![\"\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/zgodovina-anatomije.jpg\" "\\"zgodovina")
Anatomija je veda, ki prou\u010duje zgradbo telesa. Sinonim za anatomijo je tudi morfologija, veda o obliki telesa. Za\u010detki znanstvene anatomije segajo pribli\u017eno 2300 let nazaj.<\/p>\nAnatomija je veda, ki prou\u010duje zgradbo telesa. Sinonim za anatomijo je tudi morfologija, veda o obliki telesa. Za\u010detki znanstvene anatomije segajo pribli\u017eno 2300 let nazaj.<\/p>\n
Prva \u0161ola anatomije je bila v Aleksandriji. Ustanovila sta jo 300 let pred Kristusom dva kirurga Herophilus<\/strong> in Erisistratus<\/strong> in sta anatomijo pou\u010devla ob seciranju.<\/p>\n S sekcijo so se ukvarjali sicer \u017ee Grki, kot del mumifikacije pa \u017ee v starem Egiptu, vendar pa ne vemo kako so si takratni \u00bbanatomi\u00ab te svoje najdbe razlagali.<\/p>\n Mnogo takratnih pojmovanj je bilo zmotnih. Najvplivnej\u0161i anatom v starem veku je bil Galen<\/strong>, ki je bil sicer Grk, ki je \u0161tudiral anatomijo v Aleksandriji, kasneje pa je bil \u0161ef zdravnikov gladiatorjev v Rimu. Prou\u010deval je rane gladiatorjev in s tem potek mi\u0161ic, sicer pa je seciral opice in pra\u0161i\u010de in tako postavil osnove anatomije tudi za \u010dloveka za naslednjih tiso\u010dtristo let. Med drugim je ovrgel teorijo \u0161e iz \u010dasa Hipokrata, da je v arterijah zrak.<\/p>\n Ugotovil je, da poleg ven tudi arterije vsebujejo kri, vendar pa je bila njegova teorija o tem kaj kri poganja napa\u010dna. Mnogo terminusov, ki jih v anatomiji \u0161e danes uporabljamo izhaja iz \u010dasa Galena. V mra\u010dnem srednjem veku je bil tudi razvoj anatomije zatrt. Veljalo je prepri\u010danje, da vse kar je Bog ustvaril je dobro in ni potrebno prou\u010devanje, ker Bog \u017ee ve kaj je najbolj prav zato znanstvena anatomija res ni potrebna.<\/p>\n <\/p>\n V renesansi se je prou\u010devanje \u010dlove\u0161kega telesa spet razmahnilo. Anatomijo so med drugim \u0161tudirali tudi slavni umetniki tistega \u010dasa. Leta 1481 je Leonardo da Vinci pri\u010del s serijo izjemno natan\u010dnih anatomskih slik, bistveno natan\u010dnej\u0161ih, kot so bile narejene pred njim. V naslednjih 25 letih je seciral ve\u010d kot 30 trupel ve\u010dinom v mrtva\u0161nici v Rimu, dokler mu leta 1515 pape\u017e Leon X ni tega prepovedal. Nasploh so bile sekcije v tem \u010dasu opravljene na kriminalcih, reve\u017eih ali pa z ilegalnim izkopavanjem mrli\u010dev. Leonardovih anatomskih slik je pribli\u017eno 750, med njimi zgradba kosti, zgradba mi\u0161ice, notranji organi, lega zarodka v maternici in druge.<\/p>\n <\/p>\n Leta 1533 je mlad zdravnik Vesalius poslu\u0161al predavanja anatomije v Parizu. Med predavanji so profesorjevi pomo\u010dniki opravljali sekcijo, profesor pa je razlagal Galenovo anatomijo. \u010ce kak\u0161nega organa niso na\u0161li na mestu kot ga je na podlagi \u017eivalskih sekcij opisal Galen, so to pripisali nepravilnosti trupla in ne zmoti Galena. Vasalius pa je hotel sam preveriti kaj je s temi \u00bbnepravimi trupli\u00ab in je potem, ko je postal profesor v Padovi, sam seciral trupla in leta 1543 objavil nepravilnosti Galenove anatomije v knjigi \u00bbDe Fabrica Corporis Humani\u00ab.