{"id":2327,"date":"2013-03-28T21:46:30","date_gmt":"2013-03-28T20:46:30","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2327"},"modified":"2013-03-28T21:55:41","modified_gmt":"2013-03-28T20:55:41","slug":"zdravstvena-nega-zapiski-in-vaja-2013","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zdravstvena-nega-zapiski-in-vaja-2013\/","title":{"rendered":"Zdravstvena nega zapiski in vaja 2013"},"content":{"rendered":"

\"\"Faze PZN?<\/strong><\/p>\n

V letu 1998 pa je ANA predstavila PZN s 6 fazami, v katerem cilji niso ve\u010d vklju\u010deni v fazo na\u010drtovanja pa\u010d pa se obravnavajo samostojno v posebni fazi:<\/p>\n

    \n
  1. faza: ocenjevanje<\/li>\n
  2. faza: negovalna diagnoza<\/li>\n
  3. faza: postavitev ciljev<\/li>\n
  4. faza: na\u010drtovanje<\/li>\n
  5. faza: izvajanje<\/li>\n
  6. faza: vrednotenje<\/li>\n<\/ol>\n

    <\/p>\n

    2. Kaj delamo v posamezni fazi?<\/strong><\/p>\n

    Ocenjevanje <\/span>– zbiramo in zabele\u017eimo vse informacije, ki jih bomo potrebovali za:<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 predvidevanje, odkrivanje, obvladovanje ali re\u0161evanje zdravstvenih problemov;<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razjasnitev pri\u010dakovanih izidov (rezultatov, ciljev);<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razvijanje natan\u010dnega na\u010drta.<\/p>\n

     <\/p>\n

    Negovalna diagnoza<\/span> \u2013 analiziramo zbrane podatke, naredimo zaklju\u010dke in dolo\u010dimo:<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 aktualne in potencialne zdravstvene probleme in njihove vzroke;<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prisotnost dejavnikov tveganja;<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vire (resurse), prednosti, zdravo vedenje;<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zdravstvena stanja, ki so zadovoljiva, a bi jih lahko izbolj\u0161ali.<\/p>\n

     <\/p>\n

    Postavitev ciljev<\/span> \u2013 razjasnimo pri\u010dakovane izide.<\/p>\n

     <\/p>\n

    Na\u010drtovanje<\/span> \u2013 postavimo prioritete in dolo\u010dimo intervencije. Z intervencijami:<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 odkrivamo, prepre\u010dujemo in obvladujemo zdravstvene probleme in dejavnike tveganja;<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pospe\u0161ujemo optimalno delovanje, neodvisnost in dobro po\u010dutje;<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 varno in u\u010dinkovito dosegamo pri\u010dakovane izide.<\/p>\n

     <\/p>\n

    Izvajanje<\/span> \u2013 izvajamo na\u010drt z:<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ocenjevanjem primernosti (in pripravljenosti za) intervencij;<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izvajanjem intervencij in nato ponovnim ocenjevanjem, da ugotovimo odzive na intervencije;<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 po potrebi se takoj uvede spremembo;<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 z dokumentiranjem spremljati napredovanje.<\/p>\n

     <\/p>\n

    Vrednotenje<\/span> \u2013 ocenimo pacienta, da ugotovimo ali so bili zastavljeni cilji dose\u017eeni. Temu sledi odlo\u010ditev o tem ali se zaklju\u010di obravnava pacienta ali pa se spremeni na\u010drt primerno doseganju zastavljenih ciljev ter na\u010drtujemo neprestano ocenjevanje in izbolj\u0161evanje.<\/p>\n

     <\/p>\n

    3. Aktivnosti v fazi ocenjevanja?<\/strong><\/p>\n

     <\/p>\n

    Aktivnosti se pogosto prekrivajo ali pa jih izvajamo so\u010dasno. Npr. aktivnosti 1, 2 in 3 se ponavadi pojavi so\u010dasno na za\u010detku ocenjevanja \u2013 izmerite RR (1), se odlo\u010dite, da rezultat nakazuje mo\u017eno hipertenzijo (2) in potem ponovno izmerite RR na drugi roki, da preverite pravilnost svoje ugotovitve (3).<\/p>\n

