1. Kateri od na\u0161tetih znakov ni zna\u010dilen za ireverzibilno celi\u010dno okvaro:<\/p>\n
A. apoptoza<\/p>\n
B. piknoza<\/p>\n
C. karioreksa<\/p>\n
D. karioliza<\/p>\n
E<\/strong>. vakuolarna degeneracija<\/p>\n <\/p>\n 2. Cilindri\u010dni epitel v dihalnih poteh se zaradi vpliva kajenja cigaret spremeni v ve\u010dskladnega plo\u0161\u010datega. To spremembo imenujemo:<\/p>\n A. hipertrofija<\/p>\n B. hiperplazija<\/p>\n C. atrofija<\/p>\n D<\/strong>. metaplazija<\/p>\n E. degeneracija<\/p>\n <\/p>\n 3. Normalna te\u017ea mo\u017eganov je 1350 g. Atrofi\u010dni mo\u017egani tehtajo:<\/p>\n A. 1500 g<\/p>\n B. 1350 g<\/p>\n C.<\/strong> 1000 g<\/p>\n D. 0 g<\/p>\n E. 1351 g<\/p>\n <\/p>\n 4. Kateri od na\u0161tetih ne sodi med glavne \u0161tiri znake vnetja:<\/p>\n A.\u00a0Calor<\/p>\n B.\u00a0Rubor<\/p>\n C.\u00a0Tumor<\/p>\n D.\u00a0Dolor<\/p>\n E.<\/strong> Odor<\/p>\n <\/p>\n 5. Bole\u010dina pri vnetju je posledica:<\/p>\n A<\/strong>. aktivne hiperemije<\/p>\n B. prehodne vazokonstrikcije<\/p>\n C. fagocitoze nevtrofilcev<\/p>\n D<\/strong>. bradikinina in prostaglandinov<\/p>\n E. opsonizacije bakterij<\/p>\n <\/p>\n 6. Aspirin inhibira nekatere procese vnetja s tem, da zavira sintezo:<\/p>\n A.\u00a0Histamina<\/p>\n B<\/strong>.\u00a0Prostaglandina in tromboksana<\/p>\n C.\u00a0Serotonina<\/p>\n D.\u00a0Hagemanovega faktorja<\/p>\n E.\u00a0Arahidonske kisline<\/p>\n <\/p>\n 7. Kaj od na\u0161tetega ne tvori granulacijskega tkiva?<\/p>\n A. miofibroblasti<\/p>\n B. fibroblasti<\/p>\n C. ve\u010djedrne velikanke<\/p>\n D.<\/strong> angioblasti<\/p>\n E. vnetnice<\/p>\n <\/p>\n 8. Katera celica tvori protitelesa?<\/p>\n A<\/strong>.\u00a0limfociti B<\/p>\n B.\u00a0citotoksi\u010dni limfociti<\/p>\n C.\u00a0monociti<\/p>\n D.\u00a0plazmatke<\/p>\n E.\u00a0eozinofilci<\/p>\n <\/p>\n 9. Razen ene od na\u0161tetih bolezni so vse avtoimune:<\/p>\n A.\u00a0sistemski lupus eritematozus<\/p>\n B.\u00a0multipla skleroza<\/p>\n C.\u00a0primarna biliarna ciroza<\/p>\n D.\u00a0pemfigus<\/p>\n E<\/strong>.\u00a0AIDS<\/p>\n <\/p>\n 10. Granulom je zna\u010dilna morfolo\u0161ka sprememba za kateri tip preob\u010dutljivostne reakcije?<\/p>\n A. prvi<\/p>\n B. drugi<\/p>\n C. tretji<\/p>\n D<\/strong>. \u010detrti<\/p>\n E. peti<\/p>\n <\/p>\n 11.\u00a0 Ve\u010dina kongenitalnih malformacij je:<\/p>\n A<\/strong>.\u00a0neznanega vzroka<\/p>\n B.\u00a0povezanih z oku\u017ebo med nose\u010dnostjo<\/p>\n C.\u00a0fizikalnega vzroka<\/p>\n D.\u00a0povzro\u010denih z zdravili<\/p>\n E.\u00a0posledica onesna\u017eenega okolja<\/p>\n <\/p>\n 12.\u00a0 Trisomija kromosoma 21 je zna\u010dilna za:<\/p>\n A.\u00a0Turnerjev sindrom<\/p>\n B.\u00a0Klinefelterjev sindrom<\/p>\n C<\/strong>.\u00a0Downov sindrom<\/p>\n D.\u00a0sindrom WAGR (Wilmsov tumor, aniridija, genitalne malformacije, mentalna retardacija)<\/p>\n E.\u00a0kongenitalni retinoblastom<\/p>\n <\/p>\n 13. Adenokarcinom prepoznamo po:<\/p>\n A<\/strong>. \u017eleznih strukturah<\/p>\n B. poro\u017eenevanju<\/p>\n C. tvorbi hrustanca<\/p>\n D. limfocitom podobnih celicah<\/p>\n E. vretenastih celicah<\/p>\n <\/p>\n 14. Plju\u010dni tumor je zaseval v mo\u017egane po:<\/p>\n A.\u00a0limfnih potih<\/p>\n B.\u00a0\u017eivcih<\/p>\n C<\/strong>.\u00a0krvnih \u017eilah<\/p>\n D.\u00a0cerebrospinalni teko\u010dini<\/p>\n E.\u00a0plevralni teko\u010dini<\/p>\n <\/p>\n 15. Teratomi izvirajo iz:<\/p>\n A<\/strong>.\u00a0kli\u010dnega epitela jaj\u010dnikov<\/p>\n B.\u00a0mo\u017eganskih celic<\/p>\n C.\u00a0\u0161\u010ditnice<\/p>\n D.\u00a0endokrinih celic trebu\u0161ne slinavke<\/p>\n E.\u00a0jajcevodov<\/p>\n <\/p>\n 16. Policikli\u010dni aromatski ogljikovodiki so karcinogeni, ki jih najdemo v<\/p>\n A. korenju<\/p>\n B. barvilih<\/p>\n C. gobah<\/p>\n D<\/strong>. tobaku<\/p>\n E. dodatkih v hrani<\/p>\n <\/p>\n 17. Kaj od na\u0161tetega ne predstavlja edema:<\/p>\n A.\u00a0anasarka<\/p>\n B.\u00a0ascites<\/p>\n C.\u00a0hidrotoraks<\/p>\n D<\/strong>.\u00a0hematoperikard<\/p>\n E.\u00a0periorbitalna oteklina<\/p>\n <\/p>\n 18.\u00a0 Hemoptiza je krvavitev iz:<\/p>\n A.\u00a0srca<\/p>\n B<\/strong>.\u00a0plju\u010d<\/p>\n C.