{"id":2364,"date":"2013-06-17T16:23:09","date_gmt":"2013-06-17T15:23:09","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2364"},"modified":"2013-06-17T16:23:09","modified_gmt":"2013-06-17T15:23:09","slug":"diagnosticno-terapevtski-program-2013-vaja-dtp-zapiski-dtp-vaja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/diagnosticno-terapevtski-program-2013-vaja-dtp-zapiski-dtp-vaja\/","title":{"rendered":"Diagnosti\u010dno terapevtski program 2013 vaja"},"content":{"rendered":"<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">ENDOTRAHEALNA INTUBACIJA, INVAZIVNA IN NEINVAZIVNA MEHANI\u010cNA VENTILACIJA<\/span><\/strong><\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span><\/strong><\/p>\n<p><strong>MEHANSKA VENTILACIJA<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Indikacije:<\/span> zastoj dihanja, refrektorna hipoksija, hiperkapnija z respiracijsko acidozo, znaki utrujenosti dihalnih mi\u0161ic, respiracijska insuficienca z motnjami zavesti tahi- ali bradipnea, hipotenzijo<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Cilji<\/span>:omogo\u010danje vzdr\u017eevanja \u017eivljenja in pridobitev \u010dasa za obvladovanje stanja, ki je zahtevala MV, zmanj\u0161anje dihalnega dela, izbolj\u0161anje oksigenacijo (zasi\u010denost krvi s Hb vsaj 90 %) in izbolj\u0161anje ventilacije (pH krvi normalen).<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>prsni ko\u0161 je ventilator z negativnim tlakom. Ventilacija s pozitivnim tlakom. Skr\u010denje diafragme povzro\u010di negativen transtorakalni tlak, odprtje glotisa in vdor zraka v plju\u010da. Izdih je pasiven, omogo\u010da ga elasti\u010dnost prsnega ko\u0161a in plju\u010d<\/li>\n<li>aplikacija pozitivnega tlaka preko endotrahealni tubus (invazivna MV) ali obrazne maske (neinvazivna MV) \u2013 tok zraka v plju\u010da, dokler ventilator ne kon\u010da vdiha. Padec tlaka v dihalnih poteh, zaradi elasti\u010dnosti plju\u010d omogo\u010di pasiven izdih<\/li>\n<li>MV ne zdravi osnovne bolezni<\/li>\n<\/ul>\n<p><!--more--><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">DIHALNA STISKA<\/span>: nastane, ko respiratorni sistem ne more ve\u010d zagotoviti ustrezne oksigenacije arterijske krvi ali ne more ve\u010d vzdr\u017eevati normalnega tlaka ogljikovega dioksida. \u017divlj.ogro\u017eujo\u010de stanje, preskrba s kisikom nezadostna.<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>ENDOTRAHEALNA INTUBACIJA<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">INDIKACIJE ZA ENDOTRAHEALNO ITUBACIJO<\/span>:,dihalni zastoj,zo\u017eena zavest,zo\u017eitev ali zapora zgornjih dihal,obsrtukcija (KOPB) ali restikcija spodnjih dihal (npr. plju\u010dnica),kardialne motnje,za\u0161\u010dita pred aspiracijo,po\u0161kodbe glave,potreba po sedaciji ali anesteziji, nadzorovano predihavanje<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">KONTRAINDIKACIJE<\/span>:\u00a0 aspiracija tujkov, hude po\u0161kodbe dih.poti, po\u0161kodbe in bolezni vratne hrbtenice, mandibule ali temporomandibularnega sklepa.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">!PREDNOSTI ENDOTRAH.INTUB.:<\/span> \u0161\u010diti pred aspiracijo v plju\u010da, laj\u0161a predihavanje, omogo\u010da redno \u010di\u0161\u010denje sapnika in bronhov, v tubus lahko dajemo zdravilo, prepre\u010di napihovanje \u017eelodca ter bruhanje, \u0161\u010diti dihalno pot pred oteklino in stiskanjem,<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">PRIPRAVA POSTELJNE ENOTE<\/span>: dovolj maneverskega prostora,dostopnost do postelje z vseh \u0161tirih strani,ventilator \u2013 preverjeno delovanje, preverjeni dovodi kisika, zraka vakuuma,aspiracijski sistem,monitor za nadzorovanje \u017eivljenjskih funkcij, reanimacijski vozi\u010dek<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">PRIPRAVA BOLNIKA:<\/span>psihi\u010dna priprava bolnika, razlo\u017eimo mu namen in potek postopka ,bolnik mora le\u017eati na hrbtu, glava naj po\u010diva na nizkem, tr\u0161em vzglavniku, odstranitev zobne proteze, sedacija bolnika po naro\u010dilu zdravnika (fiksacija rok),zagotovitev venske poti, priklju\u010ditev na monitor za nadzorovanje \u017eivljenjskih funkcij<\/p>\n<p>PRIPRAVA PRIPOMO\u010cKOV:brizga 10 ml,laringoskop (ravni, ukrivljeni),endotrahealni tubus ustrezne velikosti (preverimo zra\u010dni me\u0161i\u010dek),xylocain gel,trak za fiksacijo tubusa in medzobni tamporokavice sterilne,rokavice za\u0161\u010ditne,za\u0161\u010ditna maska, o\u010dala, za\u0161\u010ditni pla\u0161\u010d,aspirator, aspiracijski katetri, ostali pripomo\u010dki za aspiracijo skozi endotrahealni tubus,ro\u010dni dihalni balon (AMBU),ventilator,predpisana i.v. terapija- sedativ + ostali pripomo\u010dki za aplikacijo i.v. terapije,stetoskop<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">POTEK ENDOTRAHEALNE INTUBACIJE<\/span><\/p>\n<ul>\n<li>zdravnik uvede lagingoskop v ustno votlino ob desnem ustnem kotu ali \u0161e bolje v medialni \u010drti; ro\u010daj dr\u017ei v desni roki, z levo usmerja proti grlu<\/li>\n<li>s konico lagingoskopa odmakne koren jezika in dvigne poklopec, da se prika\u017ee svetlina grla. Nato poprime ro\u010daj laringoskopa z levo roko, z desno vlo\u017ei tubus skozi svetlino grla v sapnik. Konec tubusa fiksiramo s trakom, med zobe vlo\u017eimo neki da ne pregrizne tubusa.<\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">VLOGA MEDICINSKE SESTRE<\/span><\/p>\n<ul>\n<li>mora biti ob bolniku in mu zagotoviti \u010dim bolj\u0161i ob\u010dutek varnosti<\/li>\n<li>komunikacija z bolnikom<\/li>\n<li>MS si pridobi zaupanje in bolj\u0161e sodelovanje, ker tako razume dogajanja okoli sebe<\/li>\n<li>Enostavna sporo\u010dila<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">POSEGA IZVEDENA V OKVIRU ZN PRI INTUBIRANEMU BOLNIKU: <\/span>aspiracija zgornjih dihalnih poti skozi endotrahealni tubus<\/p>\n<p>In preverjanje napihnjenosti zra\u010dnega me\u0161i\u010dka<\/p>\n<ul>\n<li><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">ASPIRACIJA SKOZI ENDOTRAH.TUBUS<\/span><\/strong>: odstranitev sekreta iz dihalnih poti, minimalno potrebo po aspiraciji prepozna izku\u0161ena MS\/ZT z avskultacijo prsnega ko\u0161a, opazovanjem bolnika, poseg izvajamo s sterilno tehniko<\/li>\n<\/ul>\n<p>PRIPOMO\u010cKI:aspirator s cevjo,konekt za aspiracijo,aspiracijski katetri ustrezne velikosti,sterilna rokavica,nesterilna za\u0161\u010ditna rokavica,brizga 10 ml,sterilno mazilo na vodni osnovi,ko\u0161 za odpadke ali zbiralnik za ku\u017eni material,za\u0161\u010ditna maska,kapa, za\u0161\u010ditni pla\u0161\u010d ali predpasnik, za\u0161\u010dita o\u010dala p.p \u2013 pri infektivnih bolnikih,papirna brisa\u010da, razku\u017eilo za izpiranje aspiracijskega sistema<\/p>\n<p>\u0161tevilo potrebnih oseb za izvedbo posega: ena, dve v primeru, \u010de se aspirira iz hipofarinksa.