     <\/p>\n

      \n
    1. Zbiranje podatkov: nabiranje podatkov o zdravstvenem stanju.<\/li>\n
    2. Ugotavljanje kazalcev (namigov) in postavljanje zaklju\u010dkov: prepoznavanje pomembnih podatkov in oblikovanje nekaterih za\u010detnih zaklju\u010dkov o tem, kaj bi podatki lahko pomenili.<\/li>\n
    3. Validacija (preverjanje) podatkov: preverjanje, da se prepri\u010damo, da so zbrani podatki pravilni in popolni (veljavni).<\/li>\n
    4. Zdru\u017eevanje podatkov: organiziranje povezanih podatkov v skupine, da nam pomagajo prepoznavati vzorce zdravja ali bolezni (npr. zdru\u017eevanje podatkov o prehranjevanju, o po\u010ditku, itd.)<\/li>\n
    5. Interpretacija – Ugotavljanje, prepoznavanje vzorcev* (prehranjevanja, odvajanja, spanja, vedenja, itd.) \/ preverjanje prvih vtisov: i\u0161\u010demo vzorce in usmerjanje ocenjevanja, da pridobimo ve\u010d informacij za razumevanje obstoje\u010de situacije. Npr. sumimo, da zbrani podatki nakazujejo vzorec slabe prehranjenosti in se odlo\u010dimo ugotoviti, kaj prispeva k temu vzorcu (ali ima oseba slabe prehranjevalne navade, ali vzrok le\u017ei drugje npr nima dovolj denarja, da bi se pravilno prehranjevala?)<\/li>\n
    6. Poro\u010danje in dokumentiranje podatkov: sporo\u010danje pomembnih podatkov (npr. povi\u0161ana temperatura) in bele\u017eenje v pacientovo dokumentacijo.<\/li>\n<\/ol>\n

       <\/p>\n

      4. Viri informacij<\/strong><\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pacient, dru\u017eina, lokalna skupnost (uporabnik),<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pomembni drugi,<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dokumentacija ZN in medicinska dokumentacija,<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 verbalna in pisna posvetovanja,<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izvidi preiskav.<\/p>\n

      Vse na\u0161teto je pomembno, a najnovej\u0161e podatke dobimo pri neposredni oceni pacienta.<\/p>\n

       <\/p>\n

      5. Kako cenjujemo ta dva na\u010dina?<\/strong><\/p>\n

        \n
      1. Splo\u0161no ocenjevanje: na za\u010detku obravnave: natan\u010dno zbiranje informacij ob prvem kontaktu s pacientom, kjer ocenjujemo vse vidike zdravstvenega stanja. Odvisno je od okolja v katerem se dogaja: ali gre za akutno okolje ali za dolgotrajno oskrbo.<\/li>\n
      2. Usmerjeno ocenjevanje: zbiranje podatkov z namenom ugotavljanja stanja dolo\u010denega problema (te\u017eave s prebavo). Usmerjeno ocenjevanje je lahko tudi del splo\u0161nega ocenjevanja ali pa je namenjeno le dolo\u010denemu vidiku zdravstvene nege in oskrbe. (npr. pri splo\u0161nem ocenjevanju naletimo na razjedo zaradi pritiska in naredimo oceno stanja rane, ki jo v nadaljnji obravnavi ponavljamo po predpisanih standardih).<\/li>\n<\/ol>\n

         <\/p>\n

        6. Kako vzpostavljamo komunikacijo?<\/strong><\/p>\n

        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Preden gremo k pacientu:<\/span><\/p>\n

          \n
        • se organiziramo: ko vemo kaj bomo naredili, smo bolj prepri\u010dani vase in se zato osredoto\u010dimo na pacienta,<\/li>\n
        • ne zana\u0161amo se na spomin: imamo napisan na\u010drt (obrazec), ki vodi vpra\u0161anja, ki jih bomo zastavljali,<\/li>\n
        • na\u010drtujmo dovolj \u010dasa,<\/li>\n
        • zagotovimo zasebnost: mirno tiho, zasebno okolje, kjer ni prekinitev ali drugih motenj.<\/li>\n<\/ul>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ko za\u010dnemo z intervjujem:<\/span><\/p>\n

            \n
          • se predstavimo, povemo kak\u0161na je na\u0161a vloga, povemo, kako naj nas naslavlja,<\/li>\n
          • preverimo pacientovo ime, lahko ga vpra\u0161amo, kako bi \u017eelel, da ga naslavljamo (primer: priimek Kozel, pacienta vpra\u0161amo, kako se izgovori),<\/li>\n
          • na kratko opi\u0161emo namen intervjuja: tukaj sem zato, da opravim z vami pogovor, ki nam bo pomagal na\u010drtovati va\u0161o zdravstveno nego.<\/li>\n<\/ul>\n

