{"id":2353,"date":"2013-06-17T15:50:23","date_gmt":"2013-06-17T14:50:23","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2353"},"modified":"2013-06-17T16:33:53","modified_gmt":"2013-06-17T15:33:53","slug":"biokemija-zapiski-biokemija-gradivo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/biokemija-zapiski-biokemija-gradivo\/","title":{"rendered":"Biokemija 2013"},"content":{"rendered":"

Kateri so temeljni dogodki biokemije, kot vede?<\/strong><\/p>\n

-17 in 18 stoletje \u2013 pod vplivom Paracelzusa so biologi v \u0161tudij biolo\u0161kih materialov za\u010deli vklju\u010devati molekularni pristop<\/p>\n

-1828 \u2013 uradniki Rockfellerjeve fundacije prvi\u010d uporabijo izraz molekularna biologija<\/p>\n

-1952 \u2013 Watson in Crick odkrijeta zgradbo dvojne vija\u010dnice molekule DNA<\/p>\n

<\/p>\n

-V 20 stoletju je Linus Pauling uporabljal rentgensko difrakcijo za preu\u010devanje amidov in peptidov<\/p>\n

Kaj prou\u010duje biokemija?<\/strong>
\n<\/strong>
\nVklju\u010duje znanja iz podro\u010dja biologije in kemije. Opisuje proces znotraj \u017eivega organizma na ravni molekul. Prou\u010duje rudi bioenergetiko (veda o prenosu in pretvorbi energije v celici). Biokemija pomembno vpliva na na\u0161e razumevanje medicine, zdravja, prehrane in okolja.
\nKateri elementi so sestavni deli vsakega \u017eivega bitja?<\/strong><\/p>\n

Ogljik, vodik, kisik, du\u0161ik, fosfor in \u017eveplo.
\n
\nDefinicija biolo\u0161kih makromolekul!<\/strong><\/strong><\/p>\n

makromolekule razdelimo v tri ve\u010dje skupine: nukleinske kisline, proteine in polisaharide. Sodelujejo pri razli\u010dnih procesih, kot so shranjevanje in prenos genetske informacije, kataliza pri biokemijskih reakcijah, transport manj\u0161ih molekul skozi celi\u010dno membrano in obramba organizma pred boleznijo.<\/p>\n

Kaj so homopolimeri?<\/strong><\/p>\n

To so makromolekule sestavljene iz enakih monomernih enot. V bistvu imajo vse molekule enako zgradbo in lastnosti (npr. \u0161krob, celuloza)
\n
\nKaj so heteropolimeri?<\/strong><\/strong><\/p>\n

Heteropolimeri so makromolekule, ki so sestavljene iz razli\u010dnih monomernih enot. Gre za veliko \u0161tevilo molekul, ki se med seboj razlikujejo v fizikalnih, kemijskih in biolo\u0161kih zna\u010dilnostih (npr. proteini, nukleinska kislina).<\/p>\n

Definicija kondenzacije, kak\u0161na vrsta reakcije je to?<\/strong><\/p>\n

Gre za kemijsko reakcijo, kjer se pove\u017eeta dve monomerni enoti, odcepi pa se manj\u0161a molekula, najve\u010dkrat voda. Kot primer reakcije: povezava spojine s karboksilno skupino s spojino z aminsko skupino, nastane pa spojina z amidno vezjo.<\/p>\n

Kak\u0161na kemijska reakcija je hidroliza?<\/strong><\/p>\n

Hidroliza ali cepitev je nasprotna reakcija kondenzacije. Pomeni da polimer ob prisotnosti vode razpade na monomere.<\/p>\n

Kaj je deoksiribonukleotid monofosfat?<\/strong><\/p>\n

To je sestavni del DNA: sestavljen je iz sladkorja deoksiriboze, purinske in pririmidinske baze in fosfatnega dela. Poznamo \u0161tiri:<\/p>\n

deoksiadenozin\u00a0 5 monofosfat<\/p>\n

deoksigvanin5 monofosfat<\/p>\n

deoksicitidin 5 monofosfat<\/p>\n

deoksitimidin\u00a0 5 monofosfat<\/p>\n

Na\u0161tej ribonukleotid fosfate!<\/p>\n

adenozin\u00a0 5 monofosfat<\/p>\n

gvanozin\u00a0 5 monofosfat<\/p>\n

citidin\u00a0 5 monofosfat<\/p>\n

uridin\u00a0 5 monofosfat<\/p>\n

Navedi strukture v kateri se prena\u0161ajo makromolekule!<\/strong><\/p>\n

Celi\u010dna membrana, kromatin, ribosomi, citoskelet.<\/p>\n

Najvi\u0161ja stopnja organizacije makromolekule je \u2026Celica
\n
\nNa\u0161tej vlaknaste strukture citoskeleta!<\/strong><\/strong><\/p>\n

Sestavljajo ga predvsem proteini. Vlaknsto zgradbo pa tvorijo: mikrotubuli (protein tubulin), mikrofilamenti (protein aktin), filamenti (razli\u010dno na tip celice).
\n
\nFunkcija jedra evkariontske celice!<\/strong><\/strong><\/p>\n

Shranjevanje genetske informacije, mesto, kjer poteka podvojevanje DNA in prepisovanje v RNA, sestavljanje ribosomskih pod enot, popravljanje DNA.<\/p>\n