\u00a0\u017eelodca<\/p>\n D.\u00a0\u010drevesja<\/p>\n E.\u00a0ledvic<\/p>\n <\/p>\n 19. Absces je zaplet:<\/p>\n A<\/strong>.\u00a0septi\u010dne embolije<\/p>\n B.\u00a0embolije kostnega mozga<\/p>\n C.\u00a0zra\u010dne embolije<\/p>\n D.\u00a0ma\u0161\u010dobne embolije<\/p>\n E.\u00a0embolije amnijske teko\u010dine<\/p>\n <\/p>\n 20. Biopti\u010dne tkivne vzorce po\u0161iljamo v laboratorij obi\u010dajno v:<\/p>\n A. vodi<\/p>\n B. suhe<\/p>\n C. nevtralnem pufriranem formalinu<\/p>\n D.<\/strong> fiziolo\u0161ki raztopini<\/p>\n E. ledu<\/p>\n <\/p>\n 21. Kateri med na\u0161tetimi dejavniki tveganja ni povezan z razvojem ateroskleroze:<\/p>\n A.\u00a0starost<\/p>\n B.\u00a0dednost<\/p>\n C.\u00a0sladkorna bolezen<\/p>\n D.\u00a0hipertenzija<\/p>\n E<\/strong>.\u00a0estrogeni<\/p>\n <\/p>\n 22. Najbolj zna\u010dilno mesto za ateroskleroti\u010dno anevrizmo je:<\/p>\n A.\u00a0ven\u010dna arterija<\/p>\n B.\u00a0ascendentna aorta<\/p>\n C.<\/strong> torakalna aorta<\/p>\n D.\u00a0abdominalna aorta<\/p>\n E.\u00a0iliakalne arterije<\/p>\n <\/p>\n 23. Najpomembnej\u0161a posledica prirojenega pomanjkanja alfa 1 antitripsina je:<\/p>\n A.\u00a0kroni\u010dni bronhitis<\/p>\n B.\u00a0bronhiektazija<\/p>\n C.\u00a0atelektaza<\/p>\n D<\/strong>.\u00a0emfizem<\/p>\n E.\u00a0mezoteliom<\/p>\n <\/p>\n 24. Najpomembnej\u0161i vzrok emfizema je:<\/p>\n A<\/strong>.\u00a0cigaretni dim<\/p>\n B.\u00a0onesna\u017eenje zraka v mestih<\/p>\n C.\u00a0starost<\/p>\n D.\u00a0kroni\u010dne plju\u010dne bolezni<\/p>\n E.\u00a0astma<\/p>\n <\/p>\n 25. Za Crohnovo bolezen zna\u010dilne spremembe najdemo obi\u010dajno v:<\/p>\n A.\u00a0anusu<\/p>\n B.\u00a0rektumu<\/p>\n C.\u00a0ustih<\/p>\n D.\u00a0\u017eelodcu<\/p>\n E<\/strong>.\u00a0terminalnem ileumu<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n 26. Kriptni abscesi, razjede in vnetni polipi v celotnem debelem \u010drevesu so zna\u010dilne spremembe za:<\/p>\n A.\u00a0divertikulozo \u010drevesja<\/p>\n B.\u00a0Crohnovo bolezen<\/p>\n C.<\/strong> ulcerozni kolitis<\/p>\n D.\u00a0psevdomembranozni kolitis<\/p>\n E.\u00a0kolero<\/p>\n <\/p>\n 27. V Sloveniji je najpogostej\u0161i vzrok jetrne ciroze:<\/p>\n A.\u00a0virusna oku\u017eba<\/p>\n B.<\/strong> prekomerno pitje alkohola<\/p>\n C.\u00a0zloraba prepovedanih drog<\/p>\n D.\u00a0avtoimuni hepatitis<\/p>\n E.\u00a0\u017eol\u010dni kamni<\/p>\n <\/p>\n 28. Alkoholni hepatitis povzro\u010di okvaro jetrnih celic, ki se ka\u017ee z:<\/p>\n A. anemijo<\/p>\n B. ascitesom<\/p>\n C. komo<\/p>\n D.<\/strong> zvi\u0161anjem ALT in AST<\/p>\n E. pajkastimi nevusi<\/p>\n <\/p>\n 29. Pri akutnem glomerulonefritisu ne bomo na\u0161li:<\/p>\n A.\u00a0proteinurije<\/p>\n B.\u00a0hematurije<\/p>\n C<\/strong>.\u00a0poliurije<\/p>\n D.\u00a0arterijske hipertenzije<\/p>\n E.\u00a0edemov<\/p>\n <\/p>\n 30. Mlada \u017eena je na medenih tednih in ima akutni cistitis, ki je povzro\u010den z:<\/p>\n A.\u00a0virusi<\/p>\n B<\/strong>.\u00a0bakterijami<\/p>\n C.\u00a0paraziti<\/p>\n D.\u00a0glivicami<\/p>\n E.\u00a0mehanskim dra\u017eenjem<\/p>\n <\/p>\n 31. Pap bris je najbolj ustrezen test za zgodnje odkrivanje:<\/p>\n A.\u00a0horiokarcinoma<\/p>\n B.\u00a0ovarijskega karcinoma<\/p>\n C.\u00a0endometrijskega karcinoma<\/p>\n D<\/strong>.\u00a0karcinoma cerviksa<\/p>\n E.\u00a0leiomioma uterusa<\/p>\n <\/p>\n 32. Najpogostej\u0161i histolo\u0161ki tip karcinoma dojke je?<\/p>\n A.\u00a0medularni<\/p>\n B.\u00a0mucinozni<\/p>\n C.<\/strong> infiltrativni duktalni<\/p>\n D.\u00a0lobularni<\/p>\n E.\u00a0tubularni<\/p>\n <\/p>\n 33. Kateri med na\u0161tetimi znaki je najbolj zna\u010dilen za sladkorno bolezen?<\/p>\n A.\u00a0Oligurija<\/p>\n B.\u00a0Anurija<\/p>\n C<\/strong>.\u00a0Poliurija<\/p>\n D.\u00a0Proteinurija<\/p>\n E.\u00a0Cilindrurija<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n 34. Primarni diabetes mellitus je:<\/p>\n A.\u00a0povzro\u010den z virusno oku\u017ebo<\/p>\n B.\u00a0je posledica imunske reakcije<\/p>\n C<\/strong>.\u00a0multifaktorski<\/p>\n D.\u00a0bolezen otro\u0161ke dobe<\/p>\n E.\u00a0posledica tumorjev trebu\u0161ne slinavke<\/p>\n <\/p>\n 35. Maligni melanom se lahko razvije iz:<\/p>\n A.