<\/p>\n<p>Bolnik mora biti priklju\u010den na EKG monitor, oksimeter, kontinuirano merjenje arterijskega krvnega pritiska, opazujemo barvo ko\u017ee in vidnih sluznic, poslu\u0161amo dihanje, opazujemo vzorec in frekvenco dihanja, dra\u017eenje na in u\u010dinkovitost ka\u0161lja, barvo, kozistenco in koli\u010dino sekreta.<\/p>\n<p>Poseg je invaziven, zato moramo biti pripravljeni na mo\u017ene zaplete, pri vseh bolnikih kisik zvi\u0161a na 100%<\/p>\n<p>Pri u\u010dinkoviti in varni aspiraciji je pomembna pravilna velikost aspiracijskega katetra. Pravilna velikost aspiracijskega katetra pri intubiranih se zra\u010duna po formuli: <strong>(\u0161tevilka endotrahealnega tubusa-2)x2 = maksimalna velikost aspiracijskega katetra.<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">MO\u017dNI ZAPLETI ASPIRACIJE:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li>krvavitev iz dihalnih poti \u2013 groba, sunkovita, predolga aspiracija, ki po\u0161koduje trahealno sluznico<\/li>\n<li>hipoksija \u2013 predolga aspiracija, izguba volumna in koncentracije kisika<\/li>\n<li>motnje sr\u010dnega ritma \u2013 bradikardija, tahikardija, ventikularne ekstrasirtule, sr\u010dni zastoj, dra\u017eenje n.vagusa<\/li>\n<li>oku\u017eba \u2013 nesterilni postopki ali kontaminirani pripomo\u010dki<\/li>\n<li>ekstubacija \u2013 neustrezna pritrditev in varovanje tubusa med posegom<\/li>\n<li>atelektaze (nepredihanost plju\u010d) &#8211; zaradi delovanja negativnega vleka ali spremembe polo\u017eaja tubusa ali kanile<\/li>\n<li>infekcija (vzroki: neupo\u0161tevanje sterilne tehnike), povi\u0161an intrakranialni pritisk<\/li>\n<\/ul>\n<p>aspiracija\u00a0 Nizka saturacija, hropenje, odsotnost refleksa ka\u0161lja, sekret.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">PREVERJANJE NAPIHNJENOSTI ZRA\u010cNEGA ME\u0160I\u010cKA:<\/span><\/p>\n<p>Namen: pravilno napihnjen balon\u010dek na tubusu ali kanili, prepre\u010diti nastajanje razjed v sapniku, omogo\u010dati doseganje nastavljenih parametrov ventilacije. Napihovanje izvajamo 2x dnevno, tlak v balon\u010dku 20cm H20<\/p>\n<p>Pripomo\u010dki: stetoskop, brizga 10 ml, manometer za merjenje tlaka v balon\u010dku.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">ASPIRACIJA DIHALNIH POTI <\/span><\/strong>refleks ka\u0161lja je pomemben za odstranjevanje izlo\u010dkov in tujkov iz dihalnih poti<strong><span style=\"text-decoration: underline;\">, <\/span><\/strong>kadar je izka\u0161ljevanje iz katerega koli vzroka ovirana ali celo onemogo\u010deno, je bolniku potrebno nuditi pomo\u010d pri izka\u0161ljevanju.<strong><span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span><\/strong>Aspiracija je poseg pri katerem s pomo\u010djo katetra in podtlaka posesamo sekret iz dihalnih poti (pri intubiranih in pri tistih, ki ne morejo izka\u0161ljevati)<strong><span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span><\/strong>Aspiriramo skozi nos, usta ali skozi tubus. Metoda je bolniku neprijetna in bole\u010da, lahko s \u0161tevilnimi zapleti. Aspiriramo samo za podane indikacije (ko je v dih.poteh prisotno veliko bronhialnega sekreta in tega ne moremo druga\u010de o\u010distiti, nezavestni bolniki, intubirani, majhni otroci, oslabele dih.mi\u0161ice). bolnik mora bit priklju\u010den na EKG, oksimeter, merjenje pritiska, opazujemo barvo ko\u017ee in vidnih sluznic, frekvenco dihanja, dra\u017eenje in u\u010dinkovitost ka\u0161lja, barvo, kol., konsistenco sekreta.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Pred aspiracijo hih.poti poskusimo odstraniti sekret z:<\/span><\/p>\n<p>-asistiranim izka\u0161ljevanjem<\/p>\n<p>-refleksnim izzivanjem ka\u0161lja<\/p>\n<p>-drena\u017eni polo\u017eaj<\/p>\n<p>-inhalacija mukolitikov<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">APLIKACIJA KISIKA<\/span><\/strong><\/p>\n<p>-Normalna vrednost kisika v arterijski krvi je od 11-13 kPa. Pod 9 je hipoksemija, zmanj\u0161anje kisika v krvi. Hipoksija. 21% kisika-z vsakim litrom se pove\u010da 3-4%.. kisik je zdravilo.<\/p>\n<p>-za zadostno oksigeniranost na\u0161ega telesa je pomemben transportni sistem, ki ga sestavljajo: plu\u010da, kardiovaskularni sistem, zadostna kol.hemoglobina<\/p>\n<p>&#8211;<span style=\"text-decoration: underline;\">namen zdravljenja s kisikom<\/span>: olaj\u0161ati delovanja srca in plu\u010d, odstranitev hipoksemije (najpogostej\u0161i razlog, zmanj\u0161ana vsebnpst kisika v arterijski krvi). Pri dravljenju lahkom pride do hiperkapnije (zvi\u0161anje CO2 v krvi-&gt;bolnika potrebno intubirati in mehansko ventilirati)<\/p>\n<p>-Znaki hipoksemije: dispnoa, nemir, zmedenost, neorientiranost, delirij, izguba zavesti, tahikardija, cianoza. Hiperkapnije: glavobol, zaspanost, zmedenost, vrtoglavica, nezavest, hipertenzija, tahikardija, tremor, znojenje, sr\u010dne aritmije<\/p>\n<p>-poznamo 2 na\u010dina aplikacije kisika:<\/p>\n<p>Sistem z malim pretokom kisika (eno ali dvorogi, binzalni nosni kateter)<\/p>\n<p>Sistem z velikim pretokom kisika (venturijeve maske in maske z visoko inspiratorno vsebnpstjo kisika)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Obrazne maske in nosni katetri<\/span><\/p>\n<p>-omogo\u010dajo vi\u0161je konc.kisika v vdihanem zraku od atmosferskega<\/p>\n<p>-dele\u017e dodanega kisika odvisen od rezervoarja, usmerjanja toka plinov in pretoka kisika.