Funkcije mitohondrijev!<\/strong><\/p>\n

So za sintezo ve\u010dino ATP, za celi\u010dno dihanje, oksidacija acetil koencima A, metabolizem AK, oksidacija ma\u0161\u010dobnih kislin, sinteza uree, sinteza hema
\n
\nKaj je golgijev aparat?<\/strong><\/strong><\/p>\n

Je za modifikacijo oligosaharidnega dela beljakovi glikoprotein, za sortiranje beljakovin, za vgradnjo v organele, v plazmelemo ali za eksport iz celice.<\/p>\n

Na\u0161tej pet razlik med prokariontsko in evkariontsko celico!<\/p>\n

Oblika: prokarionti: kroglaste, pali\u010dne, spiralne. Evkarionti: razli\u010dnih oblik<\/p>\n

Membrana: prokarionti: celi\u010dna stena z mezosomi, pokrita z bi\u010dki in piliji, evkarionti: plazmalema iz lipidov, proteinov, ogljikovih hidratov.<\/p>\n

Citoplazma: prokarionti: suspenzija molekul, encimov, ribosomov in DNA. Evkarionti: citosol-proetini, encimi, hranila, prostor, kjer poteka mnogo metaboli\u010dnih reakcij<\/p>\n

Jedro: prokarionti: nimajo jedra, imajo samo nukleotid v katerem je zvita DNA, evkarionti: imajo jedro z ovojnico v katerem je shranjena genetska informacija<\/p>\n

Organeli: prokarionti: nimajo organelov, evkarionti: imajo organele<\/p>\n

Citoskelet: prokarionti ga nimajo, imajo samo celi\u010dno steno, evkarionti pa ga imajo.
\n
\nZakaj slu\u017eijo mikrotubuli in intramedialni filamenti v evkariontski celici?<\/strong><\/strong><\/p>\n

Uravnavajo gibanje organelov, oblika celice in celici omogo\u010dajo premikanje
\n
\nKako se prena\u0161a genetska informacija z DNA?<\/strong><\/strong><\/p>\n

Genetska informacija se prena\u0161a z replikacijo oziroma podvajanjem DNA. Informacija se iz DNA prevede v RNA in preko nje na proteine.
\n
\nKatere biokemijske interakcije so zna\u010dilne za povezovanje biomolekul?<\/strong><\/strong><\/p>\n

Nekovalentne vezi med biomolekulami \u2013 vodikova vez, van der Waalsove vezi, ionska vez, hidrofobne interakcije.
\n
\nNa\u0161tej vrste RNA in katera je najve\u010dja!<\/strong><\/strong><\/p>\n

Poznamo prena\u0161alno (tRNA), ribosomsko (rRNA), informacijsko (mRNA), najve\u010dja je ribosomska.<\/p>\n

Kaj je ribosom?<\/strong><\/p>\n

Ribosom je celi\u010dni organel, ki katalizira in regulira tvorbo proteinov. Ribosomi lahko v citplazmi (notranja teko\u010dina celice) prosto lebdijo ali pa so vezani na endoplazmatski retikulum ali na jedrno ovojnico.
\n
\nKako se premikajo ribosomi po molekuli mRNA?<\/strong><\/strong><\/p>\n

Na vsaki molekuli mRNA je lahko ve\u010d ribosomov, ki se pomikajo vzdol\u017e verige, na vsakem od njih pa sintetizira molekula proteina. Ribosomi se premikajo od 5 \u010drtica do 3 \u010drtica (5\u2032 do 3\u2032).<\/p>\n

Kaj je proteom?<\/strong><\/p>\n

Je mno\u017eica vseh proteinov, ki obstajajo v telesu.<\/p>\n

Kaj je genom?<\/strong><\/p>\n

Genom je celotna koli\u010dina genetske informacije dolo\u010dene celice, ki je shranjena v dolgi in tesno zviti makromolekuli DNA.<\/p>\n

Kaj so eksoni?<\/strong><\/p>\n

Eksoni so kodirajo\u010de regije gena \u2013 nosijo dedno informacijo za sintezo gena, so kraj\u0161i od 120-159 nukleotidnih baz, kodira lahko 40-50AK posameznega proteina<\/p>\n

Kaj so introni?<\/strong><\/p>\n

Introni so nekodirajo\u010de regije \u2013 vmesne regije \u2013 niso klju\u010dni nosilci dedne informacije, lahko vsebujejo od 50-2000 nukleotidnih baz, vsebujejo odve\u010dno DNA, ki naj ne bi imela posebne vloge.<\/p>\n

Kaj je mutacija?<\/strong><\/p>\n

Mutacija je napaka v replikaciji DNA. V ekson se vgradi napa\u010den nukleotid ali pa se nukleotid ne vgradi. Posledica so napa\u010dne informacije. \u010ce do mutacije pride na eksonu lahko pride do spremembe AK zaporedja, sintezo napa\u010dnega proteina in protein ne bo ve\u010d pravilno deloval. \u010ce pa pride do mutacije na intronu je pa to tiha mutacija in naj ne bi imela vpliva.<\/p>\n

Na\u0161tej signalne molekule na membrani celic in na kak\u0161ne molekule se ve\u017eejo!<\/strong><\/p>\n

Prostaglandin (lipidi) in hormoni (peptidi, proteini, steroidi). Ve\u017eejo pa se na receptorske molekule.<\/p>\n

