/strong> del, ki je nara\u0161\u010den na rebra; prsni\u010dni<\/strong> del, ki je nara\u0161\u010den na ksifoid prsnice; ledveni<\/strong> del, ki ga sestavljajo trije snopi in se nara\u0161\u010dajo na ledveni del hrbtenice. Medialna kraka ledvenega dela se kri\u017eata in tvorita osmico. Skozi zgornji del osmice prehajajo po\u017eiralnik, vagusa in levi freni\u010dni \u017eivec (nervus phrenicus sinister), skozi spodnji del pa aorta in prsni mezgovod (ductus thoracicus). Na zgornji povr\u0161ini prepone le\u017eijo plju\u010da in srce, pod spodnjo pa jetra, \u017eelodec in vranica. Med intermediarnim in medialnim krakom prestopajo prepono v.azygos oziroma v.hemiazygos ter nn.splanchnici.<\/p>\n

23. SESTAVA, FUNKCIJA IN O\u017dIV\u010cENJE \u0160TIRIGLAVE STEGENSKE MI\u0160ICE<\/strong><\/p>\n

<\/strong>M. QUADRICEPS FEMORIS je zgrajena iz 4. mi\u0161ic: M.RECTUS FEMORIS, M.VASTUS MEDIALIS, M.VASTUS LATERALIS, M.VASTUS INTERMEDIUS.<\/strong><\/p>\n

M.rectus femoris je edina dvosklepa mi\u0161ica. Vastusi izvirajo iz debla stegnenice in se s kito m.rectus femoris zdru\u017eijo v kito, v katero je vra\u0161\u010dena poga\u010dica. Kita poteka prek kolenskega sklepa ter se pripenja na golenico. M.quadriceps femoris je edina iztezalka kolenskega sklepa. \u0160tiriglavo stegenjsko mi\u0161ico o\u017eiv\u010duje n.femoralis, ki izhaja iz ledvenega plete\u017ea \u2013 plexus lumbalis.<\/p>\n

24. OPI\u0160ITE SR\u010cNE ZAKLOPKE<\/strong><\/p>\n

Med preddvoroma in prekatoma sta odprtini, ki ju zapirata zaklopki \u2013 VALVA ATRIOVENTRICULARIS DEX. ET SIN. Zaklopki prepre\u010dujeta retrogradni tok krvi iz prekata v preddvor. Vsaka zaklopka je zgrajena iz loputk, desna ima tri in je zato TRIKUSPIDALNA ZAKLOPKA ( med desnim atrijem in desnim preddvorom ), leva ima dve in je zato BIKUSPIDALNA ali MITRALNA ZAKLOPKA ( med levim atrijem in levim preddvorom ). \u017dilni zaklopki ali SEMILUNARNI VALVULI imata po tri \u017eepke in lo\u010dita desni prekat od plju\u010dnega dela ( pulmonalna zaklopka ) in levi prekat od ascendentne aorte ( aortna zaklopka ).<\/p>\n

25. OPI\u0160ITE RAZLIKE DIMELJSKEGA KANALA PRI MO\u0160KEM IN \u017dENSKI ( CANALIS INGVINALIS )<\/strong> <\/strong><\/p>\n

Aponevroza zunanje po\u0161evne trebu\u0161ne mi\u0161ice je razpeta med sprednjim zgornjim \u010drevni\u010dnim trnom in simfizo in tvori dimeljsko vez ( ingvinalni ligament \u2013 ligamentum inguinale ), skupaj z notranjo po\u0161evno trebu\u0161no mi\u0161ico in stegenjsko fascijo. Ta vez je vezivni navzgor obrnjen \u017eleb. Nad tem \u017elebom le\u017ei dimeljski kanal \u2013 CANALIS INGUINALIS, ki ima dve odprtini. Zunanji dimeljski obro\u010dek le\u017ei medialno in bli\u017ee povr\u0161ini telesa, notranji dimeljski obro\u010dek pa le\u017ei 2cm dorzolateralno in globlje od prvega. Skozi dimeljski kanal poteka pri mo\u0161kem SEMENSKO POVESMO \u2013 FUNICULUS SPERMATICUS, pri \u017eenski pa OKROGLA VEZ \u2013 LIGAMENTUM TERES UTERI.<\/p>\n

26. SKOZI KATERE ANATOMSKE DELE POTUJE ZVO\u010cNI VAL DO POL\u017dA<\/strong> <\/strong><\/p>\n

Zvok se ujame v uhelj ( auricula ), ki je del zunanjega u\u0161esa ( auris externa ).Potuje po esasto zavitem zunanjem sluhovodu ( meatus acusticus externus ) do bobni\u010da ( membrana tympani ), ki lo\u010di zunanji sluhovod od srednjega u\u0161esa, skozi bobni\u010devo votlino ( cavum tympani ) do treh slu\u0161nih ko\u0161\u010dic v srednjem u\u0161esu ( auris media ), kladivca ( malleus ), nakovalca ( incus ) in stremenca ( stapes ), ki prevajajo zvo\u010dne valove iz bobni\u010da v notranje uho ( auris interna ), ki je zgrajeno iz ko\u0161\u010denega in ko\u017enatega labirinta. Pol\u017e se nahaja na ko\u017enatem delu. Na bazalni membrani ko\u017enatega pol\u017ea le\u017eijo receptorji za sluh \u2013 Cortijev organ.<\/strong><\/p>\n