            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Med intervjujem:<\/span><\/p>\n

              \n
            • se popolnoma posvetimo pacientu,<\/li>\n
            • ne hitimo: hitenje daje sporo\u010dilo, da nas ne zanima, kaj nam ima pacient za povedati,<\/li>\n
            • se usedemo: s tem naka\u017eemo, da smo si pripravljeni vzeti \u010das.<\/li>\n<\/ul>\n

               <\/p>\n

                \n
              1. 7. <\/strong>Kako poslu\u0161amo?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                – Smo empati\u010dni poslu\u0161alci: izklju\u010dimo misli, kako mi vidimo situacijo, pozorni smo na \u010dustva pacienta in na to, kako on dojema situacijo, povzamemo, kar nam je pacient povedal.<\/p>\n

                – Uporabljamo kratke, dopolnjujo\u010de fraze: s tem damo pacientu (P) vedeti, da ga razumemo in ga spodbujamo k nadaljevanju (a tako, mmm, aha, o, in). Tudi prikimavanje in o\u010desni stik sporo\u010da P, da ga poslu\u0161amo.<\/p>\n

                – \u00bbPoslu\u0161amo\u00ab tudi ob\u010dutke (neverbalna komunikacija), ne samo besede: P ki zavzdihne, pogleda stran in re\u010de \u00bbmislim, da bo to \u0161lo\u00ab, nam lahko sporo\u010da \u00bbdvomim, da bo to delovalo\u00ab.<\/p>\n

                – P damo vedeti, da vidimo govorico telesa, ki sporo\u010da konfliktnost z izre\u010denimi besedami: \u00bbPravite, da vas ne boli, ampak vidim, da vam ni udobno.\u00ab<\/p>\n

                – Smo potrpe\u017eljivi, \u010de ima pacient spominsko blokado: lahko se bo spomnil kasneje.<\/p>\n

                – Pazimo, da P ne prekinjamo: v primeru, da gre pogovor iz zastavljene smeri, pustimo P da dokon\u010da stavek in potem re\u010demo \u00bbZgleda, da sva za\u0161la. Ali se lahko vrneva na \u2026?<\/p>\n

                – Dopustimo prekinitve (pavze) v pogovoru: lahko zberemo misli.<\/p>\n

                 <\/p>\n

                8. Kako spra\u0161ujemo?<\/strong><\/p>\n

                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Najprej povpra\u0161amo po P glavnem problemu: \u00bbKaj je glavni razlog, da ste danes tukaj?\u00ab<\/p>\n

                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Usmerjamo na\u0161a vpra\u0161anja tako, da dobimo informacije o dolo\u010deni znakih in simptomih: \u00bbPoka\u017eite, kje imate te\u017eavo?\u00ab, \u00bbAli lahko natan\u010dneje opi\u0161ete, kako to ob\u010dutite?\u00ab, \u00bbKdaj se je za\u010delo?\u00ab, \u00bbAli karkoli izbolj\u0161a \/ poslab\u0161a stanje?\u00ab<\/p>\n

                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ne uporabljamo zavajajo\u010da vpra\u0161anja, ki bodo usmerila P k to\u010dno dolo\u010denem odgovoru: \u00bbSaj ne pijete alkohola, ali ne?\u00ab\u00a0 – vodi ga k odgovoru NE.<\/p>\n

                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Uporabljamo besede kot so povejte, opi\u0161ite, razlo\u017eite, pojasnite, da usmerjamo P, da nam pove ve\u010d o dolo\u010denih stvareh (povejte mi ve\u010d o va\u0161ih prehranjevalnih navadah).<\/p>\n

                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Uporabljamo tehnike komuniciranja (nam pomagajo pridobivati informacije) kot so:<\/p>\n