<\/p>\n <\/p>\n Leta 1628 je bila objavljena knjiga, ki je bistveno pripomogla k razumevanju delovanja \u010dlove\u0161kega telesa. Imela je vsega 52 strani in je bila napisana v latin\u0161\u010dini. Naslov je bil \u00bbExerxitatio anatomica de motu cordis et sanguinis in anaimabilis\u00ab (Anatomska funkcija premikanja srca in krvi pri \u017eivalih). Njen avtor je bil William Harvey. Pokazal je, da srce \u010drpa kri po \u017eilah in da je kri v arterijah in venah ista kri. Do takrat so menili, da sta arterijska in vensak kri dve razliu\u010dlni vrsti krvi. Vendar pa v Harveyevi razlagi ni bilo kapilar. Te je odkril Marcello Malpighii, ki je prvi uporabil preprost mikroskop. Ko je nekega ve\u010dera leta 1661 son\u010dni \u017earek padel na le\u010do, ki je bila polo\u017eena \u010dez tanko rezino \u017eabjih plju\u010d, je odkril, da so v plju\u010dih drobne \u017eile kapilare in v njih kri. \u0160e naprej je mikroskopsko anatomijo razvijal Leewenhoek, ki je leta 1674 opisal eritrocit in leta 1677 spermij. Njegove pove\u010dave so bile 30-kratne. Od takrat naprej se je poleg makroskopske anatomije mo\u010dno pov\u010dalo zanimanje tudi za mikroskopsko anatomijo. V devetnajstem stoletju pa je bila anatomija ena od najbolj priznanih biolo\u0161kih ved nasploh. Anatomi so postali splo\u0161no priznani in veljajo \u0161e danes za intelektualce prve vrste. V 20. stoletju so se pojavili prvi anatomski in\u0161tituti na najpresti\u017enej\u0161ih univerzah.<\/p>\n <\/p>\n \u0160e vedno je anatomija zelo dinami\u010dna veda saj nove informacije in odkritja prihajajo vsak dan. Tesno je povezana s fiziologijo, vedo, ki se ukvarja z delovanjem \u010dlovekovega organizma. Tako povezavo med anatomijo in funkcijo imenujemo funkcionalna anatomija<\/strong>.<\/p>\n <\/p>\n Anatomska terminologija<\/strong>: Ve\u010dina anatomske terminologije temelji na gr\u0161\u010dini in latin\u0161\u010dini. Ta terminologija izhaja iz latin\u0161\u010dine zato, ker je bila latin\u0161\u010dina uradni jezik znanosti. Obenem pa predstavlja univerzalni jezik, ki ga razumejo vsi in se na ta na\u010din lahko med seboj sporazumevajo, saj je bilo anatomsko izrazoslovje poenoteno na raznih konvencijah. \u017de sama beseda anatomija je gr\u0161kega izvora in pomeni \u00bbrezanje\u00ab, namre\u010d seciranje mrli\u010dev, ki je bil nekdaj edini na\u010din raziskovanja telesne zgradbe. Pomemben in dolgo \u010dasa edini na\u010din prou\u010devanja makroskopske anatomije je bila disekcija <\/strong>ali seciranje<\/strong>. Danes, z uporabo \u0161tevilnih zlasti slikovnih metod, so poznane tudi \u0161tevilne druge tehnike (npr. rentgenska anatomija).<\/p>\n <\/p>\n Anatomija je zelo obse\u017ena znanost, ki jo lahko razdelimo na ve\u010d na\u010dinov. Eden od na\u010dinov je delitev na makroskopsko in mikroskopsko anatomijo<\/strong>. Makroskopska anatomije prou\u010duje strukturo telesa vidno s prostim o\u010desom (kosti, sklepi in mi\u0161ice). Makroskopska anatomija je bodisi regionalna ali topografska anatomija<\/strong>, kjer prou\u010dujemo dolo\u010dno regijo npr: prsni ko\u0161 ali trebu\u0161no votlino, ali pa je sistemska anatomija<\/strong>, ki prou\u010duje vse strukture povezane z neko funkcijo npr. mi\u0161i\u010dje, spolovila. Iz tega vidika delimo anatomijo na ve\u010d oddelkov: osteologija<\/span> (obravnava celotno okostje); syndesmologia<\/span> (obravnava vezi, zveze med kostmi in sklepe); splanchnologia<\/span> prou\u010duje drobovje, to je vse notranje organe, kamor spadajo: apparatus respiratorius<\/span> (dihala), apparatus digestorius<\/span> (prebavila), apparatus uropoeticus<\/span> (mokrila) apparatus genitalis<\/span> (spolovila); angiologia<\/span> (\u017eilje, srce ter limfati\u010dni aparat); neurologia<\/span> (nauk o centralnem in perifernem \u017eiv\u010devju).