\u00a0seboroi\u010dne keratoze<\/p>\n B.\u00a0bazalnoceli\u010dnega karcinoma<\/p>\n C.\u00a0lentiga<\/p>\n D<\/strong>.\u00a0pigmentne urtikarije<\/p>\n E.\u00a0fungoidne mikoze<\/p>\n <\/p>\n 36. Kateri od na\u0161tetih znakov spremembe pigmentnega znamenja je zelo sumljiv:<\/p>\n A<\/strong>. asimetrija<\/p>\n B. rast dlake<\/p>\n C. zaobljenost<\/p>\n D. simetrija<\/p>\n E. stanj\u0161anje<\/p>\n <\/p>\n 37. Katero od na\u0161tetih bolezni lahko prenesemo s transplantacijo ro\u017eenice?<\/p>\n A.\u00a0Huntingtonovo horeo<\/p>\n B.\u00a0Alzheimerjevo bolezen<\/p>\n C<\/strong>.\u00a0Creutzfeldt-Jakobovo bolezen<\/p>\n D.\u00a0menigokokni meningitis<\/p>\n E.\u00a0Parkinsonovo bolezen<\/p>\n <\/p>\n 38. Multipli plaki demielinizacije, ki so dobro vidni pri pregledu z ra\u010dunalni\u0161ko tomografijo (CT glave), pomenijo veliko verjetnost:<\/p>\n A.\u00a0Creutzfeldt-Jakobove bolezni<\/p>\n B.\u00a0Huntingtonove horee<\/p>\n C.\u00a0virusnega encefalitisa<\/p>\n D<\/strong>.\u00a0Multiple skleroze<\/p>\n E.\u00a0mo\u017eganskega abscesa<\/p>\n <\/p>\n 39. \u0160estdesetletni mo\u0161ki je opa\u017eal stanj\u0161an curek pri uriniranju. Kateri vzrok je najbolj verjeten?<\/p>\n A.\u00a0prostatitis<\/p>\n B.\u00a0obstrukcija uretre<\/p>\n C<\/strong>.\u00a0hiperplazija prostate<\/p>\n D.\u00a0karcinom prostate<\/p>\n E.\u00a0dehidracija<\/p>\n <\/p>\n 40. Najpogostej\u0161a oblika arterijske hipertenzije je:<\/p>\n A<\/strong>.\u00a0esencialna ali idiopatska<\/p>\n B.\u00a0renalna zaradi kon\u010dne ledvi\u010dne bolezni<\/p>\n C.\u00a0hiperaktivnost nadledvi\u010dnic<\/p>\n D.\u00a0sekundarna zaradi tumorjev nadledvi\u010dnice<\/p>\n E.\u00a0sekundarna zaradi zo\u017eitve aorte<\/p>\n <\/p>\n 41. Miokardni infart spremljajo \u0161tevilne biokemi\u010dne spremembe, ki so lahko posledica nekroze sr\u010dnomi\u0161i\u010dnih vlaken. Kateri od na\u0161tetih encimov se najprej zvi\u0161a, ko pride do zapore veje ven\u010dne arterije?<\/p>\n A.\u00a0alaninska aminotransferaza<\/p>\n B.\u00a0Aspartatna aminotransferaza<\/p>\n C.\u00a0kreatin kinaza<\/p>\n D.\u00a0Laktatna dehidrogenaza<\/p>\n E.\u00a0kisla fosfataza<\/p>\n <\/p>\n 42. Kaj se spremeni v ledvici pri nefrosklerozi:<\/p>\n A. pomno\u017ei se vezivo, zmanj\u0161a se \u0161tevilo ledvi\u010dnih telesc, ledvica je la\u017eja<\/p>\n B. ledvica je te\u017eja, ker pride do vnetne eksudacije in edema<\/p>\n C. ledvica je sfrknjena, ker se razra\u0161\u010dajo tubuli<\/p>\n D. ledvica je cisti\u010dno spremenjena, ve\u010dja in te\u017eja<\/p>\n E. v ledvici se odlaga amiloid in je slaninastega videza<\/p>\n <\/p>\n 43. Pri lobarni plju\u010dnici, ki jo povzro\u010da pnevmokok, pri\u010dakujemo v histolo\u0161ki sliki:<\/p>\n A. vnetno infiltracijo stene dihalne poti<\/p>\n B<\/strong>. vnetno eksudacijo v alveole<\/p>\n C. edem v alveolih<\/p>\n D. strdke v \u017eilah<\/p>\n E. brazgotine v apeksih plju\u010d<\/p>\n <\/p>\n 44. Miliarna tuberkuloza pomeni<\/p>\n A. raz\u0161iritev tuberkuloze v bezgavke<\/p>\n B. najdbo \u0161tevilnih granulomov v razli\u010dnih organih\u00a0 to prav dohtar<\/p>\n C. krvavitev iz kaverne<\/p>\n D. raz\u0161iritev tuberkuloze po dihalnih potih<\/p>\n E. raz\u0161iritev tuberkuloze v plevralni prostor<\/p>\n <\/p>\n 45. Ma\u0161\u010dobno nekrozo najdemo v in ob trebu\u0161ni slinavki pri akutnem pankreatitisu. Do nje pride zaradi spro\u0161\u010danja in delovanja:<\/p>\n A.\u00a0amilaze<\/p>\n B<\/strong>.\u00a0lipaze<\/p>\n C.\u00a0proteaze<\/p>\n D.\u00a0pepsina<\/p>\n E.\u00a0inzulina<\/p>\n <\/p>\n 46. Kateri od povzro\u010diteljev kroni\u010dnega virusnega hepatitisa najpogosteje vodi v cirozo?<\/p>\n A.\u00a0HAV<\/p>\n B<\/strong>.\u00a0HBV<\/p>\n C.\u00a0HCV<\/p>\n D.\u00a0HDV<\/p>\n E.\u00a0HEV<\/p>\n <\/p>\n 47. Kaj od na\u0161tetega ne velja za AIDS oziroma oku\u017ebo HIV?<\/p>\n A . zni\u017eano \u0161tevilo celic pomagalk<\/p>\n B. oportunisti\u010dne oku\u017ebe<\/p>\n C. demenca<\/p>\n D<\/strong>. incidenca oku\u017ebe se zni\u017euje<\/p>\n E. prenos s spolnim odnosom ob uporabi kontracepcijskih tablet<\/p>\n <\/p>\n 48. Za kateri virus vemo, da povzro\u010da limfom\/levkemijo pri \u010dloveku?