                  \n
                • uporaba fraz, ki nam pomagajo videti perspektivo pacienta: Z va\u0161ega vidika, kateri problemi se vam zdijo najpomembnej\u0161i? Kako vidite probleme?<\/li>\n
                • Ponovimo besede pacienta: s to tehniko razjasnimo pomen, P spodbudi k temu, da posreduje \u0161e kak\u0161en podatek: Ko re\u010dete \u2026\u2026., ali to pomeni\u2026.?, Naj ponovim kar ste rekli, da se prepri\u010dam, da sem vas prav razumel\/a.<\/li>\n
                • Zastavljamo odprta vpra\u0161anja (vpra\u0161anja, ki zahtevajo ve\u010d kot enobesedni odgovor): \u00bbKako se po\u010dutite?\u00ab in ne \u00bbAli se dobro po\u010dutite?\u00ab<\/li>\n<\/ul>\n

                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Izogibamo se zaprtim vpra\u0161anjem (vpra\u0161anja, ki zahtevajo enobesedne odgovore). Izjema je:<\/p>\n

                    \n
                  • Situacija, ko je P preve\u010d bolan, da bi lahko veliko razpravljal.<\/li>\n
                  • Kadar \u017eelimo razjasniti neki odgovor P in potrebujemo odgovor z DA ali NE.<\/li>\n
                  • Nasveti za pravilno postavljanje zaprtih vpra\u0161anj: Spra\u0161evanje P, ki te\u017eko diha (zato te\u017eko govori): Ali imate bole\u010dine? Povedali ste mi, da imate bole\u010dine zadnja 2 tedna, a niso stalne. Ali pravite, da bole\u010dina pride in gre? Ali je v va\u0161i dru\u017eini povi\u0161an krvni tlak,\u00a0 itd.<\/li>\n<\/ul>\n

                    <\/strong><\/p>\n

                    9. \u010cemu se moramo izogibati pri komunikaciji?<\/strong><\/p>\n

                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Uporabi osebnih imen (izjema so otroci).<\/p>\n

                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Uporabi ljubkovalnih imen: ve\u010dina ljudi se po\u010duti degradirano, \u010de jih kli\u010demo dragica, ljubica, mama, ata.<\/p>\n

                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pomanj\u0161evalnicam ali pa zmanj\u0161evanju pomena povedanemu: Torej, vas je bolel trebu\u0161\u010dek? Ja kako ste \u00bbbogi\u00ab.<\/p>\n

                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Strokovnim izrazom pri pacientih laikih: ve\u010dina ljudi ne pozna izrazov kot so vitalni znaki, hipertenzija, mikcija, defekacija, itd.<\/p>\n

                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Uporabi komunikacijskih tehnik, ki nam najbolje ustrezajo, ne da bi pri tem preverili odziv pacienta na to: npr. P se dotikamo, ker mu \u017eelimo izkazati podporo in ne opazimo, da se temu izmika, ker mu je neprijetno ali ne \u017eeli, da se ga dotikamo.<\/p>\n

                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Uporabi pasivne namesto aktivne strategije v pomembnih situacijah, ker to pove\u010da mo\u017enost napak: npr. ne ponavljamo in ne preverjamo ali smo razumeli povedano, ne preverimo ali nas je P razumel<\/p>\n

                     <\/p>\n

                    10. Neg. diagnoza \u2013 definicija po NANDI?<\/strong><\/p>\n

                    \u00bbNegovalne diagnoze so klini\u010dne presoje medicinske sestre o odgovoru posameznika, dru\u017eine ali lokalne skupnosti na aktualne ali potencialne zdravstvene probleme oz. \u017eivljenjske procese. Negovalne diagnoze so osnova za izbiro intervencij zdravstvene nege in za doseganje izidov zdravstvene nege, ki so v pristojnosti medicinske sestre (NANDA, 1990).\u00ab<\/em><\/p>\n

                     <\/p>\n

                    11. Razlika med med. in neg. diagnozo?<\/strong><\/p>\n

                    Negovalna diagnoza je povezana z neodvisnim delovanjem medicinske sestre na podro\u010dju zdravstvenega varstva, ki je edinstven za zdravstveno nego. V povezavi z medicinsko diagnozo so medicinske sestre obvezane k izpolnjevanju naro\u010dil zdravnika. Tako negovalna kot medicinska diagnoza sta postavljeni na osnovi podatkov. Negovalna diagnoza sloni na holisti\u010dnih podatkih, medtem ko medicinska diagnoza sloni na podatkih, ki so zna\u010dilni za nek organ ali bolezen. Medicinska diagnoza opisuje bolezen ali patologijo, negovalna diagnoza pa opisuje pacientov odgovor na zdravstveni problem.<\/p>\n