<\/p>\n <\/p>\n Nadalje lahko delimo anatomijo na povr\u0161insko anatomijo<\/strong>, ki prou\u010duje strukturo telesa, kot se ta ka\u017ee na povr\u0161ini ko\u017ee npr, mi\u0161ice ki se bo\u010dijo iz povr\u0161ine ko\u017ee. Mikroskopska anatomija <\/strong>ali histologija<\/strong> (histologija pomeni veda o tkivih) prou\u010duje strukturo telesa, ki s prostim o\u010desom ni vidna, celice in celi\u010dni deli, skupine celic, kar imenujemo tkivo. Seveda pa poznamo \u0161e druge veje anatomije, kot so razvojna anatomija,<\/strong> ki prou\u010duje spremembe telesa v razli\u010dni starosti, embriologija<\/strong>, ki prou\u010duje razvoj zarodka. Rentgenska anatomija<\/strong>, ki prou\u010duje strukturo telesa vidno na rentgenskih slikah. Patolo\u0161ka anatomija<\/strong> ali patologije<\/strong> prou\u010duje zgradbo bolnega organizma.<\/p>\n <\/p>\n \u010clove\u0161ko telo je strukturno zelo kompleksno in ima nekaj nivojev. Na kemi\u010dnem nivoju atomi tvorijo molekule<\/strong> (npr. ogljikov dioksid CO2<\/sub> ali voda H2<\/sub>O ter velike makromolekule: \u0161tiri vrste makromolekul so beljakovine, ogljikovi hidrati, ma\u0161\u010dobe in nukleinske kisline. Vse te molekule gradijo naslednji nivo, ki je celi\u010dni nivo<\/strong> in njegove podenote, ki so celi\u010dni organeli. Celice so najmanj\u0161e \u017eivljenjske enote v na\u0161em telesu. Naslednji nivo je tkivni nivo<\/strong>. Tkivo sestavlja skupina celic, ki opravljajo enako funkcijo. V \u010dlovekovem organizmu lo\u010dino samo \u0161tiri vrste tkiv: epitelijska tkiva, vezivna tkiva, mi\u0161i\u010dna tkiva in \u017eiv\u010dna tkiva. Kombinacija razli\u010dnih tkiv tvori organe<\/strong> (ve\u010dina organov sestavljajo vsa \u0161tiri tkiva npr: srce, ledvica, jetra). Organi, ki sodelujejo med seboj pri opravljanju funkcije tvorijo organske sisteme<\/strong> (npr: respiratorni organi so plju\u010da, sapnik, bronhusi in drugo in slu\u017eijo izmenjavi kisika in ogljikovega dioksida med zrakom in krvjo). Organski sistemi so: ko\u017ea, skelet, mi\u0161i\u010dje, \u017eiv\u010devje, endokrini sistem, cirkulatorni sistem, imunski sistem, dihala, prebavila, izlo\u010dala in spolovila<\/strong>. Najvi\u0161ji nivo organizacije pa je nivo organizma, ki predstavlja vsoto delovanja vseh organskih sistemov, ki skupaj omogo\u010dajo \u017eivljenje.<\/p>\n <\/p>\n \u017de en sam pogled okoli nas poka\u017ee, da se zunanja anatomija med osebami mo\u010dno razlikuje vendar pa je raznolikost vidna tudi v notranji \u010dlove\u0161ki anatomiji (tako se lahko nekatere \u017eile pri posameznikih cepijo drugje kot pri drugih). Vendar pa je 90% vseh struktur enakih, kot jih opisujemo v anatomskih u\u010dbenikih.<\/p>\n <\/p>\n Arhitektura \u010dlove\u0161kega telesa je izpeljana po tipu zgradbe vreten\u010darjev in glede na to delimo telo na dele – partes corporis humani:<\/em><\/strong> glava<\/strong> – caput<\/em><\/strong>, vrat<\/strong> – collum<\/em><\/strong>, trup<\/strong> – truncus<\/em><\/strong>, in dva para udov<\/strong> – extremitates<\/em><\/strong>. V topografski anatomiji potem te glavne dele telesa razdelimo \u0161e naprej npr: pri trupu lo\u010dimo prsni ko\u0161<\/strong> – thorax<\/em><\/strong>, trebuh<\/strong> – abdomen<\/em><\/strong> in medenico<\/strong> – pelvis<\/em><\/strong>, prsni ko\u0161 od trebu\u0161ne votline pa oddeli trebu\u0161na prepona<\/strong> – diaphragma<\/em><\/strong>.<\/p>\n <\/p>\n ANATOMSKI POLO\u017dAJ<\/strong><\/p>\n Za opisovanje delov \u010dlove\u0161kega telesa in njihove lokacije moramo poznati nekaj kontrolnih to\u010dk. To je v prvi vrsti anatomski polo\u017eaj. V anatomskem polo\u017eaju stoji posameznik vzravnan, z nogami skupaj in pogledom naprej, z dlanmi obrnjenimi naprej in s palcem usmerjenim stran od telesa<\/strong> (pri opisovanju struktur je desno in levo vedno glede na ta anatomski polo\u017eaj in ne glede na opazoval\u010devo desno in levo).