Na\u0161tej sekundarne obve\u0161\u010devalce!<\/strong><\/p>\n

Molekula cAMP, cGMP, Ca2+, diacilglicerol.<\/p>\n

Zakaj je pomemben prenos signalov na celici?<\/strong><\/p>\n

Mehanizem prenosa signalov je potreben, da se lahko za\u010dnejo celi\u010dni procesi.
\n
\nNa\u0161tej bolezni, ki so posledica motenj v celi\u010dni signalizaciji!<\/strong><\/strong><\/p>\n

HIV, sladkorna bolezen tipa 2, razli\u010dne vrste raka.
\n
\nKaj so receptorji?<\/strong><\/strong><\/p>\n

So beljakovine na celi\u010dni membrani za prenos snovi, u\u010dinkovin skozi selektivno prepustno membrano celice.<\/p>\n

Kaj je amfifilnost?<\/strong><\/p>\n

Amfifilnost pomeni, da ima molekula dvojne lastnosti. Na enem delu je hidrofobna, na drugem pa hidrofilna. Ima polarno glavo in nepolarni rep.<\/p>\n

Zakaj so pomembni miceli?<\/strong><\/p>\n

Pomembni so zaradi svoje sposobnosti solubiliziranja, omogo\u010dajo, da se lahko nepolarne spojine transportirajo po vodi, potem, ko se raztopijo v nepolarni sredici micelov. Zato jih uporabljamo kot detergente ali kot nosilce zdravilnih u\u010dinkov. Pomembni so pri izgradnji in funkcioniranju biolo\u0161kih membran.
\n
\nNapi\u0161i strukturo micela!<\/strong><\/strong><\/p>\n

Natrijev stearat, ki je karboksilatni anion in nepolarno ogljikovodikov konec + voda.<\/p>\n

Definicija pH, kislin in baz!<\/strong><\/p>\n

Pri reverzibilni ionizaciji vode pride do razpada vode na hidronijev ali oksonijev ion H3O- in proton H+. obseg ionizacije vrednostimo s pH. Sorensen ga je definiral kot negativni deseti\u0161ki logaritem koncentracije H+. Vrednost pH raztopine je odvisna od nekaterih snovi (kisline, baze), ki zvi\u0161ajo ali zni\u017eajo koncentracijo ionov v vodi.<\/p>\n

Kisline\u00a0 v vodi oddajo proton, baze sprejmejo proton. Bolj je neka spojina kisla, ni\u017eji ima pH, bolj je alkalna vi\u0161ji ima pH. pH vrednsot nevtralne vode je 7.<\/p>\n

Definicija pKa!<\/strong><\/p>\n

Je negativni deseti\u0161ki logaritem disociacijske konstante. Je kvantitativno merilo za jakost kisline, obi\u010dajno obmo\u010dje vrednosti kislin v biokemiji je 2-13, ni\u017eja vrednost pKa pomeni, da je kislina mo\u010dnej\u0161a.
\n
\nKaj so triacilgliceroli in kako nastanejo?<\/strong><\/strong><\/p>\n

Triacilgliceroli (TAG) so nepolarni lipidi, sestavljeni so iz glicerola in ma\u0161\u010dobnih kislin. Lahko so enostavni TAG (imajo tri enake MK \u2013 so redki v naravi) ali me\u0161ani z dvema ali tremi razli\u010dnimi MK. So nepolarne, hidrofobne molekule in heteropolimeri. Nastanejo pa z esterifikacijo. Glicerol ima tri hidroksilne skupine, na katere se z estrskimi vezmi ve\u017eejo ma\u0161\u010dobne kisline.<\/p>\n

Katere so ma\u0161\u010dobne kisline?<\/strong><\/p>\n

Poznamo nasi\u010dene in nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline.<\/p>\n

Na\u0161tej tri ma\u0161\u010dobne kisline!<\/strong><\/p>\n

Stearinska, oleinska, linolna, palmitinska.<\/p>\n

Kak\u0161na je razlika med olji in trdnimi ma\u0161\u010dobami?<\/strong><\/p>\n

Ma\u0161\u010dobe so triacilgliceroli izolirani iz \u017eivalskega tkiva in so pri sobni temperaturi trdni, ker vsebujejo prete\u017eno nasi\u010dene MK. Olja pa so triacilgliceroli iz rastlinskih semen, vsebujejo pa prete\u017eno nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline, pri sobni temperaturi so v teko\u010dem stanju. Razlika je zaradi MK, ki so vezane na glicerol.<\/p>\n

Zakaj so pomembni glikoproteini?<\/strong><\/p>\n

to so proteini, ki imajo kovalentno vezan ogljikov hidrat. Sodelujejo pri mnogih biolo\u0161kih procesih \u2013 pri imunskem odgovoru, prepoznavanju med celicami in strjevanju krvi, mnogi pa so pripeti na plazemsko membrano.<\/p>\n

Kaj so hilomikroni?<\/strong><\/p>\n

So lipoproteini z najmanj\u0161o gostoto, sestavljeni iz lipidov, lahko jih razumemo kot kapljice ma\u0161\u010dob obdane s plastjo proteinov in polarnih lipidov. V notranjosti vsebujejo triacilglicerole in zaestren holesterol, na povr\u0161ini pa holesterol, fosfolipide in proteine, ki jim pove\u010dajo topnost v vodi.
\n
\nKako se hilomikroni transportirajo v krvnem obtoku?<\/strong><\/strong><\/p>\n

V \u010drevesju se sestavijo iz lipidov iz hrane, se absorbirajo in preko limfe izlo\u010dijo v kri, po kateri se prenese do perifernih tkiv. Tam lipaza sprosti MKiz TAG. Lipoprotein izgubi ve\u010dino TAG, ostane hilomikrosnki ostanek, ki je bogat s holesterolom.
\n
\nKaj so lipoproteini?<\/strong><\/strong><\/p>\n