                     <\/p>\n

                    12. Kolaborativni problem?<\/strong><\/p>\n

                    Kolaborativni problemi se razlikujejo od negovalnih diagnoz. Samostojno se odlo\u010damo tako pri kolaborativnih problemih kot pri negovalnih diagnozah. Razlika pri odlo\u010danju je v tem, da za negovalne diagnoze predpi\u0161emo intervencije za re\u0161evanje dolo\u010denega negovalnega problema in smo odgovorni za doseganje cilja. Pri kolaborativnih problemih pa sodelujemo z drugimi strokovnjaki npr. z zdravnikom. Opazujemo pacientovo stanje in smo pozorni na pojav fiziolo\u0161kih zapletov. V primeru, da se le-ti pojavijo, jih re\u0161ujemo z intervencijami, ki jih je predpisal zdravnik in z intervencijami, ki jih predpi\u0161emo sami.<\/p>\n

                     <\/p>\n

                    13. Vrste negovalnih diagnoz?<\/strong><\/p>\n

                    – aktualna negovalna diagnoza<\/p>\n

                    – potencialna neg. diagnoza<\/p>\n

                    – wellnes diagnoza<\/p>\n

                    – sindromska diagnoza<\/p>\n

                    – mo\u017ena diagnoza<\/p>\n

                     <\/p>\n

                    14. aktualna negovalna diagnoza<\/strong><\/p>\n

                    Aktualna negovalna diagnoza je pacientov viden zdravstveni problem. Aktualna negovalna diagnoza je sestavljena iz treh delov:<\/p>\n

                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 oznake negovalnega problema (opisuje zdravstveno stanje pacienta);<\/p>\n

                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vzroka negovalnega problema (identificira fiziolo\u0161ke, psiholo\u0161ke, sociolo\u0161ke spiritualne dejavnike, ki so vzrok problema oziroma prispevajo k problemu);<\/p>\n

                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 znakov in simptomov negovalnega problema (subjektivni in objektivni podatki, ki ka\u017eejo na obstoj problema).<\/p>\n

                     <\/p>\n

                     <\/p>\n

                    15. potencialna neg. diagnoza<\/strong><\/p>\n

                    Potencialna negovalna diagnoza je na\u0161a klini\u010dna presoja, da je pacient (dru\u017eina, lokalna skupnost) bolj ogro\u017een za razvoj dolo\u010denega problema kot drugi v enaki ali podobni situaciji. Potencialna negovalna diagnoza je sestavljena iz dveh delov:<\/p>\n

                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 oznake potencialnega negovalnega problema;<\/p>\n

                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dejavniki tveganja.<\/p>\n

                     <\/p>\n

                    16. wellnes diagnoza<\/strong><\/p>\n

                    \u00bbWellness\u00ab negovalna diagnoza je na\u0161a klini\u010dna presoja o zdravem odgovoru posameznika, dru\u017eine ali lokalne skupnosti, ki \u017eeli dose\u010di vi\u0161jo raven pozitivnega zdravja. \u00bbWellness\u00ab negovalne diagnoze so sestavljene iz enega dela.<\/p>\n

                    17. sindromska diagnoza<\/strong><\/p>\n

                    Sindromska negovalna diagnoza je skupina aktualnih ali potencialnih negovalnih diagnoz, ki se skoraj vedno pojavljajo skupaj zaradi dolo\u010dene situacije ali dogodka. Sindromske negovalne diagnoze so sestavljene iz enega dela.<\/p>\n

                    <\/strong><\/p>\n

                    <\/strong><\/p>\n

                    <\/strong><\/p>\n

                    18. mo\u017ena diagnoza<\/strong><\/p>\n

                    Mo\u017ena negovalna diagnoza ni vrsta negovalne diagnoze. Je le mo\u017enost, da izrazimo svoje mnenje, da obstajajo podatki, ki nakazujejo neko negovalno diagnozo, a so nezadostni za potrditev negovalne diagnoze. Z novimi podatki negovalno diagnozo potrdimo ali pa jo izklju\u010dimo.<\/p>\n

                     <\/p>\n

                    <\/p>\n

                    19. Koraki pri postavljanju negovalne diagnoze?<\/strong><\/p>\n

                    Da bomo postavili pravilno negovalno diagnozo, moramo biti sposobni narediti slede\u010de:<\/p>\n