<\/p>\n <\/p>\n Anatomi, pa tudi drugo zdravstveno osebje uporabljajo nekatere terminuse, s katerimi natan\u010dno razlo\u017eijo kje neka struktura le\u017ei glede na ostale strukture. Zato potrebujemo nekaj osnovnih anatomskih ravnin in terminuse v zvezi s temi ravninami.<\/p>\n <\/p>\n ANATOMSKE ORIENTACIJSKE RAVNINE<\/strong><\/p>\n Pri opisovanju anatomskih struktur si pomagamo z orientacijskimi ravninami<\/strong> oz. prerezi, ki so navidezne ravnine polo\u017eene skozi telo. Osnovne orientacijske ravnine so tri in le\u017eijo druga na drugo pravokotno. Glede na \u010dlove\u0161ko telo potekata vzdol\u017eno sredinska (mediana)<\/strong> ravnina, ki poteka navpi\u010dno po sredi skozi hrbtenico in popek ter razdeli telo na desno in levo polovico in \u010delna (frontalna) <\/strong>ravnina,<\/strong> ki poteka vzporedno s \u010delom in je pravokotna na mediano ravnino ter razdeli telo na sprednji trebu\u0161ni in zadaj\u0161ni hrbtni predel. Sagitalne ravnine<\/strong> potekajo vzporedno z mediano ravnino in jih je ne\u0161teto. Pravokotno na njiju poteka pre\u010dna<\/strong> \u2013 transverzalna (horizontalna) ravnina<\/strong>. Glede na te ravnine opisujemo polo\u017eaj struktur:<\/p>\n <\/p>\n Glede na medialno ravnino opisujemo v telesu strukture, ki so desno \u2013 dexter<\/strong> in strukture ki so levo \u2013 sinister<\/strong>. Glede na sagitalne ravnine so lahko strukture bli\u017eje medialni ravnini \u2013 medialis<\/em> ali pa stran od medialne ravnine \u2013 lateralis<\/em><\/strong>. Glede na frontalno ravnino opisujemo strukture, ki so spredaj \u2013 anterior<\/em><\/strong> in strukture, ki so zadaj \u2013 posterior<\/em><\/strong> oz. strukture ki so bli\u017eje trebuhu \u2013 ventralis<\/em><\/strong> in strukture , ki so na hrbtu \u2013 dorsalis<\/em><\/strong>. Glede na transverzalno ravnino govorimo o strukturah, ki so zgoraj \u2013 superior<\/em><\/strong> ali strukturah ki so spodaj \u2013 inferior<\/em><\/strong>; oz. o strukturah, ki so bli\u017eje glavi \u2013 cranialis<\/em><\/strong> in strukturah, ki so bli\u017eje \u00bbrepu\u00ab – caudalis<\/em><\/strong>. Z ozirom na globino govorimo o povrhnjem<\/strong> \u2013 superficialis<\/em><\/strong> in globokem <\/strong>– profundus<\/em><\/strong> oz. kar le\u017ei znotraj <\/strong>– internus<\/em><\/strong> in kaj le\u017ei zunaj<\/strong> – externus<\/em><\/strong>. Pri udih rabimo \u0161e posebne oznake npr.: bli\u017eje trupu – proximalis<\/em><\/strong> in oddaljeno od trupa distalis<\/em><\/strong>. Na zgornjih udih govorimo \u0161e o strani kjer je ko\u017eeljnica \u2013 radiarno<\/em><\/strong> in na stran kjer je podlahtnica \u2013 ulnarno<\/em><\/strong>. Pri spodnjih udih pa na stran kjer je golenica \u2013 tibialno<\/em><\/strong> in na stran kjer je me\u010dnica \u2013 fibularno<\/em><\/strong>.<\/p>\n <\/p>\n Gibe v sklepih opisujemo s posebnimi izrazi: fleksija<\/strong> je upogib, ekstenzija<\/strong> pa iztezanje, abdukcija<\/strong> je odmik od mediane ravnine, addukcija<\/strong> pa primikanje k mediani ravnini, rotacija<\/strong> je vrtenje okoli vzdol\u017ene osi, pronacija<\/strong> je obra\u010danje navznoter, supinacija<\/strong> pa obra\u010danje navzven, opozicija je postavljanje palca napram drugim prstom, repozicija<\/strong> pa odmikanje palca od drugih prstov.