Nepolarni lipidi se po krvi prena\u0161ajo kot lipoproteinski kompleksi. To so serumski delci, sestavljeni iz specifi\u010dnih proteinov, imenovanih apolipoproteini in iz razli\u010dnih kombinacij triacilglicerolov, fosfolipidov, holesterola in holesterolnih estrov.
\n
\nKaj so pektini?<\/strong><\/strong><\/p>\n

Pektini so polisaharidne komponente celi\u010dnih sten, estrahiramo jih iz rastlin.<\/p>\n

Kaj so fosfolipidi?<\/strong><\/p>\n

So polarni lipidi, ki so po zgradbi podobni TAG, le da imajo namesto treh radikalov MK na glicerol zaestreni le dve na tretjo pa je zaestrena polarna glava. Pri fosfolipidih je to fosforjeva kislina. Nanjo je vezan \u0161e drug alkohol, glava je polarna, rep nepolaren.<\/p>\n

V katerih strukturah so zastopani fosfolipidi?<\/strong><\/p>\n

So del lipidnega dvosloja celi\u010dne membrane, so poglavitni gradnik celi\u010dne membrane.
\n
\nKaj je cikli\u010dni adenozin monofosfat?<\/strong><\/strong><\/p>\n

cAMP je oblika adenozinmonofosfata, v kateri sta hidroksilni skupni na mestih 3\u2032 in 5\u2032 povezani v cikli\u010dni fosfodiester, deluje kot sekundarni obve\u0161\u010devalec.<\/p>\n

Kaj je glutation in kak\u0161na je njegova vloga v eritrocitu?<\/strong><\/p>\n

Je peptid sestavljen iz aminokislin glutamin, cistein in glicin. Je antioksidant in reducent.<\/p>\n

Kako disociira ogljikova kislina?<\/strong>
\n
\nV bikarbonatnem pufru:<\/strong><\/strong><\/p>\n

CO2 + H2O \u2013 H2CO3 \u2013 H+ + HCO3- + (H2O)<\/p>\n

HCO3- + H2O \u2013 H+ + CO32- + (H2O)<\/p>\n

Kako disociira fosforna kislina?<\/strong><\/p>\n

V fosfatnem pufru:<\/strong>
\n<\/strong>
\nH3PO4 + H2O \u2013 H2PO4- + H+ + (H2O)<\/p>\n

H2PO4- + H2O \u2013 HPO42- + H+ + (H2O)<\/p>\n

HPO42- + H2O \u2013 PO43- + H+ + (H2O)<\/p>\n

V katerih ciklusih nastaja ATP?<\/strong><\/p>\n

Glikoliza, oksidativna fosforilacija, v dihalni verigi s prenosom elektronov, citratni ciklus.<\/p>\n

Kateri nukleotidi sestavljajo DNA\/RNA?<\/strong><\/p>\n

DNA \u2013 adenin \u2013 timin, gvanin \u2013 citozin<\/p>\n

RNA \u2013 adenin \u2013 uracil, gvanin \u2013 citozin
\n
\nKaj je riboza in kaj deoksiriboza in v katerem ciklusu nastajata?<\/strong><\/strong><\/p>\n

Sta pentozi, monomeri. Riboza je sladkor v ribonukleotid monofosfatu, ki je gradnik RNA. Deoksiriboza pa je sladkor v deoksiribonukleotid monofosfatu gradnik DNA. Nastajata pa v metaboli\u010dnem procesu glikolize.<\/p>\n

Na\u0161tej dve heksozi!<\/strong><\/p>\n

Glukaoza in fruktoza.
\n
\nKateri pufrski sistemi uravnavajo pH telesnih teko\u010din?<\/strong>
\n<\/strong>
\nBikarbonatni plazemski, hemoglobinski in fosfatni pufer.
\n
\nKaj so esencialne aminokisline?<\/strong>
\n<\/strong>
\nTo so aminokisline, ki jih telo ne more sintetizirati samo, zato jih moramo vna\u0161ati s hrano. Vseh esencialnih kislin je 8: izolevcin, levcin, lizin, metionin, fenilalanin, treonin, triptofan, valin.<\/p>\n

Kaj so neesencialne aminokisline?<\/strong><\/p>\n

So tiste aminokisline, ki jih organizem sintetizira, zato niso nujno potrebna v prehrani. Te pa so: alanin, asparagin, aspartat, cistein, glutamat, glutamin, glicin, prolin, serin, tirozin.<\/p>\n

Na\u0161tej 10 aminokislin!<\/strong><\/p>\n

Aminokisline so: glicin G Gly, alanin A Ala, valin V Val, levcin L Leu, izolevcin I Ile, metionin M Met, fenilalanin F Phe, prolin P Pro, serin S Ser, treonin T Thr
\n
\nNa\u0161tej funkcionalne grupe aminokislin!<\/strong>
\n<\/strong>
\nCentralni C atom, na katerega so vezani H atom, karboksilna skupina (COOH), aminska skupina (NH2) in stranska veriga (R).<\/p>\n

\u017delezo v telesu, kje, zakaj?<\/strong><\/p>\n

Hemoglobin ima \u017eelezov atom, na katerega se ve\u017ee kisik.
\n
\nKaj je bistvena kemijska lastnost nenasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin?<\/strong><\/strong><\/p>\n