                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zbrati primerne in veljavne podatke;<\/p>\n

                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 analizirati in zdru\u017eevati podatke;<\/p>\n

                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 lo\u010diti negovalne diagnoze od kolaborativnih problemov;<\/p>\n

                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pravilno oblikovati negovalne diagnoze;<\/p>\n

                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izbrati prednostne negovalne diagnoze.<\/p>\n

                     <\/p>\n

                    20. Prednostna negovalna diagnoza<\/strong><\/p>\n

                    Ni mo\u017eno hkrati in takoj zdraviti vseh negovalnih diagnoz in kolaborativnih problemov, ki jih ima posameznik, dru\u017eina ali lokalna skupnost. Taki poskusi bi nas in pacienta privedli do frustracij. Lo\u010devanje prednostnih negovalnih diagnoz od pomembnih je zato pametna re\u0161itev.<\/p>\n

                    Prednostne negovalne diagnoze ali kolaborativni problemi so tisti, ki bodo poslab\u0161ali zdravstveno stanje pacienta ali bodo negativno vplivali na funkcionalno stanje pacienta, \u010de jih ne bomo re\u0161evali nemudoma.<\/p>\n

                    Pomembne negovalne diagnoze ali kolaborativni problemi pa so tisti, katerih re\u0161evanje lahko brez ve\u010djih posledic prelo\u017eimo na kasnej\u0161i \u010das.<\/p>\n

                     <\/p>\n

                    21. Kako jih ugotovimo?<\/strong><\/p>\n

                    Pacient pride v bolni\u0161nico z dolo\u010denim namenom npr. zaradi operacije: <\/strong><\/p>\n

                    o\u00a0\u00a0 Katere so negovalne diagnoze ali kolaborativni problemi povezani z osnovnim zdravstvenim problemom oz. stanjem (npr. operacijo)?<\/p>\n

                    o\u00a0\u00a0 Ali obstajajo dodatni kolaborativni problemi povezani s spremljajo\u010dimi boleznimi, ki potrebujejo spremljanje (npr. hipoglikemija)?<\/p>\n

                    o\u00a0\u00a0 Ali obstajajo dodatne negovalne diagnoze, ki bodo negativno vplivale na pacienta ali bodo negativno vplivale na funkcionalno stanje pacienta, \u010de jih ne bomo re\u0161evali nemudoma (npr. nevarnost obstipacije)?<\/p>\n

                    o\u00a0\u00a0 Katere probleme pacient dojema kot prednostne?<\/p>\n

                     <\/p>\n

                    22. Napake pri poimenovanju negovalnih diagnoz? (preberi v zapiskih str 32)<\/strong><\/p>\n

                    Proces postavljanja negovalne diagnoze je sestavljen iz \u0161tirih klju\u010dnih komponent:<\/p>\n

                    o\u00a0\u00a0 zbiranja podatkov,<\/p>\n

                    o\u00a0\u00a0 interpretacije podatkov,<\/p>\n

                    o\u00a0\u00a0 zdru\u017eevanja podatkov,<\/p>\n

                    o\u00a0\u00a0 poimenovanja problema.<\/p>\n

                    Vsaka od navedenih komponent je lahko potencialni vir napake. Napake pri zbiranju podatkov:<\/p>\n

                    o\u00a0\u00a0 Informacije, ki so zbrane v fazi ocenjevanja stanja pacienta, vplivajo na celoten diagnosti\u010den proces. \u010ce zanemarimo, spregledamo ali izpustimo podatke, lahko postavimo napa\u010dno negovalno diagnozo.<\/p>\n

                    o\u00a0\u00a0 \u010ce zberemo veliko koli\u010dino podatkov na neorganiziran na\u010din, lahko preobremenimo kognitivne procese. Enak u\u010dinek imajo nepomembni, nebistveni podatki. Temeljitost je pomembna, a informacije morajo biti bistvene za podro\u010dje zdravstvene nege.<\/p>\n

                    Za vzdr\u017eevanje nizke stopnje napak pri zbiranju podatkov, je potrebno razmi\u0161ljati o tem, kaj proces zbiranja podatkov zajema:<\/p>\n

                    1. natan\u010dno zaznavanje,<\/p>\n

                    2. organizirano zbiranje podatkov,<\/p>\n

                    3. ve\u0161\u010dine in znanje za pogovor s pacientom in za pregled pacienta.<\/p>\n