<\/p>\n <\/p>\n Posamezne dele telesa potem \u0161e naprej delimo z ravninami. Tako razdelimo trebu\u0161no votlino z dvema vodoravnima in dvema navpi\u010dnima ravninama na devet obmo\u010dij, tri v zgornjem, tri v srednjem in tri v spodnjem delu trebuha. Leva in desna sagitalna ravnina potekata skozi sredino klju\u010dnice (medioklavikularna ravnina<\/strong>). Subkostalna<\/strong> in transtuberkularna<\/strong> ravnina sta vodoravni. Subkostalna poteka v vi\u0161ini spodnjih to\u010dk rebrnih lokov, transtuberkularna pa povezuje oba grebena \u010drevnice. Horizontalne ravnine razdelijo trebu\u0161no votlino na epigastrij, mezogastrij in hipogastry. Obe mediklavikularni liniji pa razdelita ta tri polja na devet regij: epigastri\u010dno, umbilikalno, pubi\u010dno, desni in levi hipohondrij, desno in levo lateralno regijo in desno ter levo ingvinalno regijo. <\/strong><\/p>\n <\/strong><\/p>\n <\/p>\n CELICA<\/strong><\/p>\n Celica je strukturna in funkcionalna enota \u017eivega organizma, ki je sposobna opravljati \u017eivljenjske funkcije. Vsaka celica je sposobna izvajati vse \u017eivljenjske funkcije potrebne za ohranjanje \u017eivljenja.<\/p>\n <\/p>\n V \u010dlovekovem organizmu je pribli\u017eno 50 trilijonov celic, od tega 200 razli\u010dnih vrst celic, vse pa so nastale iz ene same, to je iz oplojenega jaj\u010deca. Velikost celic je zelo razli\u010dna. Velike so lahko od 5 do 50 mm. \u010ceprav se razlikujejo po obliki in funkciji, imajo vse celice podobno zgradbo. Celico sestavlja citoplazma<\/strong> z organeli <\/strong>in jedro<\/strong>, obdaja pa jo celi\u010dna membrana – plazmalema<\/strong>. V citoplazmi je sistem organelov obdanih z membrano. Citoplazma sama je iz citosola, ki vsebuje je 70-90% vode, vanj pa so vlo\u017eeni organeli, citoskelet in depoziti.<\/p>\n <\/p>\n Celico obdaja plazmalema<\/strong>, ki deluje kot selektivno prepustna bariera, ki nadzoruje prehod dolo\u010denih snovi v oz. iz celice ter ohranja konstantnost znotrajceli\u010dnega okolja. Vidna je le z elektronskim mikroskopom, saj je debela pribli\u017eno 6,5 \u2013 10 nm. Zgrajena je iz fosfolipidov, holesterola in beljakovin razporejenih v obliki teko\u010dega mozaika<\/strong>. Hidrofobna dela fosfolipidnih molekul sta obrnjena drug proti drugemu, medtem ko so beljakovinske molekule razporejene asimetri\u010dno in so bodisi integralne<\/strong> ali periferne<\/strong> beljakovine (integralni proteini segajo skozi celotno debelino membrane, periferni pa ne). Na integralne proteine so vezani ogljikovi hidrati \u2013 glikokaliks.<\/strong> Holesterol v plazmalemi stabilizira membrano in ohranja njen teko\u010di karakter.<\/p>\n <\/strong><\/p>\n Jedro <\/strong>vsebuje genetski material v obliki DNA in s tem diktira vse celi\u010dne strukture in njene aktivnosti. Poleg tega pa vsebuje vse potrebno, za podvojevanje DNA in za sintezo treh vrst RNA. Na\u010deloma ima celica eno jedro, vendar pa obstajajo tudi ve\u010djedrne celice (multinuklearne celice) in celce, ki so med dozorevanjem jedro izvrgle in so brez jedra (anuklearne celice), kot npr. eritrociti. Jedro je najve\u010dji organel, velik do 5 mm, okrogle ali podolgovate oblike in obi\u010dajno le\u017ei v centru celice. Glavne sestavine jedra so jedrna membrana, kromatin, jedrce in jedrni matriks<\/strong>. Jedrna membrana je povezana s cisternami endoplazemskega retikuluma. Povezava med jedrom in citopolazmo poteka po porah<\/strong> v jedrni membrani. Kromatin v nedele\u010di se celici predstavljajo razli\u010dno zviti kromosomi. Glede na kondenzacijo kromatina lo\u010dimo gostej\u0161i, kondenziran heterokromatin<\/em><\/strong> in redkej\u0161i, razrahljan eukromatin<\/em><\/strong>. Jedrce je okrogla struktura v jedru, bogata z rRNA in proteini. Ve\u010dina celic v \u010dlovekovem telesu je v fazi G0 celi\u010dnega ciklusa in se ne deli. Nekatere celice se delijo pogosto (epitelijske celice prebavnega trakta) druge pa sploh nimajo delitvene sposobnosti (\u017eiv\u010dne celice). V zdarvem organizmu je delitev celice nadzorovana.