<\/p>\n A.\u00a0VHA<\/p>\n B.\u00a0HIV<\/p>\n C<\/strong>.\u00a0HTLV-1<\/p>\n D.\u00a0HPV<\/p>\n E.\u00a0CMV<\/p>\n <\/p>\n 49. Ve\u010dina pecljatih neoplasti\u010dnih polipov \u010drevesja je:<\/p>\n A.\u00a0hiperplasti\u010dnih polipov<\/p>\n B.\u00a0juvenilnih polipov<\/p>\n C.\u00a0vnetnih polipov<\/p>\n D<\/strong>.\u00a0tubularnih adenomov<\/p>\n E.\u00a0psevdopolipov<\/p>\n <\/p>\n 50. Pribli\u017eno polovica karcinomov debelega \u010drevesa se razvije v:<\/p>\n A<\/strong>.\u00a0rektosigmi<\/p>\n B.\u00a0descendentnem delu<\/p>\n C.\u00a0pre\u010dnem delu<\/p>\n D.\u00a0ascendentnem delu<\/p>\n E.\u00a0slepem \u010drevesu<\/p>\n 51. Kateri tip raka na dojki je najpogostej\u0161i(histolo\u0161ko) 52. .Kaj je sumljivo za maligni melanom 53. Diabetes tipa-1 je 54. Kateri proces ne vodi v smrt celice 55. Zaplet tromboze je lahko 56. Kateri izmed na\u0161tetih ne spada med glavne znake vnetja D. Tumor<\/p>\n E<\/strong>. Functio laesa<\/p>\n <\/p>\n 57. Za katero bolezen je zna\u010dilno emfizem plju\u010d (kaj ga povzro\u010da) 58. Zna\u010dilnosti imunodiskrazi\u010dne amiloidoze so: 59. Zna\u010dilnosti metaplazije so: 60. Pasivna hiperemija (kongestija): 61. Hemoragi\u010dni infarkt je zna\u010dilen za: 62. Zna\u010dilnosti tujkovega granuloma so: 63. Najpogostej\u0161i izvor plju\u010dne trombembolije je: 64. Dejavniki tveganja za infekcijski endokarditis so: 65. Najverjetnj\u0161i patogenetski mehanizem pri revmati\u010dni vro\u010dini je: <\/p>\n 66. Nerazvitje organa zaradi odsotnosti genetske zasnove imenujemo: 67. Najpogostej\u0161i povzro\u010ditelji osteomielitisa so: 68. Difuzno gnojno vnetje imenujemo: 69. Zna\u010dilnosti karcinoma in situ so: 70. Plo\u0161\u010datoceli\u010dni karcinom je pogost v: 71. Pri gradaciji tumorja upo\u0161tevamo: 72. Pri dolo\u010danju stadija tumorja upo\u0161tevamo: <\/p>\n 73. Maligni melanom lahko zraste kot primarni tumor v: 74. Med benigne epitelijske tumorje sodijo: 75. Populacije, ki jih najbolj ogro\u017ea oku\u017eba z virusom B\/C hepatitisa so: 76. Med bolezni, ki jih spremlja zvi\u0161ana incidenca raka, \u0161tejemo: 77. Za karcinom debelega \u010drevesa velja: 78. Najpomembnej\u0161a etiolo\u0161ka dejavnika pri akutnem pankreatitisu sta: 79. Katera zna\u010dilnost ka\u017ee na zanesljivo maligno naravo tumorja? 80. Vaskularni tumor, ki se pojavlja v zvezi z AIDS-om, je: <\/p>\n 81. Spremembe v ustni votlini, ki se pogosteje pojavljajo v sklopu AIDS-a, so vse razen: 82. Pri AIDS-u obi\u010dajno ugotovimo: 83. Najpogostej\u0161i vzrok pove\u010danja bezgavk je\/so: 84. Ne-Hodgkinovi limfomi najpogosteje vzniknejo iz: 85. Maligni tumor v se\u010dnem mehurju je najpogosteje: 86. Zgodnji za\u010detek spolnega \u017eivljenja in menjavanje spolnih partnerjev sta rizi\u010dna dejavnika za nastanek: 87. Najpogostej\u0161i vzrok subarahnoidalnega hematoma je: 88. Mo\u017eganski absces lahko nastane: 89. Posledice virusnega meningitisa: 90. Histiolo\u0161ke zna\u010dilnosti glioblastoma so: 91. Difuzna alveolarna okvara: 92. Kateri od na\u0161tetih dejavnikov NE povzro\u010da difuzne alveolarne okvare? 93. Pri kroni\u010dnem bronhitisu obi\u010dajno lahko najdemo: 94. Za raka po\u017eiralnika je zna\u010dilno: 95. Barrettov po\u017eiralnik pomeni: 96. Pleomorfni adenom: 97. Zna\u010dilnosti lihen planusa so: <\/p>\n 98. Zna\u010dilnosti Warthinovega tumorja so: 99. Zna\u010dilnosti infekcije s kandido so: 100. Kateri odgovor je pravilen za odontogeno cisto? 101. Med monomorfne adenome slinavk pri\u0161tevamo: 102. Zna\u010dilnosti nekrotizirajo\u010de sialometaplazije sta: 103. Zna\u010dilnost aftoznega stomatitisa je: <\/p>\n 104. Zna\u010dilnost plo\u0161\u010datoceli\u010dnega karcinoma ustne votline je: 105. Pravilna trditev za levkoplakijo je: 106. Zna\u010dilnosti odontoma sta: 107. Folikularna cista ka\u017ee naslednje zna\u010dilnosti: 108. Zna\u010dilnost nazopalatinalne ciste je: 109. Razvoj plo\u0161\u010datoceli\u010dnega karcinoma ustne votline je etiolo\u0161ko povezan: 110. Kateri trditvi veljata za ameloblastom? 111. Kateri od na\u0161tetih trditev za keratocisto NISTA pravilni? 