                     <\/p>\n

                    23. Koraki pri razvoju na\u010drta ZN<\/strong><\/p>\n

                      \n
                    1. posvetimo se nujnim, prednostnim problemom<\/li>\n
                    2. postavimo cilje (izide)<\/li>\n
                    3. odlo\u010dimo se, katere probleme moramo dokumentirati<\/li>\n
                    4. dolo\u010dimo individualne intervencije ZN<\/li>\n
                    5. prepri\u010damo se, da je na\u010drt pravilno dokumentiran<\/li>\n<\/ol>\n

                       <\/p>\n

                      24. Delitev intervencij ZN<\/strong><\/p>\n

                        \n
                      • Direktne intervencije ZN<\/li>\n
                      • Indirektne intervencije ZN (ni neposredno pri pacientu, a je za pacienta)<\/li>\n<\/ul>\n

                         <\/p>\n

                        25. Indirektne in direktne intervencije?<\/strong><\/p>\n

                         <\/p>\n

                         <\/p>\n

                        26. Prioritete pri oskrbi ve\u010d pacientov?<\/strong><\/p>\n

                        Pri tem lahko uporabljate pristope, ki smo jih \u017ee omenili npr.<\/p>\n

                        Hierarhi\u010dna lestvica \u010dlovekovih potreb po Maslowu:<\/strong><\/p>\n

                          \n
                        • Fiziolo\u0161ke potrebe<\/strong><\/li>\n
                        • Potrebe po varnosti<\/li>\n
                        • Potrebe po pripadnosti<\/li>\n
                        • Potrebe po statusu in spo\u0161tovanju<\/li>\n
                        • Potrebe po samouresni\u010devanju<\/li>\n<\/ul>\n

                           <\/p>\n

                          Dodatne strategije, ki vam lahko pomagajo pri postavljanju prioritet, ko imate v oskrbi ve\u010d pacientov:<\/p>\n

                            \n
                          1. Naredite kratko vizito (sestrska vizita), tako na hitro dobite predstavo, kaj se s P dogaja. To vam bo pomagalo pri prepoznavanju problemov, kjer so potrebne takoj\u0161nje intervencije. \u010ce opravite vizito pred predajo, je \u0161e bolje, ker boste lahko podatke povezali s pacienti.<\/li>\n
                          2. Takoj po predaji slu\u017ebe preverite kriti\u010dne informacije, npr. IV infuzije, OP opremo, itd. Preverjanje informacij, ki ste jih dobili med predajo, prepre\u010di napa\u010dno razumevanje predanega in vam omogo\u010di, da razjasnite stvari, ko imate na voljo medicinska sestra, ki vam je predala P.<\/li>\n
                          3. Dolo\u010dite nujne probleme ( problemi, ki tisti hip ogro\u017eajo pacienta, npr. bole\u010dina za prsnico, iztaknjen infuzijski sistem) in primerno ukrepajte. Re\u0161evanje nujnih problemov ima prednost pred tem, da si vzamete \u010das za analiziranje problemov.<\/li>\n
                          4. Naredite seznam glavnih problemov pri vsakem pacientu v povezavi s pri\u010dakovanimi izidi za tisti dan:<\/li>\n<\/ol>\n
                              \n
                            1. \n
                                \n
                              • Katere probleme je potrebno re\u0161iti danes in kaj se lahko zgodi, \u010de\u00a0 prestavim re\u0161evanje na kasnej\u0161i \u010das?<\/li>\n
                              • Katere probleme je potrebno spremljati, nadzirati danes in kaj se lahko zgodi, \u010de jih ne spremljam, nadziram?<\/li>\n
                              • \u010ce \u017eelim dose\u010di\u00a0 splo\u0161ne izide (odpustne), kateri so klju\u010dni problemi ali tisti, ki jih moram re\u0161iti danes?<\/li>\n
                              • Katere pacientove probleme lahko danes realno razre\u0161im?<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                V edem dnevu lahko naredi\u0161 dolo\u010dene stvari, ne vsega. Tudi zato je potrebno postaviti prioritete.<\/p>\n

                                 <\/p>\n

                                Pravilo: Pri postavljanju prioritet sodelujemo s pacientom. Tudi pacient naj pove svoje dnevne prioritete. S tem ne ugotovimo, kaj je pacientu pomembno in ne delamo na nekih predpostavkah. Lahko ugotovite, da imajo pacienti nerealisti\u010dna pri\u010dakovanja in lahko to razre\u0161ite.<\/p>\n