<\/p>\n<p>-nosne katetre lahko uporablamo k se bolnik hrani, govori, izka\u0161luje, samo pri bolnikih ki so v klini\u010dnem stabilnem stanju, nimajo hiperkapnije.<\/p>\n<p>-po nosnem katetru ne dajemo ve\u010d kot 6l\/min, z ve\u010danjem pretoka neb dosegl ve\u010dje konc.02<\/p>\n<p>-na bolnikovem koncu ve\u010d manj\u0161ih odprtin<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Maska z visoko inspiratorno vsebnostjo 02<\/span><\/p>\n<p>-ima dodan zbiralnik kisika. Po napihnjenosti zbiralnika uravnamo pravilen pretok kisika pri bolniku (12-15 l\/min)<\/p>\n<p>-iz upoglivga materiala, stor\u017easte oblike, kovinsk sti\u0161\u010dek na nosnem delu, ob straneh odprtine za zrak<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Venturijeva maska<\/span><\/p>\n<p>-po Bernulijevem na\u010delu, skozi glavno odprtino priteka kisik, skoz stranske ob straneh maske pa dolo\u010dena kol.atmosferskega zraka (v zraku 21%)<\/p>\n<p>-po maski dobiva to\u010dno dolo\u010deno inspiracijsko konc.02<\/p>\n<p>-lahko dovaja od 24-60% konc.kisika<\/p>\n<p>-posodo za vla\u017eilec z destilirano vodo potrebno menat na 24h<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Viri kisika<\/span>: kisik v jeklenki, teko\u010di kisik, koncentratorji kisika.<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>DTP<\/strong><\/p>\n<p><strong>-PROPEDDEVTIKA<\/strong>&#8211; uvodno u\u010denje, pripravljalno u\u010denje ali prehodno u\u010denje.<\/p>\n<p>-MEDICINSKA PROPEDEVTIKA- veda, ki je vezana na preu\u010devanje notranjih organov in daje temeljno osnovno zananje.<\/p>\n<p>-KLINI\u010cNA PROPEDEVTIKA- poteka ob postelji, ob bolniku.<\/p>\n<p>-BOLEZEN- morbus.<\/p>\n<p>-ETIOLOGIJA- nauk o vzrokih bolezni.<\/p>\n<p><strong>-PATOGENEZA<\/strong>&#8211; razvoj bolezni, procesi, ki se v telesu odigrajo od za\u010detka delovanja vzroka do manifestacije bolezni.<\/p>\n<p>-SIMPTOMI- specifi\u010dni (zna\u010dilen za dolo\u010deno skupino bolezni npr.izka\u0161ljevanje krvi)<\/p>\n<p>&#8211; nespecifi\u010dni (povi\u0161ana TT)<\/p>\n<p>&#8211; patognomi\u010dni (to\u010dno specifi\u010dna bol.,vedno spremlja eno bolezen, npr.izpu\u0161\u010daj)<\/p>\n<p><strong>-SINDROM<\/strong>&#8211; skupek simptomov, ki jih najdemo na razli\u010dnih delih telesa (vedno isti simptomi, ki spremljajo eno bolezen in se pojavljajo skupaj).<\/p>\n<p><strong>-ANAMNEZA<\/strong>&#8211; pridovivanje podatkov o bolniku<\/p>\n<p>&#8211; <strong>avtoanamneza<\/strong> (pacient sam\u00a0 podaja podatke<strong>)\/ heteroanamneza<\/strong> (od svojcev, prijateljev, drugih)<\/p>\n<p>&#8211; deduktivna (lahko govori\u00a0 sam)\/\u00a0 induktivna (ga usmerjamo)<\/p>\n<p>&#8211; <span style=\"text-decoration: underline;\">dobra anamneza je pogoj!<\/span>: prostora (zasebnost), izpra\u0161evalec (izku\u0161en, vodi pogovor, pravilna vpra\u0161anja, brez sugeriranja, neva\u017ene podatke izlo\u010di, prepoznavanje simulacije in desimulacije- prekrivanje podatkov).<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">VRSTNI RED JEMANJA ANAMNEZE<\/span>&#8211; sedanja anamneza (zakaj je pri\u0161el, kaj se zdaj dogaja, sedanje te\u017eave, vodilni simptomi), dosedanje in otro\u0161ke bolezni (operacije, po\u0161kodbe..), dru\u017einska anamneza, socialna anamneza, delovna anamneza,prehrana., epidemiolo\u0161ka anamneza (ali so bili v stiku z osebo, ki je imela to bolezen)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">TELESNI PREGLED:<\/span><\/p>\n<p><strong>-DIAGNOZA<\/strong>-za\u010detna, delovna,kon\u010dna DIFERENCIALNA DIAGNOZA-kaj vse drugo je \u0161e lahko poleg ene diagn.<\/p>\n<p><strong>-PROGNOZA<\/strong>&#8211; (dobra ,slaba) napoved, potek bolezni<\/p>\n<p><strong>-RECIDIV BOLEZNI<\/strong>&#8211; ponovitev bolezni (rak, zdravi\u0161, miruje, se ponovi)<\/p>\n<p><strong>-RELAPS<\/strong>&#8211; ponovitev bolezni, ki sodi v potek bolezni in je nismo pravilno zdravili, nekaj narobe zdravili.<\/p>\n<p><strong>-ASIMPTOMATSKO ALI LATENTNO<\/strong> POTEKAJO\u010cA BOLEZEN ALI OKU\u017dBA- TB, se oku\u017ei\u0161, ne zboli\u0161, ne prena\u0161a\u0161 dalje, brez znakov.<\/p>\n<p>-KOMPLIKACIJE pri\u010dakovana\/nepri\u010dakovana<\/p>\n<p>-TERAPIJA- zdravljenje, razli\u010dne vrste terapije, incidirano, kontinuirano, etiolo\u0161ko zdravljenje- zdravi\u0161 vzrok bolezni, simptomatsko zdravljenje- zdravi\u0161 simptome, nefarmakolo\u0161ko zdravljenje- gibanje, dieta, farmakolo\u0161ko zdravljenje- z zdravili<\/p>\n<p>-PREVENTIVA- prepre\u010devanje, primarno- odstranjuje\u0161 dejavnike tveganja (zdrav na\u010din \u017eivljenja), sekundarno- zgodnje odkrivanje bolezni in zdravljenje, terciarno- rehabilitacija<\/p>\n<p><strong>-VODILNI SIMPTOM<\/strong>&#8211; prepoznavanje vodilnega simptoma (te\u017eava, ki izstopa in zakaj je pri\u0161el k zdravniku).<\/p>\n<p>&#8211; opis simptoma- (glavna oznaka, jakost, \u010dasovna opredelitev, dejavniki,ki simptom spro\u017eijo, dejavniki, ki simptom omilijo), spremljajo\u010de manifestacije (kaj \u0161e spremlja glavni simptom).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>RUTINSKA VPRA\u0160ANJA O SIMPTOMIH POSAMEZNIH ORGANSKIH SISTEMOV:<\/strong><\/p>\n<p>-SPLO\u0160NO- sprememba telesne mase, spanje, utrujenost, telesna temparatura<\/p>\n<p>-SRCE IN O\u017dILJE, DIHALA- sposobnost za obi\u010dajna dnevna opravila, bole\u010dine v prsnem ko\u0161u, ob\u010dutek hitrej\u0161ega utripanja srca, otekanje nog, ka\u0161elj, izme\u010dek, piskanje v prsih, ob\u010dutek motenega vdiha ali izdiha.<\/p>\n<p>-PREBAVILA- bole\u010dine ali napenjanje v trebuhu, navzea,, bruhanje, odvajanje blata, vetrov.<\/p>\n<p>-RODILA IN SE\u010cILA- pogostost in bole\u010dina\u00a0 mokrenja podnevi in pono\u010di, inkontinenca, bole\u010dina, ledvena ali peko\u010de pri mokrenju, menstrualni ciklus, libido, potenca.<\/p>\n<p>-\u017dIV\u010cNI SISTEM- glavobol, motnje vida, sluha, vonja, okusa, omotice, \u0161umenje v u\u0161esih, ravnote\u017eje, parastezija, bole\u010dine, odsotnost zaznave bole\u010dine, dotika.<\/p>\n<p>-GIBALA- bole\u010dina v sklepih, otekline sklepov, otrdelost.