112. Zna\u010dilnosti adenoidnocisti\u010dnega karcinoma so: 113. Za karcinom ustnice je zna\u010dilno: 114. Zna\u010dilnosti mukoepidermoidnega karcinoma sta: 115. Tri najpogostej\u0161e lokalizacije plo\u0161\u010datoceli\u010dnega karcinoma ustne votline so: 116. Za amelogenesis imperfecta je zna\u010dilno: 1. Kateri od na\u0161tetih znakov ni zna\u010dilen za ireverzibilno celi\u010dno okvaro: A. apoptoza B. piknoza C. karioreksa D. karioliza E. vakuolarna degeneracija<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[239],"tags":[],"class_list":["post-2362","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-patologija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2362","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2362"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2362\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2362"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2362"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2362"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nA<\/strong>. duktilni karcinom
\nB. lobarni ca.
\nC. medularni ca.
\nD. tubularni ca.<\/p>\n
\nA. skr\u010denje znamenja
\nB<\/strong>. nepravilna oblika znamenja
\nC. izra\u0161\u010danje dlak<\/p>\n
\nA. povzro\u010den z virusom
\nB<\/strong>. podedovan
\nC<\/strong>. avtoimuna bolezen
\nD<\/strong>. otro\u0161ka bolezen
\nE. nastane zaradi tumorja trebu\u0161ne slinavke<\/p>\n
\nA. apoptoza
\nB. piknoza
\nC. karioreksa
\nD. karioliza
\nE. vakuolna degeneracija<\/p>\n
\nA.\u00a0 anevrizma ascedentne aorte
\nB. anevrizma torokalne aorte
\nC<\/strong>.\u00a0 anevrizma abdominalne aorte
\nD. anevrizma ven\u010dnih arterij<\/p>\n
\nA. rubor
\nB.\u00a0 dolor
\nC. calor<\/p>\n
\nA. onesna\u017eeno okolje
\nB. kajenje
\nC. astma
\nD<\/strong>. KOPB<\/p>\n
\nA. razvije se v povezavi s proliferacijo limfocitov B
\nB. razvije se v povezavi z razli\u010dnimi kroni\u010dnimi boleznimi
\nC. amiloid je grajen iz beljakovine AL
\nD<\/strong>. amiloid v tkivih doka\u017eemo z barvilom Kongo rde\u010de
\nE. amiloid je grajen iz beljakovine AA.<\/p>\n
\nA<\/strong>. da je reverzibilna
\nB. da je ireverzibilna
\nC. da je pogostej\u0161a v mezenhimskih celicah
\nD. da je pogostej\u0161a v epitelijskih celicah
\nE<\/strong>. da zrele epitelijske ali mezenhimske celice ene vrste nadomestijo zrele epitelijske ali\u00a0 mezenhimske celice druge vrste.<\/p>\n
\nA. je pogost patolo\u0161ki proces v jetrih in vranici
\nB. nastane zaradi simpati\u010dne nevrogene stimulacije
\nC. je vedno sistemski bolezenski proces
\nD.<\/strong> se pojavi v plju\u010dih pri dekompenzaciji levega prekata
\nE<\/strong>. je pogosto povezana z lokalnim edemom.<\/p>\n
\nA. srce
\nB<\/strong>. plju\u010da
\nC<\/strong>. \u010drevesje
\nD. ledvice
\nE. trebu\u0161no slinavko.<\/p>\n
\nA. tujek je lahko endogena ali eksogena snov
\nB. tujkov granulom nastane zaradi mehani\u010dnega in kemi\u010dnega dra\u017eenja
\nC. v osrednjem delu tujkovega granuloma je vedno obilen gnojni eksudat
\nD<\/strong>. v tujkovem granulomu pogosto najdemo tudi Langhansove velikanke
\nE. nastane zaradi sekundarne bakterijske infekcije.<\/p>\n
\nA<\/strong>. tromboza globokih ven spodnjih okon\u010din
\nB. tromboza globokih ven zgornjih okon\u010din
\nC. tromboza povrhnjih ven spodnijh okon\u010din
\nD. tromboza levega atrija
\nE. arterijska tromboza.<\/p>\n
\nA. prirojena sr\u010dna hiba
\nB<\/strong>. prebolela revmati\u010dna vro\u010dina
\nC. tromboza povrhnjih ven spodnjih okon\u010din
\nD. plju\u010dna trombembolija
\nE<\/strong>. u\u017eivanje intravenskih drog.<\/p>\n
\nA. preob\u010dutljivostna reakcija na virusne antigene
\nB. direktni u\u010dinek bakterijskih toksinov
\nC. virusna oku\u017eba
\nD. odlaganje imunskih kompleksov
\nE<\/strong>. navskri\u017ena reakcija protiteles proti bakterijskim antigenom z lastnimi antigeni.<\/p>\n
\nA. hipoplazija
\nB. atrofija
\nC<\/strong>. agenezija
\nD. aplazija
\nE. atrezija.<\/p>\n
\nA<\/strong>. bakterije
\nB. virusi
\nC. glive
\nD. paraziti
\nE. drugi mikroorganizmi.<\/p>\n
\nA. absces
\nB<\/strong>. empiem
\nC<\/strong>. flegmona