<\/p>\n <\/p>\n Ve\u010dina organelov je obdana s celi\u010dno membrano, ki je podobna plazmalemi. Mitohondriji<\/strong> so najkompleksnej\u0161i organeli, ki se nakopi\u010dijo v tistem delu celice, kjer je potrebno najve\u010d energije (osrednji del semen\u010dice, baza celic v ledvi\u010dnih cevkah). Mitohondriji preoblikujejo kemi\u010dno energijo v tako obliko, ki je primerna za celico<\/strong>, to je v obliko visokoenergetskih fosfatnih vezi molekule ATP. Zgrajeni so iz zunanje in notranje membrane in centralnega matriksa. Notranja mitohondrijska membrana je nagubana in tvori kriste. Kriste vsebujejo encime za oksidativno fosforilacijo in elektronski transport. Mitohondriji imajo celo svojo lastno DNA.<\/p>\n <\/p>\n Ribosomi<\/strong> so organeli, ki jih ne obdaja membrana, veliki 20-30 nm, zgrajeni iz dveh podenot. Sestavljajo jih proteini in RNA. Ribosomi so lahko prosti v citosolu, ali pa so vezani na endoplazemski retikulum. Posamezni ribosomi so nanizani na molekuli mRNA kot poliribosomi. Poliribosomi izdelujejo beljakovine iz aminokislin po matrici, ki jo tvori mRNA. mRNA pa je prepisan zapis DNA.<\/p>\n <\/p>\n Endoplazemski retikulum<\/strong> je anastomozirajo\u010de mre\u017eje kanalov zgrajenih iz membrane, ki obdajajo cisterne. Lo\u010dimo gladki endoplazemski retikulum<\/strong> in zrnati endoplazemski retikulum<\/strong>, ki ima na citosolni povr\u0161ini \u0161tevilne polisome. En ali drug tip endoplazemskega retikuluma v celicah prevladuje, odvisno od njene funkcije. Naloga zrnatega endoplazemskega retikuluma je tvorba beljakovin, ki jih celica izlo\u010di (\u017elezne celice). Gladki endoplazemski retikulum pa sodeluje v metabolizmu lipidov. Gladki endoplazemski retikulim je pomemben tudi za detoksikacijo v lipidih topnih zdravil in alkohola (jetrne celice).<\/p>\n <\/p>\n Naloga Golgijevega aparata<\/strong> je posttranslacijska modifikacija in pakiranje snovi, ki jih je celica sintetizirala. Zgrajen je iz gladkih membran, ki obdajajo cisterne.<\/p>\n <\/strong><\/p>\n Lizosomi<\/strong> so mesta znotrajceli\u010dnega prebave<\/strong> in razgradnje celi\u010dnih sestavin. So z membrano obdani vezikli, v katerih so \u0161tevilni hidroliti\u010dni encimi (npr. kisle hidrolaze). Lo\u010dimo primarne lizosome, v katerih so encimi, ki \u0161e ne prebavljajo. Material za prebavo se nahaha v fagosomih, ki se zdru\u017eijo s primarnimi lizosomi tako, da nastanejo sekundarni lizosomi v katerih poteka prebava. Neprebavljene snovi ostanejo obdane z membrano in se imenujejo rezidualna telesca.<\/p>\n <\/p>\n Peroksisomi<\/strong> so podobni majhnim lizosomom. Obdani so z membrano, v njih pa so encimi za \u00bbrazoro\u017eitev\u00ab prostih radikalov. Proste radikale, ki se tvorijo med celi\u010dnim metabolizmom preoblikujejo v peroksid, tega pa v kisik in vodo.<\/p>\n <\/p>\n Citoskelet<\/strong> je kompleksno mre\u017eje mikrotubulov<\/strong>, mikrofilamentov <\/strong>in intermediarnih filamentov<\/strong>, ki vzdr\u017eujejo obliko celice ter sodelujejo pri premikanju organelov in intracitoplazemskih veziklov. Citoskelet sodeluje tudi pri premikanju celotne celice.