Zanj je zna\u010dilna reaktivnost molekul, ki imajo dvojne vezi v cis konfiguraciji med dvema ogljikoma.
\n
\nKaj so trigliceridi?<\/strong><\/strong><\/p>\n

So estri alkohola glicerola in vi\u0161jih ma\u0161\u010dobnih kislin. Ne topijo se v vodi.
\n
\nKje se tvorijo \u017eol\u010dne kisline in kako delujejo? Katere \u017eol\u010dne kisline pozna\u0161?<\/strong><\/strong><\/p>\n

Sintetizirajo se v jetrih, shranjujejo v \u017eol\u010dniku in se izlo\u010dajo v vodi. So emulgatorji ma\u0161\u010dob. Kisline pa so holna, glikoholna \u017eol\u010dna kislina.<\/p>\n

Kaj so encimi, katere vrste encimov pozna\u0161?<\/strong><\/p>\n

Encimi so katalizatorji biokemijskih reakcij v \u017eivih organizmih. Usmerjajo in uravnavajo tiso\u010de reakcij, ki omogo\u010dajo pretvorbe energije, sinteze in metaboli\u010dne razgradnje. Po kemi\u010dni strukturi so proteini. Poznamo pa membranske, citoplazmatske, organelospecifi\u010dne, inkretorne in sekretorne.
\n
\nKako delujejo inhibitorji encimov?<\/strong><\/strong><\/p>\n

Ireverzibilni inhibitor se pove\u017ee z encimom s kovalentnimi ali zelo mo\u010dnimi vezmi. Ve\u017ee se na funkcionalno skupino AK, ki sodelujejo pri vezavi substrata ali pri kataliti\u010dnem delovanju, ter tako inaktivira encim (bojni strupi \u2013 \u0161kodljivi, aspirin inhibira sintezo prostaglandinov \u2013 bole\u010dina)<\/p>\n

Reverzibilni inhibitorji se ve\u017eejo na encim vendar lahko iz njega disociirajo. Encim je neaktiven le takrat, ko je inhibitor nanj vezan. Poznamo tri skupine kompetetivne, nekompetetivne in akompetetivne.
\n
\nNa\u0161tej glavne grupe encimov po klasifikaciji!<\/strong><\/strong><\/p>\n

Poznamo oksidoreduktaze, transferaze, hidrolaze, liaze, izomeraze, ligaze.<\/p>\n

Napi\u0161i definicijo centra encima!<\/strong><\/p>\n

Aktivni center ali aktivno mesto je \u017eep ali vdolbina na tridemenzionalni strukturi encima, na katero se ve\u017ee substrat, v\u010dasih tudi kofaktor in kjer se odvija kataliza.<\/p>\n

Kaj so aminotransferaze?<\/strong><\/p>\n

So podskupina transferaz, ki katalizirajo transaminacijo. Transferaze pa so encimi, ki katalizirajo prenos funkcionalne skupine z ene molekule na drugo.<\/p>\n

Kaj so kofaktorji encimov, kateri so pogosti?<\/strong><\/p>\n

Kofaktor je komponenta, ki jo nekateri encimi poleg svojega proteinskega dela potrebujejo za pravilno delovanje. Lahko je organska ali kordinacijska skupina \u2013 koencim in pa kovinski ion.<\/p>\n

Na\u0161tej koencime!<\/strong><\/p>\n

NAD, NADP, pantotenska kislina, koencim A, aksorbinska kislina (vit. C); biotin, pirodoksal fosfat, kobalamin (vit B12), folna kislina.
\n
\nKaj so alosteri\u010dni encimi?<\/strong><\/strong><\/p>\n

<\/p>\n

Spadajo med regulatorske encime, so velika skupina encimov, ki ne ka\u017eejo zna\u010dilnosti Michaelis-Mentenove kinetike. Alosteri\u010dnost pomeni, da so sestavljeni iz ve\u010d podenot pri katerih pride pri vezavi ligandov do konfomacijskih sprememb. V celicah so ti encimi odgovorni za katalizo pa tudi za uravnavanje hitrosti celotnih metaboli\u010dnih procesov.<\/p>\n

Kaj so ribocimi?<\/strong><\/p>\n

So molekule kataliti\u010dne RNA, ki delujejo kot encim, molekula ima kataliti\u010dne in encimske lastonsti.<\/p>\n

Kaj je esterifikacija?<\/strong><\/p>\n

Esterifikacija se zgodi, kadar se hidroksilna skupina (alkohol) pove\u017ee z ma\u0161\u010dobno kislino z estersko vezjo. Proces lahko pote\u010de postopoma \u2013 nastanejo vmesni monoacilgliceroli ali pa diacilgliceroli. Produkt pa sta ester in voda.<\/p>\n

Kaj so glikolipidi?<\/strong><\/p>\n

So del lipidnega dvosloja celi\u010dne membrane. So samo na zunanji strani, sestavljeni so iz glave (polarni-hidrofilni) in repa (nepolarni-hidrofobni). Glava je iz sladkorja, obi\u010dajno iz galaktoze, lahko pa iz glukoze, sladkorjev pa je lahko tudi ve\u010d.<\/p>\n

Klju\u010dna zna\u010dilnost nasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin!<\/strong><\/p>\n

Ena ali ve\u010d dvojnih vezi v cis konfiguraciji.
\n
\nKaj je kodon?<\/strong><\/strong><\/p>\n