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">OCENA SPLO\u0160NEGA STANJA BOLNIKA:<\/span><\/strong><\/p>\n<p>-zapa\u017eanja, ki jih zaznamo takoj, ko se soo\u010dimo z bolnikom, nato vsa, ki jih vidimo, sli\u0161imo in zavohamo med jemanjem anamneze (prvi vtis, neobi\u010dajni gibi, zvoki, vonji).<\/p>\n<p>&#8211; ugotovitve pri telesnem pregledu, ki\u00a0 jih ne moremo pripisati posameznemu organskemu sistemu (telesne mere, stanje prehranjenosti, stanje hidracije, ocena bezgavk).<\/p>\n<p>PRVI VTIS:<\/p>\n<p>-ocena prizadetosti (hudo, srednje, ba\u017eje)<\/p>\n<p>-ocena stanja zavesti<\/p>\n<p>-sposobnost podajanja anamnesti\u010dnih podatkov<\/p>\n<p>-sposobnost razumevanja postavljenih vpra\u0161anj<\/p>\n<p>-motnje govora<\/p>\n<p>-motnje pri hoji, tremor, motnje ravnote\u017eja, slaba koordinacija, lega v postelji<\/p>\n<p>-izraz obraza (bole\u010dina, strah, du\u0161evna bolezen nemir)<\/p>\n<p>-pora\u0161\u010denost<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>NEOBI\u010cAJNI GIB- tremor (parkinsonova bolezen)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>NEOBI\u010cAJNI ZVOKI:<\/p>\n<p>-normalen glas- potrebujemo mo\u010d, da izdahnemo dovolj zraka iz plju\u010d, zdravo\u00a0 sluznico v dihalnih poteh ter zdrave mi\u0161ice in \u017eivce, ki oskrbujejo grlo. Potrebni so tudi zdrav jezik, ustnice, trdo in mehko nebo, nos.<\/p>\n<p>-hripavost -zvoki, ki spremljajo nekatere bolezni (stridor, ka\u0161elj).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>NEOBI\u010cAJNI VONJI:<\/p>\n<p>-voh je pri \u010dloveku slab\u0161e razvit<\/p>\n<p>-foetor hepaticus- vonj po zemlji (kon\u010dna jetrna odpoved)<\/p>\n<p>-sladkoben duh po acetonu ( diabeti\u010dna ketoacidoza)<\/p>\n<p>-zadah po alkoholu<\/p>\n<p>-halitoza (ustni zadah, karies, slaba ustna higiena, te\u017eave z \u017eelodcem)<\/p>\n<p>-smrrdljivo izpahovanje (karcinom \u017eelodca)<\/p>\n<p>-smrad zaradi gangrene, gnojne razjede<\/p>\n<p>-umazanost<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>UGOTOVITVE, KI JIH NE MOREMO PRIPISATI POSAMEZNEMU ORGANSKEMU SISTEMU:<\/p>\n<p>-telesne mere (TT, TV)<\/p>\n<p>-stanje prehranjenosti<\/p>\n<p>-stanje hidracije<\/p>\n<p>ocana bezgavk na telesu<\/p>\n<p>-ocena ran na telesu<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>TELESNE MERE:<\/p>\n<p>-pokretni\u00a0 (TT, TV)<\/p>\n<p>-zelo visoki ljudje (gigantizem- preve\u010d rastnega hormona; hipogonadizem- pomankanje spolnih hormonov; marfanov sindrom)<\/p>\n<p>-nizka rast ( hipofizna nanosomija, ahondrodisplazija, juvenilna hipotiroza).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">STANJE HRANJENOSTI:<\/span><\/strong><\/p>\n<p>-tabele za idelano telesno maso (vi\u0161ina in zgradba)<\/p>\n<p>&#8211;<strong>idealna telesna te\u017ea<\/strong> je tista, kjer je za spol&amp;starost umrljivost najmanj\u0161a umrljivost najmanj\u0161a<\/p>\n<p>-ITM= delimo TT(g) s kvadratom TV(m)<\/p>\n<p><strong>-ITM- normalna hranjenost = 19-25<\/strong><\/p>\n<p>&#8211; <strong>pove\u010dana = 25- 30<\/strong><\/p>\n<p><strong> &#8211; huda debelost = nad 30<\/strong><\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span><\/strong><\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">STANJE HIDRACIJE<\/span><\/strong>:-vnos in izguba teko\u010dine<\/p>\n<p>&#8211;<strong>dehidracija<\/strong>: bruhanje, driska, poliurija, mo\u010dno potenje, dolga \u017eeja; zmanj\u0161an trugor(pro\u017enost) ko\u017ee, suh jezik, tehtanje,<\/p>\n<p><strong>-hiperdehidracija<\/strong>&#8211; dializni bolniki omejena teko\u010dina , CVP (centralni venski pritisk).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">OCENA BAZGAVK:<\/span><\/strong><\/p>\n<p>-inspekcija (velikost 2cm, rde\u010dina ko\u017ee)<\/p>\n<p>-palpacija (velikost, konsistenca, ocena povr\u0161ine, oblika, bole\u010dnost, gibljivost).<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span><\/strong><\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">OCENA RAN TELESA:<\/span><\/strong><\/p>\n<p>-lokacija<\/p>\n<p>-vrsta rane (dekubitus)<\/p>\n<p>-izlo\u010dek (ocena, bole\u010dina)<\/p>\n<p>-stanje rane<\/p>\n<p>-robovi rane<\/p>\n<p>-globina.<\/p>\n<p>(pri brisu na MRSO na o\u010distmo rane)<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span><\/strong><\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">VARNOST<\/span><\/strong><\/p>\n<p>=stopnja pri kateri se zdravstvena oskrba odvija varno, ter se do najve\u010dje mo\u017ene mere zmanj\u0161a tveganje ali ne\u017eeleni dogodki za bolnika in izvajalca.zakaj? \u010dasovni pritisk, razli\u010dna tehnologija Ljudje ne hodijo na delo da bi delali napake. Kompleksni sistemi, kot je zdravstvo v osnovi niso varni. \u010clove\u0161ke napake so simptomi te\u017eav globje v sistemu. Analiza!dokumentiranje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>NA\u010cELA SISTEMA VARNOSTI:<\/p>\n<p>-U\u010denje in neobto\u017eevanje<\/p>\n<p>-Zna\u010dilnost\u00a0 sistema\u00a0 poro\u010danja: zaupen.neobto\u017eujo\u010d,poro\u010dila brez identifikacije vpletenih.<\/p>\n<p>-Pomen skoraj\u0161njih napak. -Tim za analizo je ve\u010dpoklicen. -Gre za ugotavlajnje tveganj.-Hitra povratna informacija! &#8211; Odprt sistem za vse.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KAZALCI KAKOVOSTI:<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Sistemski pristop <\/span>Prepre\u010devanje varnostnih incidentov. Osredoto\u010denje na osnovne vzroke. Lastne napake v sistemih in procesih. Odkrivanje in prepre\u010devanje napak.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Odkrivanje napak <\/span>Rutinsko odkrivanje napak kot del normalne delovne prakse. Rutinske preiskave vseh napak,ki povzro\u010dijo \u0161kodo pacientu, opozorilnih nevarnih dogodkov, skoraj\u0161njih napak. Analiza pogostih napak.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Prepre\u010devanje napak <\/span>Zmanj\u0161anje zana\u0161anje na spomin izbolj\u0161anje dostopa do informacij.<span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span>Standardizacija.Usposabljanje osebja. Izbolj\u0161evanje dostopa do informacij.