<\/p>\n <\/p>\n TKIVA<\/strong><\/p>\n Kljub izredno zapleteni zgradbi \u010dlove\u0161kega telesa je zgrajeno telo iz samo \u0161tirih vrst tkiv:<\/strong> epitelijska tkiva, vezivnega tkiva, mi\u0161i\u010dnine in \u017eiv\u010dnaga tkiva<\/strong>. Za vezivna tkiva je zna\u010dilna obilna medceli\u010dnina, za mi\u0161i\u010dnino je zna\u010dilna kontraktilnost, za \u017eiv\u010dna tkiva prevajanje impulzov, za epitelijska tkiva pa malo medceli\u010dnine in tesen kontakt med celicami. Vsa ta \u0161tiri tkiva pa potem v kombinaciji med seboj sestavljajo organe in organske sisteme \u010dlove\u0161kega telesa. To velja tudi za teko\u010da tkiva, kot so kri in limfa.<\/p>\n <\/p>\n EPITELIJI<\/strong><\/p>\n Osnovna lastnost vseh epitelijev so poligonalne celice, ki so med seboj v tesnem kontaktu, med njimi pa je zelo malo medceli\u010dnine. Epiteliji pokrivajo telesno povr\u0161ino<\/strong> (epidermis ko\u017ee) ali pa notranje povr\u0161ine<\/strong> (sluznice). Poleg tega pa se preko njih vr\u0161i absorbcija<\/strong> (npr. hranilnih snovi v tankem \u010drevesju), sekrecija<\/strong> (npr. \u017elez slinavk v ustih). Ker epiteliji pokrivajo tako zunanjo kot tudi notranjo povr\u0161ino telesa morajo vse snovi, ki vstopajo ali izstopajo iz telesa skozi epitelij.<\/p>\n <\/p>\n Celice epitelijskih tkiv so med seboj zelo tesno povezane. Da bi jih lo\u010dili je potrebna velika sila. Med celicami so \u0161tevilni medceli\u010dni stiki<\/strong>, ki so bolj ali manj \u010dvrsti in niso namenjeni samo povezavi celic, pa\u010d pa onemogo\u010dajo tudi prehod teko\u010din skozi epitelijsko plast. Med take stike sodijo tesni stiki<\/strong>, adherentne fascije<\/strong>, in dezmosomi<\/strong>.<\/p>\n <\/p>\n Tudi povr\u0161ina epitelijskih celic ima posebne strukture bodisi zato, da se pove\u010da povr\u0161ina celice ali pa da premikajo tuje delce. Pove\u010danju resorbcijske povr\u0161ine celice so namenjeni mikrovilusi<\/strong>. To so prstasta izbo\u010denja citoplazme epitelijskih celic, vidna samo z elektronskim mikroskopom. Mikrovilusi so \u0161e zlasti \u0161tevilni na povr\u0161ini celic, ki so namenjene absorbciji, kjer jih je tudi nekaj tiso\u010d in tvorijo \u0161\u010detkast obrobek<\/strong>. Ker imajo celice na povr\u0161ini tankega \u010drevesa mikroviluse, se absorbcijska povr\u0161ina \u010drevesa pove\u010da za 60-krat. Migetalke<\/strong> so podal\u0161ane gibljive strukture na povr\u0161ini epitelijskih celic. Pokriva jih celi\u010dna membrana, v njih pa je sistem mikrotubulov, ki so razporejeni zna\u010dilno v vzorcu 9+2. V \u017eivem organizmu migetalke utripajo, pogosto koordinirano z ostalimi migetalkami (v respiratornem epiteliju).<\/p>\n <\/p>\n V osnovi lahko epitelije razdelimo na krovne<\/strong> in \u017elezne epitelije<\/strong>. V krovnih epitelijih so epitelijske celice urejene v plasti, ki pokrivajo zunanje in notranje povr\u0161ine telesa. Glede na \u0161tevilo plasti lo\u010dimo enoskladne in ve\u010dskladne epitelije. Glede na obliko pa delimo epitelijske celice na plo\u0161\u010date<\/strong>, izoprizmatske<\/strong> ali visokoprizmatske<\/strong>. Pri plo\u0161\u010datih epitelijih<\/strong> so celice splo\u0161\u010dene, prav tako njihova jedra, vzdol\u017ena os celic pa je vzporedno s povr\u0161ino. Celice izoprizmatskih epitelijev<\/strong> imajo enako vi\u0161ino in dol\u017eino celic, jedra pa so okrogla. Visokoprizmatski epiteliji<\/strong> imajo visoke celice katerih najdalj\u0161a os je pravokotna na povr\u0161ino tkiva, prav tako njihova jedra, ki so obi\u010dajno pomaknjena na bazo celic. Glede na obe delitvi poznamo:<\/p>\n A. Enoskladni plo\u0161\u010dati epitelij<\/strong> (endotelij v krvnih \u017eilah, mezotelij v poplju\u010dnici); zanj je zna\u010dilna zelo dobra prepustnost v obe smeri.