27. OPI\u0160ITE STRUKTURE PARAMETRIJEV<\/strong><\/p>\n

Parametrium imenujemo vse strukture ob maternici:<\/strong>
\n– perimetrium
\n– \u017eile
\n– mezgovnice
\n– \u017eivci<\/strong><\/p>\n

Perimetrium je zunanja serozna plast maternice, je visceralni list potrebu\u0161nice, ki prehaja od se\u010dnega mehurja na sprednjo stran maternice, pri tem pa odeva samo svod in telo. Zadaj se potrebu\u0161nica spu\u0161\u010da do no\u017enice, zavije navzgor na sprednjo stran danke in tvori globoko vdolbino \u2013 excavatio rectouterina ali DOUGLASOV PROSTOR<\/strong>. S stranskih robov prehaja perimetrium na stransko medeni\u010dno steno kot \u0161iroka materni\u010dna vez \u2013 ligamentum latum uteri. V tej \u0161iroki duplikaturi potrebu\u0161nice potekajo \u017eile, \u017eivci in mezgovnice k maternici, jaj\u010dniku in jajcevodu. V bezgavke ob zunanji in notranji iliakalni\u00a0 arteriji priteka mezga iz maternice. Arteria iliaca communis je najve\u010dja parna veja abdominalne aorte in se ob sakroilikalnem sklepu deli v zunanjo in notranjo ilikalno arterijo. Notranja \u010drevni\u010dna arterija \u2013 a.iliaca interna prehranjuje organe v mali medenici in medeni\u010dno dno. V veno iliaco communis, pa se izliva venozna kri iz medenice in spolnih \u017elez. Kri\u017eni\u010dni ( sakralni ) parasimpaticus o\u017eiv\u010duje organe v medenici, tudi spolovila.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

28. OPI\u0160ITE LIGAMENTARNI APARAT \u017dENSKIH SPOLOVIL <\/strong><\/p>\n

– lig. latum uteri \u2013 je duplikatura potrebu\u0161nice, ki poteka iz stranskih robov maternice do lateralne stene male medenice. Nanjo je pritrjen tudi jaj\u010dnik.
\n– lig. ovarii proprium \u2013 ve\u017ee materni\u010dni pol jaj\u010dnika na tubarni kot maternice.
\n– lig. suspensorium ovarii \u2013 ve\u017ee tubarni pol jaj\u010dnika na lateralno steno male medenice
\n– lig. teres uteri \u2013 je vezivni snop, ki poteka iz tubarnega kota maternice skozi dimeljski kanal, se prira\u0161\u010da na nadsramje in dr\u017ei maternico v antefleksiji.
\n– lig. sacrouterinum \u2013 vezi, ki ve\u017eejo maternico s kri\u017enico
\n– lig. rectouterinum \u2013 vezi, ki ve\u017eejo maternico z danko
\n– lig. vesicouterinum \u2013 vezi, ki ve\u017eejo maternico s se\u010dnim mehurjem<\/p>\n

29. OPI\u0160ITE ANATOMSKO POT SPERMIJEV<\/strong><\/p>\n

Semen\u010dice, ki nosijo mo\u0161ke gene, nastajajo v modih \u2013 testisih in se shranjujejo v obmodku, ki le\u017ei skupaj z testisom v modniku \u2013 scrotumu. Malo pred ejakulacijo se v semenovod \u2013 ductus deferens, zdru\u017eijo s semensko teko\u010dino, ki nastaja v semenjaku \u2013 vesicula seminalis. Tako nastane seme, ki se izbrizga skozi nabrekel spolni ud \u2013 penis.<\/p>\n

30. OPI\u0160ITE EKSTENZORJE NA PODLAHTI <\/strong><\/p>\n

Ekstenzorji podlahti izhajajo iz lateralnega dela epicondila nadlahtnice, so na zada\u0161nji strani podlahti. To so:<\/strong>
\n<\/strong>– dolga in kratka ko\u017eeljni\u010dna iztezalka (m. extensor carpi radialis brevis et longus), ki se pripenjata na pal\u010devo stran hrbti\u0161\u010da roke in sta ekstenzorja in abduktorja \u00a0zapestnega sklepa
\n– podlahtni\u010dna iztezalka roke (m. extensor carpi ulnaris), ki se pripenja na mezin\u010devo stran hrbtne strani roke in je ekstenzor in ulnarni abduktor zapestnega sklepa.
\n– iztezalka prstov (m. extensor digitorum), ki se pripenja na prstnice in je ekstenzor prstov in posredno zapestnega sklepa.<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

OPI\u0160ITE KOSTI OBRAZNEGA DELA LOBANJE: Obrazni ali visceralni del lobanje, ki ga imenujemo tudi splanhnokranij, obkro\u017ea delno o\u010desno votlino, v celoti pa nosno in ustno votlino. Obrazne kosti so PARNE: zgornja \u010deljustnica ( maxilla), nosnica (os nasale), solznica (os lacrimale), nebnica (os palatinum), li\u010dnica (os zygomaticum), spodnja nosna \u0161kolj\u010dnica (concha nasalis inferior); NEPARNE: spodnja \u010deljustnica … Preberi ve\u010d o Esejska vpra\u0161anja in odgovori za anatomijo 2013<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[143],"tags":[144,1869,1868,1867,1063],"class_list":["post-2312","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-anatomija","tag-anatomija","tag-anatomija-2013","tag-anatomija-gradivo","tag-esej-anatomija","tag-esejska-vprasanja-za-anatomijo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2312","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2312"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2312\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2312"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2312"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2312"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}