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Psiholo\u0161ki\u00a0 dejavniki <\/span> Oceniti: razporeditev dela,razmejitve odgovornosti,opis in del nalog in odlo\u010ditve managementa. Vse vpliv na utrujenost osebja in pomankanje \u010dasa, oblikovanje podpornega okolja, odstranitev strahu.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Je res vedno \u00bbkriv\u00absistem <\/span>Vzpostavljen mora biti sistem odgovornosti za delo., vedno najprej analiziraj sistem.<\/p>\n<p>Zakaj gredo stvari narobe: kompleksna zdr.oskrba, \u010dasovni pritisk, razli\u010dna tehnologija.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Kako zagotavljatti kulturno varnost?<\/span><\/p>\n<p>Izobra\u017eevanje o varnosti bolnika,priprave pravilnikov,pravil,navodil in smernice povezanih z varnostjo.<\/p>\n<p>Sistem redne ocene kulturne varnosti s kazalniki in prilo\u017enosti za izbolj\u0161evenje. Zaupno poro\u010danje o varnostnih zapletih, z analizo vzrokov in ukrepi za izbolj\u0161evenje. Uspe\u0161ne zgodbe o varnosti. Redni pregledi drugih virov: prito\u017ebe,od\u0161kodninske\u00a0 zahteve, kritike,predloge. Spodbujanje bolnikov k dajanju predlogov in spro\u0161\u010dena komunikacija z osebjem.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Kako zagotoviti varnost bolnika<\/span><\/p>\n<p>Izbolj\u0161anje natan\u010dnosti identifikacije bolnikov, uspe\u0161nosti komunikacije med zdr. Delavci., varnosti pri ravnanju z zdravili ,ki so za bolnika nevarna, Prepre\u010devanje napa\u010dne operacije,operacije na napa\u010dnem bolniku,napa\u010dni strani ali napa\u010dnem mestu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Kako?<\/span>Pregledi: klini\u010dnih poti in protokolov, strategije upravljanja z opozorilnimi nevarnimi dogodki in poro\u010dil o napakah, razgovor z bolniki, opazovanje procesov za varnost bolnika.<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span><\/strong><\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">BOLE\u010cINA<\/span><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>pogost simptom<\/strong>(akutne, kroni\u010dne), neprijetna, opozorilna, v\u010dasih diagnosti\u010dno skoraj docela opredeljiva<\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Opredelitev bole\u010dine:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li><strong>lokalizacija<\/strong> v prsih zaradi bolezni plu\u010d, srca, (problem prenesene bole\u010dine)<\/li>\n<li><strong>narava in oblika<\/strong> (kolika, ulkusna, ishemi\u010dna bole\u010dina, plevriti\u010dna, ti\u0161\u010do\u010da \u2013mo\u017een infarkt)<\/li>\n<li><strong>jakost<\/strong> \u2013 blaga, zmerna, huda<\/li>\n<li><strong>trajanje <\/strong>(koliko \u010dasa, je v zadnjih dneh kaj huj\u0161e)<\/li>\n<li><strong>pogostost <\/strong>(pojavi se ko grem po stopnicah navzgor)<\/li>\n<li><strong>\u0161irjenj<\/strong>e (npr na desno roko)<\/li>\n<li><strong>kaj jo spro\u017ei oz. kaj jo omili, kam se \u0161iri vse to je pomembno<\/strong><\/li>\n<li><strong>spremljajo\u010de manifestacije<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">BOLE\u010cINA V PRSNEM KO\u0160U<\/span><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>pogosta, slaba projekcija notranjih organov \u2013 vrednotenje ote\u017eeno, pogosto prenesena bole\u010dina<\/li>\n<li>vzroki:\n<ul>\n<li>bole\u010dine sr\u010dne mi\u0161ice (npr. Akutni miokardni infarkt, angina pektoris)<\/li>\n<li>\u017eilne bole\u010dine (npr. Peplju\u010dna embolija, plju\u010dni infarkt)<\/li>\n<li>plevroperikardialna bole\u010dina (npr. Plevritis-vnetje ovojnice plju\u010d)<\/li>\n<li>bole\u010dina v prsni steni (npr. po\u0161kodbe)<\/li>\n<li>traheobronhialna, mediastinalna, substernalna bole\u010dina<\/li>\n<li>psihogena bole\u010dina<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span><\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">BOLE\u010cINE V TREBUHU<\/span><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>najbolj pogosta, bolnik ponavadi prizadet, lahko prisotna slabost, bruhanje, lahko parientalna, lahko nenadno neznosna, epigastri\u010dna<\/li>\n<li>vzroki:\n<ul>\n<li>bolezni \u017eol\u010dnika (\u017eol\u010dna kolika, epigastrij in desni hipohondrij)<\/li>\n<li>bolezni trebu\u0161ne slinavke (\u017eli\u010dka, ob popku, ki se \u0161iri navzad)<\/li>\n<li>bolezni ledvic (ledvi\u010dna kolika)<\/li>\n<li>bolezni \u010drevesja (apedicitis, perkoracije \u010drevesja, zapore, vnetja\u2026)<\/li>\n<li>\u017eilni vzroki (ishemija, ruptura)<\/li>\n<li>vzrok v sosednjih organih (npr. zunajmaterni\u010dna bolezen)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">BOLEZNI GIBAL<\/span><\/strong>:zelo pogoste, artralgija \u2013 bolezen v sklepih<\/p>\n<ul>\n<li>opredelitev:\n<ul>\n<li>jakosti<\/li>\n<li>odvisnosti od gibanja ali mirovanja<\/li>\n<li>akutnost, kroni\u010dnost<\/li>\n<li>lokalizacija<\/li>\n<li>prizadetost enega ali ve\u010d sklepov<\/li>\n<li>sopojavi (okorelost, oteklina, deformacije, krepitacije v sklepu)<\/li>\n<li>mialgije \u2013 bole\u010dine v mi\u0161icah (globoka, stalna, slabo omejena)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">KA\u0160ELJ (TUSSIS)<\/span><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>nastane ali prostovoljno ali rekretorno(kot obrambni refleks) \u010distimo dihalne poti, ka\u0161ljamo ker se vzdra\u017eijo receptorji v steni dihalnih poti (ni jih v plju\u010dnem parenhimu, plju\u010dnica ne bo povzro\u010dal ka\u0161lja)<\/li>\n<li>eden najpogostej\u0161ih kardiorespiratornih simptomov<\/li>\n<li>relativno nespecifi\u010den, pogosto v kombinaciji z drugimi simptomi<\/li>\n<li>etiologija (dra\u017eljaji vnetja, mehani\u010dni- tujek, kemi\u010dni- dim, toplotni dra\u017eljaj, dra\u017eljaji vnetja)<\/li>\n<li><strong>ocena pomembnosti ka\u0161lja: <\/strong>kdaj se podnevi pojavlja (zjutraj- kadilci, kroni\u010dni bronhitis, ves dan- oku\u017eba dihal, zgodnji jutranji ka\u0161elj- astma)<strong>, <\/strong>ali je ka\u0161elj spontan (bronhitis) ali morda za\u010dne bolnik ka\u0161ljati po naporu (astma, plju\u010dni edem)<strong>, <\/strong>ali je jakost ves \u010das enaka (plju\u010dnica) ali nara\u0161\u010da (tumor v dihalih)<strong>, <\/strong>ali