Je zaporedje treh sosednjih nukleotidnih baz na mRNA.<\/p>\n

Kje nastaja piruvat?<\/strong><\/p>\n

Nastaja kot kon\u010dni produkt aerobne glikolize, kjer se glukoza pretvori v piruvat.
\n
\nKak\u0161na je razlika med koencimom A in acetil koencimom A?<\/strong><\/strong><\/p>\n

Razlika je v acetilni skupini vezani na tiolno skupino.<\/p>\n

Funkcionalne grupe acetil koencima A!<\/p>\n

Koencim A, s tiolno skupino \u2013SH, acetilna skupina \u2013C-CH3 na C atom pa je z dvojno vezjo (navzgor) vezan \u0161e en kisikov atom.<\/p>\n

Na\u0161tej vitamine!<\/strong><\/p>\n

Transretinol \u2013 vit A, tiamni \u2013 vit. B, riboflavin \u2013 vit B2, niacin \u2013 vit B3, piridoksal \u2013 B6, l-aksorbinska kislina- vit C, holekalciferol \u2013 vit D, tokoferol \u2013 vit E, filokinin \u2013 vit K, folna kislina.<\/p>\n

Katere \u017eol\u010dne kisline pozna\u0161, kje se tvorijo in kako delujejo?<\/p>\n

Holna, glikoholna, tvorijo pa se v jetrih. Pri fiziolo\u0161kem pH dosociirajo v soli \u017eol\u010dne kisline, ki se skladi\u0161\u010dijo v \u017eol\u010dniku, izlo\u010dajo pa se v \u010drevesje. So emulgatorji ma\u0161\u010dob.<\/p>\n

ALT in AST, kaj so transaminaze?<\/strong><\/p>\n

Transaminaze so encimi, ki omogo\u010dajo spreminjanje neke AK v drugo. Spro\u0161\u010dajo se pri okvarah sr\u010dne mi\u0161ice, jeter, mo\u017eganov. AST in ALT sta encima, ki sta pokazatelja parenhimske okvare jeter. AST je aspartat aminotransferaza, encim, ki ga najdemo v jetrih. ALT pa je alanin aminotransferaza, encim, ki ga prav tako najdemo v jetrih.<\/p>\n

Iz \u010desa je sestavljena molekula hemoglobina?<\/p>\n

Hemoglobin je konjugiran protein, sestavljen iz prosteti\u010dne grupe \u2013 HEM, beljakovine \u2013 globin in \u017eeleza v dvovalentni obliki.<\/p>\n

Napi\u0161i normalno obmo\u010dje pH encima!<\/p>\n

Normalno obmo\u010dje pH encima je 6-8.
\n
\nKaj je POCT?<\/strong><\/strong><\/p>\n

Je laboratorijsko testiranje, ki se izvaja ob preiskovancu, izvaja ga klini\u010dno osebje brez laboratorijskega izobrazbe ali pacient sam. Nana\u0161a pa se na vsako testiranje izven laboratorija.<\/p>\n

Verige dvojne vija\u010dnice sta povezani z\u2026\u2026kovalentnimi vezmi.<\/p>\n

Kje se nahajajo ribosomi v evkariontski celici?<\/p>\n

Na povr\u0161ini ednoplazmetskega retikuluma.<\/p>\n

Beljakovine, ki so povezane v DNA v kromosomu se imenujejo\u2026histoni.<\/p>\n

Rekombinacije DNA je\u2026molekulsko kloniranje.<\/p>\n

Kaj so plazmidi?<\/strong><\/p>\n

So ve\u010dinoma kro\u017ene, lahko pa tudi linearne dvovija\u010dne molekule DNA, ki so sposobne samostojnega podvajanja. Pogosto pri bakterijah, arhejah, lahko pa tudi pri evkariontih.<\/p>\n

Kaj so bakteriofagi?<\/strong><\/p>\n

Je kompleksna oblika virusa, ki napade bakterije, so specializirani za dolo\u010deno bakterijo, Sestavljen je iz glave in repa, glava pa je sestavljena iz beljakovinskega ovoja, ki obdaja genetski material. Beljakovine iz repa prepoznajo bakterijo, na katero se bakteriofagi pritrdijo z repkom. Uporabljajo jih za prepre\u010devanje bolezni, ki jih povzro\u010dajo bakterije.<\/p>\n

Kaj je RNK polimeraza?<\/strong><\/p>\n

Encim, ki se povezuje v nukleotide v molekuli RNA:<\/p>\n

Nari\u0161i in opi\u0161i beta razgradnjo ma\u0161\u010dobnih kislin!<\/strong><\/p>\n

Razgradnja ma\u0161\u010dobnih kislin poteka v procesu beta-oksidacije, ki poteka v mitohondrijih. Besta-oksidacija nasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin se za\u010dne po njihovem vstopu v mitohondrijski matriks. Pri beta-oksidaciji nastanejo produkti, ki so za metabolizem zelo pomembni. Beta-oksidacija poteka s ponavljajo\u010dim se zaporedjem \u0161tirih reakcij:<\/p>\n

-oksidacija enojne vezi med dvema ogljikovima atomoma do dvojne vezi, v sodelovanju s FAD<\/p>\n

-adicija vode na dvojno vez z uvedbo hidroksilne skupine na enega od ogljikov<\/p>\n