\nD. granulom
\nE. gangrena.<\/p>\n
\nA<\/strong>. da ne prera\u0161\u010da bazalne membrane
\nB. da metastazira redkeje kot invazivni karcinom
\nC. da vznikne samo v plo\u0161\u010datem epiteliju
\nD. celi\u010dna polimorfija in atipije v vsej debelini epitelija
\nE. patolo\u0161ke mitoze.<\/p>\n
\nA. \u0161\u010ditnici
\nB<\/strong>. ko\u017ei
\nC.<\/strong> plju\u010dih
\nD. \u017eelodcu
\nE<\/strong>. po\u017eiralniku.<\/p>\n
\nA. velikost tumorja
\nB. regresivne spremembe v tumorju
\nC<\/strong>. \u0161tevilo mitoz v tumorskem tkivu
\nD<\/strong>. celi\u010dno in jedrno polimorfijo
\nE.<\/strong> zasevanje v podro\u010dne bezgavke.<\/p>\n
\nA<\/strong>. velikost tumorja
\nB. zasevanje v podro\u010dne bezgavke
\nC. angioinvazijo
\nD<\/strong>. invazivno rast v okolna tkiva
\nE.<\/strong> \u0161tevilo mitoz v tumorskem tkivu.<\/p>\n
\nA<\/strong>. ko\u017ei in nekaterih sluznicah
\nB. plju\u010dih
\nC. retini
\nD. leptomeningah
\nE. jetrih.<\/p>\n
\nA. limfom
\nB<\/strong>. adenom
\nC. teratom
\nD<\/strong>. papilom
\nE. bazaliom.<\/p>\n
\nA<\/strong>. narkomani
\nB. delavci v tovarnah azbesta, vinilklorida in anilinskih barv
\nC. novorojen\u010dki
\nD<\/strong>. zobozdravstveni delavci
\nE<\/strong>. zdravstveni delavci na oddelkih za dializo, kirurgijo, patologijo in sodno medicino.<\/p>\n
\nA<\/strong>. Barrettov po\u017eiralnik
\nB. pepti\u010dni ulkus dvanajstnika
\nC. ulcerozni kolitis
\nD. kroni\u010dni atrofi\u010dni gastritis
\nE. divertikulitis.<\/p>\n
\nA. je najpogostej\u0161i vzrok smrti zaradi raka pri \u010dloveku
\nB<\/strong>. patogenetsko je v zvezi s hrano, ki ima malo vlaknin
\nC. najpogostej\u0161i je plo\u0161\u010datoceli\u010dni karcinom
\nD<\/strong>. ve\u010dina se jih razvije iz adenomov
\nE<\/strong>. stadij bolezni je najpomembnej\u0161i prognosti\u010dni faktor.<\/p>\n
\nA<\/strong>. alkoholizem
\nB. vaskulitis
\nC. oku\u017eba z bakterijami ali glivicami
\nD. ateroskleroza
\nE.<\/strong> \u017eol\u010dni kamni.<\/p>\n
\nA<\/strong>. Invazivna tumorska rast.
\nB<\/strong>. Jedrna in celi\u010dna polimorfija.
\nC<\/strong>. Patolo\u0161ke mitoze.
\nD<\/strong>. Zasevanje.
\nE<\/strong>. Nekroza in krvavitve v tumorju.<\/p>\n
\nA. kapilarni hemangiom
\nB. glomangiom
\nC<\/strong>. Kaposijev sarkom
\nD. kavernozni hemangiom
\nE. limfangiosarkom.<\/p>\n
\nA. aftozne ulceracije
\nB<\/strong>. erozivni gingivitis
\nC. Kaposijev sarkom
\nD. karcinom malih slinavk
\nE. lasasta levkoplakija.<\/p>\n
\nA. limfocitozo
\nB<\/strong>. pomanjkanje T limfocitov pomagalk
\nC. pomanjkanje citotoksi\u010dnih limfocitov
\nD. pomanjkanje naravnih celic ubijalk
\nE. pomanjkanje\/izgubo B limfocitov.<\/p>\n
\nA. kroni\u010dna limfati\u010dna levkemija
\nB. Hodgkinova nodularna skleroza
\nC. metastaze karcinomov
\nD. ne-Hodgkinov maligni limfom
\nE. AIDS.<\/p>\n
\nA. limfocitov T
\nB<\/strong>. limfocitov B
\nC. celic NK (ubijalk)
\nD. makrofagov
\nE. plazmatk.<\/p>\n
\nA. plo\u0161\u010datoceli\u010dni karcinom
\nB. adenokarcinom
\nC. karcinoid
\nD<\/strong>. tranziciocelularni karcinom
\nE. papilom.<\/p>\n
\nA<\/strong>. karcinom materni\u010dnega vratu
\nB. endometrijski karcinom
\nC. leiomiom maternice
\nD. karcinom dojke
\nE. karcinom ovarija.<\/p>\n
\nA. hipertenzija
\nB. arterioskleroza
\nC. trombocitopenija
\nD<\/strong>. po\u0161kodba
\nE. vnetje.<\/p>\n
\nA. po po\u0161kodbi glave
\nB. hematogeno
\nC. ob gnojnem vnetju srednjega u\u0161esa
\nD<\/strong>. kot zaplet gnojnega meningitisa
\nE. z omejitvijo ecefalitisa.<\/p>\n
\nA<\/strong>. hidrocefalus
\nB. sekundarni vaskulitis
\nC. mo\u017eganski absces
\nD. ependimitis
\nE. ni posledic.<\/p>\n
\nA. sincicijske velikanke in citotrofoblast
\nB. huda celi\u010dna in jedrna polimorfija
\nC. nekroze s psevdopalisadnim urejanjem celic
\nD<\/strong>. proliferacija \u017eilja
\nE. rozete.<\/p>\n
\nA<\/strong>. predstavlja morfolo\u0161ke spremembe pri ARDS
\nB. v zgodnjem stadiju bolezni so pogoste hialine membrane
\nC. povzro\u010da jo lahko pnevmotoraks
\nD<\/strong>. lahko se razvije difuzna intersticijska plju\u010dna fibroza
\nE. plju\u010da so prekomerno zra\u010dna.<\/p>\n
\nA. Septi\u010dni \u0161ok.