ka\u0161elj bol poka\u0161ljevanje (bronhitis, nazofaringealno zatekanje) ali pa je izrazito dra\u017ee\u010de in eksploziven (stanje pove\u010dane bronhialne odzivnosti zaradi oku\u017ebe, akutni traheitis)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">zna\u010dilnosti ka\u0161lja:<\/span><\/strong><\/p>\n<p>-suh, dra\u017ee\u010d- <strong>neproduktiven<\/strong> (zgodnji simptom infekta, karcinom plju\u010d, mezoteliom plevre, pove\u010danih bezgavk, pove\u010dane \u0161\u010ditnice, plevritis, spontani pnevmotoraks, bolezni plju\u010dnega itersticija, aspiracija tujka, psihogen)<\/p>\n<p><strong>-produktiven<\/strong> (plju\u010dnica, plju\u010dni abscesi, bronhiektzije, glivi\u010dne infekcije plju\u010d, astma, kadilski ka\u0161elj)<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Drugi spremljajo\u010di simptmi:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li>v\u010dasih se ka\u0161lju pridru\u017ei izrazito piskanje (med vdihom, izihom)<\/li>\n<li>pogosto povezan z izka\u0161ljevanjem izme\u010dka (sputuma)<\/li>\n<li>ka\u0161elj po obrokih ali ko se bolnik ule\u017ee<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">komplikacije ka\u0161lja<\/span><\/strong><span style=\"text-decoration: underline;\">:<\/span>spontani pnevmotoraks, notranje krvavitve, sinkopa po ka\u0161lju (pri hudem ka\u0161lju se zgodi da se zmanj\u0161a perfuzija), bruhanje, fakture reber in vretenc, kompresijske, anoksija mo\u017eganov<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">IZME\u010cEK (SPUTUM)<\/span><\/strong><\/p>\n<p>-izpljunek, sputum je izlo\u010dek bronhialne sluznice, ki nastane zaradi povi\u0161anega izlo\u010danja sluzi<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">zna\u010dilnosti izme\u010dka (opazujemo):<\/span><\/p>\n<p>-koli\u010dina (\u010de se pove\u010da-dihalne poti \u010distijo),<\/p>\n<p>-barva, konzistenca (serozen (voden, teko\u010d), sluzav, gnojen, krvav)<\/p>\n<p>-prisotnost ali odsotnost krvi (ali izka\u0161ljuje smo kri, sve\u017ea, temna kri, samo sledovi krvi),<\/p>\n<p>&#8211; vonj (Mo\u010dno pa zaudarja pri gnojnih procesih procesih v dihalih. obi\u010dajno nima vonja, zaudarja le \u010de dalj \u010dasa stoji, ker se razkraja),<\/p>\n<p>-\u010das ekspektoracije (kako dolgo izka\u0161ljuje),<\/p>\n<p>-makroskopski videz (opazujemo gnoijnost), mikroskopske preiskave (antibiogram, lahko dolo\u010damo glive(kandida), mikrobakterije, bakterije, viruse, celice(maligne))<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">KRVAVITEV IZ NOTRANJIH ORGANOV<\/span><\/strong><\/p>\n<p><strong>Akutne <\/strong>(poten bled, tahikarden, hipotenziven bledica, zaspanost,) <strong>kroni\u010dn<\/strong>e( slabokrvnost, utrujenost, bledica, zaspanost, zadihanost ob naporu, karcinom, divertikli, hemoroidi), <strong>okultne\/vidne <\/strong>(bled, zaspan, utrujen), sve\u017ea, stara kri<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">KRVAVITEV IZ DIHAL<\/span><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>hemoptize<\/strong> \u2013 izka\u0161ljevanje krvavo obarvanega izme\u010dka (sledovi krvi, temna, v koagulih)<\/li>\n<li><strong>hemoptoa<\/strong> \u2013 izka\u0161ljevanje krvi zaradi obse\u017enej\u0161e krvavitve iz respiratornega trakta (ruptura ve\u010dje krvne \u017eile); bolnik pomodri, ob\u010dutek stiskanja v prsih, dra\u017eenje na ka\u0161elj, slan okus v ustih, bolnik izkrvavi pri zavesto<\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">vzroki:<\/span> izvenplju\u010dni (zgornji respiratorni trakt, \u017eelodec), plju\u010dni (bronhitis, bronhiektazije, TB, plju\u010dni infarkt, po\u0161kodbe, plju\u010dnica, karcinom, absces)<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span><\/strong><\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">KRVAVITEV IZ PREBAVIL<\/span><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>hematemeza <\/strong>\u2013 bruhanje sve\u017ee, rde\u010de, teko\u010de ali koagulirane stare \u010drne krvi; predel <strong>med usti in spodnjim delom dvanajsternika<\/strong><\/li>\n<li><strong>melena<\/strong> \u2013 iztrebljanje mazavega, \u010drnega blata; predel <strong>med usti do srednjega dela transverzalnega dela debelega \u010drevesa<\/strong><\/li>\n<li><strong>hemohezija\/hematohezija<\/strong> \u2013 odvajanje rde\u010de, sve\u017ee kri pome\u0161ane z blatom ali same rde\u010de krvi <strong>: od srednjega dela transverzalnega dela debelega \u010drevesa do analne odprtine <\/strong><\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">vzroki:<\/span>\n<ul>\n<li>bolezni po\u017eiralnika \u2013 varice, vnetja, razjede, tumorji, po\u0161kodbe<\/li>\n<li>bolezni \u017eelodca \u2013 ulkus, tumorji, gastritis, varice, po\u0161kodbe<\/li>\n<li>bolezni dvanajsternika \u2013 divertikli, razjeda, tumorji<\/li>\n<li>bolezni tankega \u010drevesja \u2013 tumorji, vnetja, infekcijske bolezni, divertikli, ishemija, olkuzije<\/li>\n<li>bolezni debelega \u010drevesja \u2013 vnetne bolezni, tumorji, divertikli, hemoroidi<\/li>\n<li>bolezni sosednjih organov \u2013 po\u017eiranje krvi, bolezni \u017eol\u010dnih vodov, bolezni trebu\u0161ne slinavke, ruptura, anevrizme s svetlino prebavne cevi<\/li>\n<li>bolezni krvotvornih organov \u2013 koagulopatije<\/li>\n<li>bolezni krvnih \u017eil<\/li>\n<li>SBV(sistemske bolezni veziva)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">KRVAVITEV IZ SE\u010cIL<\/span><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>hematurija<\/strong> (mikrohematurija, makrohematurija)krvavitev iz se\u010dil<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">vzroki<\/span>: vnetja (npr. glumerulonefritis, infekcije se\u010dil), po\u0161kodbe (izvle\u010den UK), kamni, tumorji, malformacije ali \u017eilne anomalije, zdravila (marivarin), motnje koagulacije, tromboza ali embolije ledvic<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">POVE\u010cANA TELESNA TEMPERATURA-HIPERTERMIJA <\/span><\/strong><strong> pireksija<\/strong> \u2013 povi\u0161ana TT<\/p>\n<ul>\n<li>vzdr\u017eujemo jo s svojimi regulatornimi mehanizmi , je obrambni mehanizem<\/li>\n<li><strong>normalna