-oksidacija hidroksilne skupine v prisotnosti NAD+ do ketoskupine<\/p>\n

-razcep vezi C-C in sprostitev acetil-CoA.<\/p>\n

Na\u0161tej monosaharide, disaharide in polisaharide!<\/p>\n

Monosaharidi: gliceraldehid, dihidroksiaceton, eritroza, eritruloza, riboza, ribuloza, glukoza, manoza, galaktoza, fruktoza, sedoheptuloza.<\/p>\n

Disaharidi: maltoza, celobioza, laktoza, saharoza<\/p>\n

Polisaharidi: \u0161krob, glikogen, dkstran, inulin, celuloza, pektin, hitin, hialuronska kislina<\/p>\n

Kaj je NADH in FADH?<\/strong><\/p>\n

Kon\u010dni produkt metabolnih poti sta energijsko bogata elektron-donorja NADH ter FADH2.<\/p>\n

Kaj je gen?<\/strong><\/p>\n

Gen je sestavljen iz dolge verige DNK v kateri so zapisane dedne informacije. Vsi geni skupaj v telesu pa se imenujejo genomi.<\/p>\n

Kaj je kromosom?<\/strong><\/p>\n

Kromosom je 5-krat zavita me\u0161anica DNK in histonskih beljakovin. Pojavi se le v \u010dasu, ko se celica deli. Kadar se ne deli, so razstavljeni na kromatinska vlakna, kar je predzadnja verzija kromosoma.
\n
\nKaj je baza?<\/strong><\/strong><\/p>\n

Baze so snovi, ki protone v vodni raztopini sprejemajo.
\n
\nKaj je kislina?<\/strong><\/strong><\/p>\n

Kisline so snovi, ki v vodni raztopini oddajo protone.<\/p>\n

Kaj je glikoliza?<\/strong><\/p>\n

Je najpomembnej\u0161a metaboli\u010dna pot, kjer se glukoza pretvori v piruvat. Ker glikoliza lahko poteka tudi v anaerobnih razmerah, lahko glikolizno pot izkori\u0161\u010dajo tako aerobni kot anaerobni organizmi. Pri aerobnih organizmih je glikoliza proces, v katerem se glukoza pripravi za nadaljno razgradnjo in pridobivanje energije. Glikolizo razdelimo na prvih pet reakcij in na drugih pet reakcij. V prvih petih stopnjah se glukoza fosforilira in cepi na dve molekuli glicer-aldehid-3-fosfata. V naslednjih petih stopnjah se gliceraldehi-3-fosfat pretovri v piruvat. Celotno zaporedje reakcij vodi do nastanka dveh ATP in dveh NADH za vsako molekulo glukoze, ki vstopi v metaboli\u010dni proces glikolize.<\/p>\n

Katere so purinske in pirimidinske baze?<\/strong><\/p>\n

Purinske baze se v DNK povezujejo s komplementarnimi pirimidinskimi bazami in sicer s timinom in citozinom. Purinski bazi pa sta adenin in gvanin.<\/p>\n

Kaj so pufri?<\/strong><\/p>\n

Pufri so snovi, ki se upirajo spremembi pH pri dodatku H ali OH ionov. Pufre sestavlja par \u0161ibke kisline (HA) in \u0161ibka, konjugirana baza (A-). Za delovanje pufrov sta pomembna oba para, A odstranjuje protone, kadar pH pada, HA daje protone, kadar pH nara\u0161\u010da. V telesu so pomembni tisti pufri, ki so prisotni v dovolj veliki koncentraciji, tem zahtevam ustrezajo \u0161tirje puferni sistemi:<\/p>\n

-bikarbonatni pufer: puferska kapaciteta bikarbonatnega pufra je najve\u010dja pri pH 6,1<\/p>\n

-hemoglobinski pufer: je najpomembnej\u0161i nebikarbonatni pufer v ECT<\/p>\n

-plazemski proteini: drugi najpomembnej\u0161i nebikarbonatni pufer<\/p>\n

-fosfatni pufer: je najpomembnej\u0161i pufer znotrajceli\u010dnega okolja<\/p>\n

Spremembe koncentracije katerekoli komponente enega pufra ima za posledico spremembo koncentracije komponent vseh ostalih pufrov in spremembo pH.<\/p>\n

Citratni ciklus!<\/strong><\/p>\n

Je ciklus osmih reakcij in predstavlja centralno pot aerobnega metabolizma.\u00a0 Na kratko je to kataliti\u010dna pot. Povzetek dogajanja citratnega ciklusa: acetat, enota C2, vstopi kot acetil-CoA in dva ogljikova atoma zapustita ciklus v dveh lo\u010denih reakcijah kot CO2, tri molekule NAD se reducirajo do NADH s pomo\u010djo dehidrogenaz, ena molekula FAD se reducira do FADH2, fosfoanhidridna vez v ATP ali GTP nastane s pomocjo energije, ki je bila shranjena v tioestru CoASH<\/p>\n


\nANABOLIZEM: <\/strong><\/strong>zanj je zna\u010dilna izgradnja kompleksnih biolo\u0161kih molekul iz majhnih molekul ( sinteza proteinov iz AK, sinteza DNA iz nukleotidov\u2026). Zanj so zna\u010dilne redukcijske reakcije, kjer se energija porablja iz molekule ATP. Poteka v citosolu.<\/p>\n

ALT:<\/strong> alaninaminotransferaza-jetra, skeletna muskulatura,srce, pankreas,eritrociti (mi\u0161i\u010dna distrofija,pankreatitis,infekcijska mononukkleoza<\/p>\n