                                 <\/p>\n

                                  \n
                                1. Ugotovite, katere intervencije moramo opraviti, da prepre\u010dimo, re\u0161imo ali obravnavamo probleme s seznama. \u010ce je mo\u017eno, te intervencije opravljamo so\u010dasno z drugimi rutinskimi intervencijami npr. pri umivanju, hranjenju.<\/li>\n
                                2. Odlo\u010dite se, katere stvari lahko pacienti ali njihovi bli\u017enji opravijo sami, kaj lahko delegirate drugim in kaj morate opraviti sami. Spodbujanje pacientov k neodvisnosti jim omogo\u010da, da imajo nadzor nad lastno oskrbo. Velikokrat namre\u010d ne vedo kaj se od njih pri\u010dakuje, kaj lahko naredijo sami, zato potem tega ne naredijo. Primerna uporaba manj kvalificirane delovne sile pa vam pomaga, da imate ve\u010d \u010dasa za izpolnjevanje nalog, ki zahtevajo va\u0161 nivo znanja.<\/li>\n
                                3. Naredite si lasten na\u010drt, katere stvari morate danes opraviti. Pri tem upo\u0161tevajte dnevno rutino (\u010das obrokov npr.). Imeli boste manj mote\u010dih dejavnikov. Ne zana\u0161ajte se na spomin. Na\u010deloma dnevna rutina oddelka nebi smela diktirati va\u0161e aktivnosti, a je pomembno da jo upo\u0161tevate svojem na\u010drtovanju dela. Zelo zoprno je za pacienta in MS, \u010de npr. pride obrok hrane med kopanjem pacienta, ali mora pacient na kak\u0161no preiskavo, itd.<\/li>\n<\/ol>\n

                                   <\/p>\n

                                   <\/p>\n

                                  27. Vrednotenje?<\/strong><\/p>\n

                                  28. Faze vrednotenja<\/strong><\/p>\n

                                  29. Kaj vrednotimo?<\/strong><\/p>\n

                                    \n
                                  • Mora biti kriti\u010dno<\/li>\n
                                  • Povezano je z drugimi fazami PZN<\/li>\n
                                  • Vrednotenje individualnega na\u010drta ZN<\/li>\n
                                  • Ugotavljanje, ali so bili zastavljeni izidi dose\u017eeni (v celoti, delno, sploh ne)<\/li>\n
                                  • Prepoznavanje dejavnikov, ki so vplivali na izide (ali so bili izidi realisti\u010dni, intervencije izvedene kot je bilo na\u010drtovano, zapleti zgodaj odkriti, narejene potrebne spremembe, kaj je oviralo ali pospe\u0161evalo napredovanje, ali moramo pregledati literaturo)<\/li>\n
                                  • Odlo\u010danje o tem ali lahko zaklju\u010dimo obravnavo pacienta (kon\u010dno vrednotenje):<\/li>\n<\/ul>\n

                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nadaljujemo z na\u010drtom (\u010de niso bili izidi dose\u017eeni in nismo odkrili dejavnikov, ki zavirajo ali pospe\u0161ujejo ZN \u2013 potrebujemo ve\u010d \u010dasa).<\/p>\n

                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Spremenimo na\u010drt (\u010de nismo dosegli pri\u010dakovane izide, so se pojavili novi problemi, dejavniki tveganja, ki jih moramo nemudoma re\u0161evati).<\/p>\n

                                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zaklju\u010dimo in P gre domov.<\/p>\n

                                     <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

                                    Faze PZN? V letu 1998 pa je ANA predstavila PZN s 6 fazami, v katerem cilji niso ve\u010d vklju\u010deni v fazo na\u010drtovanja pa\u010d pa se obravnavajo samostojno v posebni fazi: faza: ocenjevanje faza: negovalna diagnoza faza: postavitev ciljev faza: na\u010drtovanje faza: izvajanje faza: vrednotenje<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[80,1876,534],"class_list":["post-2327","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-zdravstvena-nega-1","tag-zdravstvena-nega","tag-zdravstvena-nega-zapiski-in-vaja-2013","tag-zn"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2327","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2327"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2327\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2327"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2327"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2327"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}