TT = 36,6 \u2013 37,2<sup>o<\/sup> C (<\/strong>nekoliko ni\u017eja zjutraj, vi\u0161ja zve\u010der)<\/li>\n<li>rektalna je pribli\u017eno 0,5<sup>o<\/sup> C vi\u0161ja od temperature v ustih! ta pa je prav tako vi\u0161ja kot ko\u017ena<\/li>\n<li><strong>subfebrilna TT<\/strong> \u2013 od 37,1 do 37,8<sup>o<\/sup> C<\/li>\n<li><strong>zmerna vro\u010dina<\/strong> \u2013 od 37,9 do 38,4<sup>o<\/sup> C<\/li>\n<li><strong>visoka vro\u010dina <\/strong>\u2013 od 38,5 do 40,0<sup>o<\/sup> C<\/li>\n<li><strong>zelo visoka vro\u010dina<\/strong> \u2013 nad 40<sup>o<\/sup> C, <strong> hiperpireksija<\/strong> \u2013 izrazito povi\u0161ana TT (nad 41<sup>o<\/sup> C)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">razli\u010dni tipi povi\u0161ane TT:<\/span>\n<ul>\n<li><strong>kontinuirana<\/strong> \u2013 se ne spreminja (tifus, maligna hiperpireksija)<\/li>\n<li><strong>!intermitentna<\/strong> \u2013 dnevno pade na normalno (gnojne oku\u017ebe, limfom, miliarna TB)-malo pade, gre na normalno, se spet zvi\u0161a..<\/li>\n<li><strong>reminentna<\/strong> \u2013 dnevno niha za ve\u010d kot 2<sup>o<\/sup> C, vendar se ne povrne na normalno (ni zna\u010dilne bolezni)<\/li>\n<li><strong>ponavljajo\u010da se<\/strong> \u2013 nekaj dni normalna, nato povi\u0161ana TT (malarija, Hodgkinova bolezen, gnojne oku\u017ebe)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">spremljajo\u010di znaki povi\u0161ane TT<\/span>: utrujenost, pomanjkanje apetita, bole\u010dine v sklepih, glavobol, mrzlica, tahikardija, tahipneja, izpu\u0161\u010daji, bruhanje, lahko tudi vro\u010dinski kr\u010di, , pogosto ob\u010dutek prizadetosti . pri zelo visoki TT lahko nastane vro\u010dinski delirij. Pri tem je pacientova zavest zamegljena, je vzburjen, prestra\u0161en in opazimo motori\u010den nemir. Lahko pride tudi do halucinacij (ima privide)<\/li>\n<\/ul>\n<p>Objektivni znaki, ki jih zaznamo so: Vro\u010dino vedno spremlja potenje.rde\u010da, topla ko\u017ea in svetle\u010de o\u010di. kadar ima pacient vro\u010dino, lahko nastanejo izpu\u0161\u010daji, bruhanje<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>STADIJI VRO\u010cINE<\/strong><\/p>\n<p>Vro\u010dina poteka v treh stadijih:<\/p>\n<ul>\n<li>1. stadij: nara\u0161\u010danje temperature spremlja mrzlica (stadij incrementi)<\/li>\n<li>2. stadij: pacient ima vro\u010dino<\/li>\n<li>3. stadij: temperatura pada (stadij decrementi)<\/li>\n<\/ul>\n<p>Temperatura lahko pada <strong>po\u010dasi (liti\u010dno) ali hitro (kriti\u010dno<\/strong>) .Liti\u010den padec lahko traja nekaj dni. Za organizem je manj obremenjaju\u010d. Kriti\u010den padec je hiter, vro\u010dina pade v nekaj urah, pri tem je organizem zelo obremenjen.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">ZNI\u017dANA TELESNA TEMEPATURA<\/span><\/strong><strong>=<\/strong> <strong>hipotermija<\/strong> temperatura <strong>pod 35<sup>o<\/sup> C<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>ne moremo meriti z obi\u010dajnim termometrom<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">vzrok<\/span>i:podhladitev \u2013 izpostavljenost nizkim zunanjim temperaturam , upo\u010dasnjen metabolizem (hipotioza), pri akutni takoj ukrepat, \u0161\u010ditnica<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>MERJENJE TT<\/strong><\/p>\n<p>NA\u010cINI MERJENJA TEMPERATURE:<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">aksilarno<\/span> (v pazdu\u0161ni jamici) \u2013 traja 10 min, je najprimernej\u0161i na\u010din merjenja. Slabost je, da zahteva dalj\u0161i \u010das in pri nemirnih pacientih je lahko rezultat napa\u010den<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">ingvinalno<\/span> merjenje (v dimljah) \u2013 kadar ne moremo meriti aksilarno (npr. zaradi mavca, amputacije rok, steznika,\u2026)<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">merjenje z digitalnim termometrom<\/span> \u2013 pri teh termometrih se poka\u017ee vrednost v \u0161tevilkah v eni minuti<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">rektalno merjenje <\/span>(v debelem \u010drevesju) \u2013 merimo v izpraznjenem \u010drevesju. Traja 3-4 minute. Vrednost je za 0.5 stopinje vi\u0161ja kot pri aksilarnem merjenju. Prednost je, da je kraj\u0161i \u010das merjenja, natan\u010dnost, pravo\u010dasno lahko odkrijemo vnetja v trebu\u0161ni votlini. Slabost tega je, da posegamo v intimo pacienta in nevarnost prenosa infekta uporabimo rektalni termometer ali uporabimo za\u0161\u010ditno prevleko za termometer<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">merjenje temperature v u\u0161esu <\/span> -za merjenje v u\u0161esu uporabljamo navodila proizvajalca. Merjenje je enostavno in hitro1 min.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">oralno<\/span>3-5 min<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>MERJENJE TT Z \u017dIVOSREBRNIM TERMOMETROM<\/p>\n<p>temperaturo merimo z maksimalnim termometrom, za nedono\u0161enke obstajajo posebni termometri, kjer se skala za\u010dne s 26 stopinjami, termometre shranjujemo \u010diste in razku\u017eene, \u010de je le mogo\u010de, opu\u0161\u010damo rutinsko merjenje, ker paciente vznemirja in moti. Redno merjenje 2-3 na dan je potrebno pri sumu na infekcijo ali pri razli\u010dnih pacientih. Standardno merjenje je potrebno ob sprejemu v bolni\u0161nico ter pred in po njej.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">TELESNA TE\u017dA<\/span><\/strong><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">PREVELIKA TELESNA TE\u017dA<\/span> ve\u010dina ljudi predebelih (sede\u010d na\u010din \u017eivljenja, nepravilna prehrana, premalo gibanja)<\/p>\n<p>Tipi debelosti:<\/p>\n<p><strong>-androidni<\/strong> (kopi\u010denje ma\u0161\u010devja v zgornjih delih telesa \u2013trebuh, ramena, prsni ko\u0161)<\/p>\n<p><strong>-ginoidni <\/strong>(okrog boka, stegen)<\/p>\n<p><strong>-indiferenten<\/strong> (enakomerno porazdeljeno ma\u0161\u010devje)<\/p>\n<p><strong>-cusingoidni<\/strong> (ma\u0161\u010devje po trebuhu in bokih, tanke okon\u010dine, lunast obraz, lahko zaradi bolezni)<\/p>\n<p><strong>-lokalizirano<\/strong> kopi\u010denje ma\u0161\u010devja (lipomi, celulitis)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZNI\u017dANA TELESNA TE\u017dA lahko genska predispozicija, du\u0161evne bolezni,..