AST:<\/strong> aspartataminotransferaza \u2013ledvica,plju\u010da\u2026(MI, jetrna obolenja,mi\u0161i\u010dna distrofija,plju\u010dna embolija,inf.mono.)<\/p>\n

B OKSIDACIJA MK:<\/strong> je razgradnja MK z namenom pridobivanja energije iz uskladi\u0161\u010denih zalog MK se sprostijo iz TAG<\/p>\n

DISAHARIDI:<\/strong> saharoza, maltoza, laktoza<\/p>\n

FLAVIN MONONUKLEOTID:<\/strong> je koencim ve\u010djega \u0161tevila encimov kot npr. aminokislinska oksidaza<\/p>\n

GK:<\/strong> je triplet genetskih baz.Je zbirka kodonov, ki kodirajo posamezne AK.Je najpomembnej\u0161i za sintezo proteinov, ker nosi informacijo za pripenjanje dolo\u010dene AK.Zna\u010dilnosti:3 nukleotidi dolo\u010dajo 1 AK,1 kodon se uporabi 1X,vsebuje signala START in STOP, nukleotidi se berejo zaporedoma
\n
\nGLICEROFOSFOLIPIDI:<\/strong><\/strong> so strukturni deli biolo\u0161kih membran, sest. Iz pol.glave in nepolarnega repa<\/p>\n

GLIKOLIZA:<\/strong> anaerobna metaboli\u010dna pot, v kateri se glukoza in nekateri drugi monosaharidi razgradijo do purivata pri \u010demer nastaja ATP in NADH
\n
\nGLIKOPROTEINI:<\/strong><\/strong> so proteini, ki imajo kovalentno vezan ogljikov hidrat. Sodelujejo pri mnogih biolo\u0161kih procesih:pri imeunskem odgovoru, prepoznavanju med celicami, strjevanju krvi, mnogi so pripeti na plazemsko membrano<\/p>\n

GOLGIJEV APARAT:<\/strong> modifikacija oligosaharidnega dela beljakovin,sortiranje belj.za vgradno v organela, v plazmalemo\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ali za eksport iz celice<\/p>\n

HETEROPOLIMERI: <\/strong>dna, koencim a,proteini<\/p>\n

HOMOPOLIMERI:<\/strong> glikogen, \u0161krob, celuloza<\/p>\n

KATABOLIZEM:<\/strong> so\u00a0 razgradne poti, v katerih se kompleksne org.molekule razgradijo do enostavnih molekul. Za katabolizem so zna\u010dilne oksidacijske reakcije.Pri tem procesu se spro\u0161\u010da energija ki jo hrana vsebuje. Poteka v mitohondriju.
\n
\nKATALIZE: <\/strong><\/strong>neencimska (kislina\/baza cepi anionske vezi), s kovinskim ionom (Na,Mg..),kovalentna(encimska kataliza)<\/p>\n

KOENCIM:<\/strong> nebeljakovinska spojina, ki sodeluje v reakciji, ki jo katalizira encim, vendar ni trajno vezana na encim<\/p>\n

LIPIDI:<\/strong> voski, holesterol, vitamin d<\/p>\n

MAKROMELEKULE:<\/strong> dna, holesterol, koencima, rna
\n
\nMONOMERI:<\/strong><\/strong> deoksiriboza, gvanin, riboza, asparagin,glukoza, OH
\n
\nMONOSAHARIDI:<\/strong><\/strong> glukoza, galaktoza, fruktoza, riboza<\/p>\n

PEROKSISOMI:<\/strong> oksidativne reakcije s O2, razgradnja vodikovega peroksida,oksidacija MK
\n
\nPIRANOZA:<\/strong><\/strong> je monosaharid s strukturo \u0161est\u010dlenskega obro\u010da
\n
\nPOLARNE MOLEKULE: <\/strong><\/strong>etanol
\n
\nPOLISAHARIDI:<\/strong><\/strong> \u0161krob, glikogen, celuloza, pektin,<\/p>\n

RNK polimeraza je encim, ki povezuje nukleotide v molekulo RNK<\/p>\n

VIRUSI:<\/strong> so nadmolekulski kompleksi. So paraziti, ki se razmno\u017eujejo samo s pomo\u010djo gostiteljeve celice.
\n
\nVITAMINI:<\/strong><\/strong> trans-retinol -A,tiamin -B1,riboflavin -B2,niacin -B3,piridoksal-B6,kobalamin-B12,askorbinska kisl.-C, holekalciferol-D,tokoferol-E,filokinin-K, biotin, holin, folna kislina, pantotenska kislina, lipojska kislina
\n
\nPH TEKO\u010cIN: <\/strong><\/strong>\u017eelod.tek.1.2-3, limona2.3,gazirane 2.8,kisel de\u017e3.5,kava5,mi\u0161ice5.1,urin5-8,slina6.4-6.9,<\/p>\n

morska voda7-7.5,krvna plazma7.4,jetra7.4,sok nadledvi\u010dne \u017eleze 7,8-8<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kateri so temeljni dogodki biokemije, kot vede? -17 in 18 stoletje \u2013 pod vplivom Paracelzusa so biologi v \u0161tudij biolo\u0161kih materialov za\u010deli vklju\u010devati molekularni pristop -1828 \u2013 uradniki Rockfellerjeve fundacije prvi\u010d uporabijo izraz molekularna biologija -1952 \u2013 Watson in Crick odkrijeta zgradbo dvojne vija\u010dnice molekule DNA<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-2353","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-biofizika-in-biokemija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2353","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2353"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2353\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2353"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2353"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2353"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}