\nB. Aspiracija \u017eelod\u010dne vsebine.
\nC. Virusna oku\u017eba.
\nD<\/strong>. Pnevmotoraks.
\nE. Radiacijski pnevmonitis.<\/p>\n
\nA. hipertrofijo submukoznih \u017elez
\nB<\/strong>. pove\u010dan upor pretoka zraka po dihalnih poteh
\nC. vnetno infiltracijo z eozinofilnimi granulociti
\nD<\/strong>. produktivni ka\u0161elj
\nE. izrazito zadebeljeno bazalno membrano epitelija dihalnih poti.<\/p>\n
\nA<\/strong>. pogosto nastane iz adenoma
\nB.<\/strong> prehrana je pomemben etiolo\u0161ki dejavnik
\nC<\/strong>. navadno o\u017ei svetlino po\u017eiralnika in ovira po\u017eiranje
\nD. kot zaplet se pojavi Krukenbergov tumor
\nE. za vznik je obvezna oku\u017eba s HPV.<\/p>\n
\nA. displazijo sluznice po\u017eiralnika
\nB.<\/strong> metaplazijo sluznice po\u017eiralnika v \u017elezno sluznico kot je normalna v \u017eelodcu ali \u010drevesju
\nC. stenozo v srednji tretjini po\u017eiralnika
\nD. divertikularno izbo\u010denje v zgornji tretjini po\u017eiralnika
\nE. pojav \u0161tevilnih cisti\u010dnih prostorov v sluznici po\u017eiralnika.<\/p>\n
\nA.<\/strong> je pravi me\u0161ani tumor, ker izvira iz razli\u010dnih kli\u010dnih pol
\nB.<\/strong> je najpogostej\u0161i tumor slinavk
\nC. se ne ponavlja
\nD. je grajen iz epitelijskih in mioepitelijskih celic ter limfati\u010dnega tkiva
\nE. najpogosteje se pojavlja v obu\u0161esni slinavki in v malih \u017elezah slinavkah.<\/p>\n
\nA<\/strong>. lahko se pojavlja na ustni sluznici in ko\u017ei ali izklju\u010dno na ustni sluznici
\nB. klini\u010dno lo\u010dimo retikularno in erozivno obliko ter obloge ali plak
\nC. zna\u010dilna histolo\u0161ka slika ka\u017ee na epitelijsko\u2013stromalni meji gosto infiltracijo s plazmatkami
\nD. zna\u010dilna histolo\u0161ka slika ka\u017ee na epitelijsko\u2013stromalni meji gosto infiltracijo z limfociti T
\nE. pri diagnostiki so v pomo\u010d imunofluorescentne preiskave, ki so pri vseh oblikah lihen planusa na epitelijsko-stromalni meji negativne z IgG, IgM in IgA protitelesi ter pozitivne s fibrinogenom<\/p>\n
\nA. cisti\u010den tumor, svetline cist openja ve\u010dvrsten visokoprizmati\u010den epitelij, pod epitelijem je limfati\u010dno tkivo
\nB<\/strong>. najpogosteje se pojavlja v submandibularni \u017elezi slinavki
\nC. v 10% se pojavlja obojestransko v obu\u0161esni slinavki
\nD. zanj so zna\u010dilni cisti\u010dni prostori
\nE. v adenomu se pogosto razvije limfom.<\/p>\n
\nA. lahko se pojavlja kot akutno psevdomembransko vnetje ustne sluznice
\nB. pri kroni\u010dni hiperplasti\u010dni kandidiazi se pojavljajo hife izklju\u010dno v bazalnem sloju epitelija
\nC. zdravljenje s citostatiki ne vpliva na pogostej\u0161o obolevnost
\nD.<\/strong> kroni\u010dna hiperplasti\u010dna kandidiaza se pojavlja kot bela lisa na ustni sluznici
\nE. v histolo\u0161kih preparatih doka\u017eemo glivi\u010dne hife s srebritvenim barvanjem po Groccu.<\/p>\n
\nA. Epitelij cist ni v povezavi z epitelijem zoba v razvoju.
\nB. Med odontogene ciste pri\u0161tevamo tireoglosalno in branhiogeno cisto.
\nC. Radikularna cista se razvije iz Malassezovih oto\u010dkov.
\nD. Rezidualna cista nastaja iz ostankov zobne lamine.