<\/p>\n B. Enoskladni izoprizmatski epitelij<\/strong> (na povr\u0161ini jaj\u010dnika)<\/p>\n C. Enoskladni visokoprizmatski epitelij<\/strong> (na povr\u0161ini tankega \u010drevesja); njegova naloga je predvsem absorbcija.<\/p>\n D. Ve\u010dskladni plo\u0161\u010dati epitelj<\/strong> (v epidermisu ko\u017ee); ima predvsem za\u0161\u010ditno funkcijo<\/p>\n E. Ve\u010dskladni visoko prizmatski epitelij<\/strong> (v o\u010desni veznci)<\/p>\n F. Prehodni epitelij<\/strong> je posebna oblika ve\u010dskladnega epitelija, ki se ureja v ve\u010d plasti odvisno od volumna organa. Najdemo ga npr. v se\u010dnem mehurju. \u010ce je mehur prazen so epitelijske celice urejene v 5-6 plasti, kadar pa je mehur poln, so epitelijske celice urejene v 2-3 plasti. Ker ga najdemo v ve\u010djem delu urinarnega trakta, ga imenujemo tudi urotelij<\/strong>.<\/p>\n G. Ve\u010dvrstni visokoprizmatski epitelij<\/strong> je posebna oblika epitelija, pri katerem imajo vse celice stik z bazo, nimajo pa vse celice stika s povr\u0161ino. Na ta na\u010din se jedra uredijo v vrstah. Tako obliko epitelija najdemo v respiratornem traktu, zato ga imenujemo tudi respiratorni<\/strong> epitelij<\/strong>. Zanj so zna\u010dilne migetalke na povr\u0161ini celic, ki utripajo usklajeno in pripomorejo k \u010di\u0161\u010denju dihalne poti.<\/p>\n <\/p>\n Za \u017elezne epitelijske celice<\/strong> je zna\u010dilno, da tvorijo sekret. Najve\u010dkrat ta sekret shranjujejo v sekretornih zrncih<\/strong> v citoplazmi in ga potem spro\u0161\u010dajo iz celice. Sekret so bodisi proteini, ma\u0161\u010dobe, ali ogljikovi hidrati oz. kombinacija le-teh (epitelijske clice v mle\u010dni \u017elezi secernirajo vse tri vrste molekul). \u017dlezne celice razdelimo po razli\u010dnih kriterijih. Lahko so enoceli\u010dne ali ve\u010dceli\u010dne. Enoceli\u010dne \u017eleze so zna\u010dilne za tanko in debelo \u010drevo ter dihalno cev\u00a0 in jih imenujemo \u010da\u0161ice.<\/strong> Izlo\u010dajo sluz. Skupki ve\u010d \u017eleznih celic pa tvorijo ve\u010dje \u017eleze, ki so nastale z ugrezanjem povr\u0161inskega epitelija. Glede na smer izlo\u010danja lo\u010dimo eksokrine \u017eleze<\/strong>, ki izlo\u010dajo v izvodila, ta pa se odpirajo na povr\u0161ino telesa ali v lumne. Endokrine \u017eleze<\/strong> izlo\u010dajo svoje produkte v kri. Eksokrine \u017eleze imajo sekretorne dele, ki tvorijo sekret in izvodila, ki ga prevajajo na povr\u0161ino telesa ali v lumne. Enostavne \u017eleze<\/strong> imajo samo eno nerazvejano izvodilo, medtem ko imajo sestavljene \u017eleze izvodila, ki se mo\u010dno delijo in razvejijo. Glede na sekretorni del lo\u010dimo me\u0161i\u010dkaste<\/strong> in cevaste \u017eleze<\/strong> (tako so lahko eksokrine \u017eleze enostavne cevaste, enostavne me\u0161i\u010dkaste, sestavljene cevaste, sestavljene me\u0161i\u010dkaste).<\/p>\n <\/p>\n Glede na na\u010din izlo\u010danja delimo \u017eleze na merokrine, apokrine in holokrine<\/strong>. Merokrine<\/strong> \u017elezne celice izlo\u010dajo sekretorna zrnca z eksocitozo (\u017eleze znojnice), apokrine<\/strong> \u017eleze izlo\u010dajo tako, da se izlo\u010di vrh celice s sekretornimi zrnci ( \u017elezne celice v mle\u010dni \u017elezi), medtem ko se pri holokrinem<\/strong> izlo\u010danju izlo\u010di cela celica (\u017eleze lojnice).<\/p>\n <\/p>\n Na mestu, kjer se epitelijske celice stikajo s spodaj le\u017ee\u010dim vezivnim tkivom je med njima bazalna lamina<\/strong>. Ker je bazalna lamina debela le 20 \u2013 100 nm je vidna samo z elektronskim mikroskopom. Glavna sestavina bazalne lamine je