\nE. Nazopalatina cista je najpogostej\u0161a odontogena cista.<\/p>\n
\nA. oksifilni adenom
\nB.<\/strong> Warthinov tumor
\nC<\/strong>. papilom
\nD. mioepiteliom
\nE. limfom.<\/p>\n
\nA. sprememba je najpogosteje lokalizirana na dlesni
\nB. klini\u010dno se ka\u017ee kot resi\u010dasta belkasta tvorba na trdem nebu
\nC.<\/strong> klini\u010dno se ka\u017ee kot razjeda na trdem nebu
\nD. histolo\u0161ka slika je enaka kot pri verukoznem karcinomu
\nE. klini\u010dna slika je podobna karcinomu.<\/p>\n
\nA. v svetovni populaciji je to izredno redka bolezen; prizadene manj kot 1% ljudi
\nB. klini\u010dno se ka\u017ee v treh oblikah; minor, major in verukozni obliki
\nC. za minor obliko so zna\u010dilni drobni bradavi\u010dasti poganjki epitelija in strome
\nD<\/strong>. za minor obliko so zna\u010dilni majhni bole\u010di ulkusi z zna\u010dilnim rumenkastim dnom
\nE. major oblika se pojavi izklju\u010dno na ustnem dnu.<\/p>\n
\nA. najpogosteje se pojavlja do 25. leta
\nB. klini\u010dno se vedno ka\u017ee v obliki eksofiti\u010dne tvorbe
\nC.<\/strong> najpogosteje se pojavlja na spodnji ustnici
\nD. etiolo\u0161ko ni povezan s kajenjem in slabo prehrano
\nE. oddaljeni zasevki so najpogostej\u0161i v jetrih.<\/p>\n
\nA. na jeziku se ne pojavlja
\nB. je redka sprememba na ustni sluznici
\nC.<\/strong> je po definiciji bela lisa na ustni sluznici, vedno povezana z razvojem plo\u0161\u010datoceli\u010dnega karcinoma
\nD. v histolo\u0161ki sliki praviloma prevladuje zadebeljen keratinski sloj z atrofi\u010dnim plo\u0161\u010datim epitelijem
\nE. pod klini\u010dno sliko bele lise se lahko skriva poro\u017eenevajo\u010d invazivni karcinom.<\/p>\n
\nA<\/strong>. spada med odontogene tumorje
\nB. lo\u010dimo plo\u0161\u010datoceli\u010dno in adenoidno obliko tumorja
\nC. pogosto vznikne v ostenju keratociste
\nD. v tumorju so vidni vsi elementi zobnega zametka; sklenina, dentin, pulpa in cement
\nE. je najpogostej\u0161i solidni (ne-cisti\u010dni) odontogeni tumor.<\/p>\n
\nA. najpogosteje se pojavlja ob zgornjih sekalcih
\nB. najpogosteje jo obdaja mo\u010dno poro\u017eenevajo\u010d hiperplasti\u010den plo\u0161\u010dat epitelij
\nC. v epiteliju ciste se lahko pojavljajo tudi mucinske celice
\nD. lahko se povezuje z razvojem adenokarcinoma, mukoepidermoidnega in plo\u0161\u010datoceli\u010dnega karcinoma
\nE. pojavlja se v povezavi z neizra\u0161\u010denim zobom.<\/p>\n
\nA. je pogosta oblika odontogene ciste v nazopalatinalnem kanalu
\nB. mikroskopsko je za cisto zna\u010dilen ve\u010dskladni plo\u0161\u010dat epitelij ali dihalni epitelij, v vezivni stromi pa ve\u010dja \u017eiv\u010dna povesma in ve\u010dje krvne \u017eile
\nC. pogosto se pojavlja v temporomandibularnem sklepu
\nD. bolnik ima navadno pri odpiranju ust hude bole\u010dine
\nE<\/strong>. iz nazopalatinalne ciste se pogosto razvije ameloblastom.<\/p>\n
\nA<\/strong>. s kajenjem in prekomernim u\u017eivanjem \u017eganih pija\u010d
\nB. z \u017eve\u010denjem tobaka
\nC. s hiperpigmentacijo ustne sluznice
\nD. s pogosto izpostavljenostjo son\u010dnim \u017earkom
\nE. z infekcijo z virusom HIV.<\/p>\n
\nA<\/strong>. Je najpogostej\u0161i benigni tumor v ustni votlini.
\nB.<\/strong> Pogosto zaseva v podro\u010dne bezgavke in plju\u010da.
\nC. Lahko se pojavlja samo v mehkih tkivih ustne votline.
\nD<\/strong>. Klini\u010dno se pojavlja v treh oblikah; unicisti\u010dna, policisti\u010dna in periferna.
\nE. Unicisti\u010dna oblika tumorja se pojavlja najpogosteje med 50. in 70. letom.<\/p>\n
\nA. Vedno se pojavlja kot solitarna lezija.
\nB. Cisto najpogosteje obdaja parakeratoti\u010den plo\u0161\u010dat epitelij (6-10 skladov).
\nC. Ovojnica ciste obi\u010dajno ni vnetno infiltrirana.
\nD. Multiple ciste se pojavljajo v sklopu sindroma.
\nE. Povezuje se z razvojem limfoma.<\/p>\n
\nA. tumor sestavljajo drobne, sorazmerno unimorfne celice, podobne bazalnim in imajo kribriformno, tubularno ter solidno obliko
\nB. oddaljeni zasevki so izjemno redki
\nC. pogosto raste perinevralno
\nD. najpogosteje se pojavlja v drobnih slinavkah ustne votline
\nE. pojavlja se izklju\u010dno v drobnih slinavkah.<\/p>\n
\nA. je zelo redek tumor ustne votline
\nB. histolo\u0161ko je praviloma \u017elezni karcinom
\nC<\/strong>. pogosto zaseva v plju\u010da
\nD.<\/strong> pogostej\u0161i je na spodnji ustnici
\nE. lahko ima obliko verukoznega karcinoma.<\/p>\n
\nA. je vedno hitro rasto\u010d tumor, ki zaseva le hematogeno
\nB. je najpogostej\u0161i karcinom v obu\u0161esni slinavki
\nC. histolo\u0161ka slika je povezana s pre\u017eivetjem bolnikov
\nD. karcinom raste pogosto perinevralno
\nE. za to obliko raka sta zna\u010dilni plo\u0161\u010datoceli\u010dna in hondroidna komponenta.<\/p>\n
\nA. sluznica alveolarnega grebena
\nB<\/strong>. lateralno-ventralna stran jezika
\nC. mehko nebo
\nD<\/strong>. spodnja ustnica
\nE.<\/strong> ustno dno.<\/p>\n
\nA. preko\u0161tevilni zobje
\nB<\/strong>. motnje v funkciji ameloblastov in mineralizaciji emajlskega matriksa
\nC. prizadeti so izklju\u010dno odontoblasti
\nD. generalizirana prizadetost zob
\nE<\/strong>. bolezen ni dedna.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"