<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Vzroki:<\/span>anoreksija nervosa, pomanjkanje vitaminov (malabsorbcijski sindrom, celiakija, kroni\u010dno vnetje \u010drevesja, cisti\u010dna fibroza), dolgotrajno stradanje, kroni\u010dne bolezni (KOPB, celiakija, kroni\u010dna bol.jeter,..), malignomi (karcinomi, vodi v kaheksijo-izguba telesne mase), alkoholizem, droge,&#8230;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">KRONI\u010cNA RANA<\/span><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>ulkus (razjeda)<\/strong> \u2013 globoka po\u0161kodba ko\u017ee, podko\u017eja ali \u0161e globlje le\u017ee\u010dih tkiv<\/li>\n<li>razvija se, ko nekroti\u010dno tkivo demarkira in izlo\u010di navzven<\/li>\n<li>rano spoznati, jo oceniti, ocena izgleda kroni\u010dne rane<\/li>\n<li>pravilna izbira oblog (najbolj ustrezno okolje za celjenje ran)<\/li>\n<li>kontrola celjenja, zdravljenja<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">vzroki: <\/span>RZP, golenje venske razjede, arterijske razjede, nevropatske razjede (diabetes), me\u0161ane razjede<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">stopnje razjede:<\/span>\n<ul>\n<li>1.st. \u2013 hiperemija-rde\u010dina, ki ne zbledi<\/li>\n<li>2.st. \u2013 mehur, odstranjena povrhnjica<\/li>\n<li>3.st. \u2013 sega v podko\u017eno ma\u0161\u010devje.\u00a0 Dermalna rana spodnja le\u017ee\u010da mi\u0161ica je otekla in vneta, vendar ni po\u0161kodovan! Razjeda te\u017ei k lateralnem \u0161irjenju, ker globoka fascija za\u010dasno prepre\u010duje predor v globino.<\/li>\n<li>4.st.\u2013 inficirana nekroza, zajame globoko fascijo. Na tej stopnji hitro pride do razpada mi\u0161ic. Rana sega do kosti.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">IZLO\u010cANJE URINA-mikcija<\/span><\/strong><strong> (Ph 6-rahlo kisel)<\/strong><\/p>\n<p>Normalno dnevno izlo\u010dano <strong>med 500-2000 ml se\u010da.<\/strong><\/p>\n<p><strong>#\u00a0 Poliurija<\/strong> \u2013 izlo\u010danje ve\u010d kot <strong>2000ml<\/strong> se\u010da v 24h ( diabetus insidus,psihogeni diabetes, obolenje ledvic)<\/p>\n<p># <strong> Oligurija<\/strong>&#8211; zmanj\u0161anje dnevne kol.se\u010da, <strong>manj kot 500 ml<\/strong> (akutni GNF, sr\u010dno popu\u0161\u010danje, dehidracija, bruhane, driska)<\/p>\n<p>#\u00a0 <strong>Anurija<\/strong>&#8211; dnevno izlo\u010dimo <strong>manj kot 100<\/strong> ml urina, ni produkcije se\u010da zaradi motenj v delovanju ledvic, vodi v uremijo (akutna ledvi\u010dna odpoved, zapora obeh ledvi\u010dnih arterij)<\/p>\n<p>#\u00a0 <strong>Retenca urina<\/strong>&#8211; zastoj se\u010da v mehurju (mehanska zapora,nevrolo\u0161ke motnje, kamen, tumor).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">TRANSFUZIJA KRVI; DOLO\u010cANJE KRVNE SKUPINE<\/span><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>transfuzija je dajanje krvi, krvnih sestavin bolniku, upo\u0161tevanje krvne skupine in Rh faktorja ,testiranje na HIV in hepatitis B, avtologna transfuzija<\/li>\n<li>indikacije:\n<ul>\n<li>pove\u010danje krvnega volumna<\/li>\n<li>pove\u010danje \u0161tevila eritrocitov in hemoglobina<\/li>\n<li>zagotavljanje faktorjev strjevanja<\/li>\n<li>vzdr\u017eevanje in pove\u010danje serumskih granulocitov in Ig<\/li>\n<li>vzdr\u017eevanje in nadome\u0161\u010danje plazemskih beljakovin, posebno albuminov<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>DOLO\u010cANJE KRVNE SKUPINE:<\/p>\n<p>Zapleti: reakcija na transfuzijo, anafilakti\u010dni \u0161ok, obremenitev s teko\u010dino, edem in oku\u017eba vbodnega mesta<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">DRENA\u017dE<\/span><\/strong><\/p>\n<p>-vstavljanje drenov v rane in odstranitev telesnih teko\u010din, krvi, \u017eolca, zraka iz podro\u010dje rana in s tem pospe\u0161evanje celjenja ran, odprte, zaprte<\/p>\n<p>-torakalna drena\u017ea \u2013 pnevmotoraks, plevralni izliv; potreben podtlak, sistemi za drena\u017eo<\/p>\n<p>-zapleti: krvavitev, poslab\u0161anje pnevmotoraksa, oku\u017eba rane , alergijske rekcije<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">KAJ JE O\u017dIVLJANJE?<\/span><\/strong><\/p>\n<p>Je zaporedje postopkov (algoritem) za vzdr\u017eevanje \u017eivljenja pri navidezno mrtvem \u010dloveku.<\/p>\n<p>Navidezna smrt je stanje v katerem se zdi \u010dlovek mrtev, vendar pa mu \u0161e lahko povrnemo \u017eivljenjske funkcije.<\/p>\n<p>Vzroki: sr\u010dni napad, zadu\u0161itev, zastrupitev, piki \u017eu\u017eelk, udor elektri\u010dnega toka, utopitve, po\u0161kodbe,\u2026<\/p>\n<p>ZAPOREDJE TPO<\/p>\n<p>Poglej na netu!!!<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">KRVNI TLAK<\/span><\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prvi\u010d\u00a0 izmerimo tlak na obeh rokah,sede in stoje,pri mlaj\u0161ih od 30 let tudi na stegnu<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Fiziolo\u0161ko dopustno razliko med obema rokama je 10 mmHg<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Za\u00a0 normalno \u0161tejemo,\u010de je sistolni tlak na nogi do 20 mmHg,vi\u0161ji od meritve na roki, distalni tlak je pri zdravih enak<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Po WHO <\/span><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <strong>Normalna vrednost : RR 140\/90 mm Hg<\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mejna hipertenzija :RR 141\/91 &#8211; 159\/94 mmHg<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Arterijska hipertenzija: RR 160\/95<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">FREKVENCA PULZA, SR\u010cNA FREKVENCA<\/span><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>normalno od <strong>60 -99 <\/strong>utripov na minuto, obi\u010dajno merimo na radialni arteriji<\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Motnje sr\u010dnega ritma, odstopanja: (najve\u010dkrat pri ishemi\u010dni bolezni srca)<\/span><\/p>\n<ul>\n<li><strong>tahikardija<\/strong> \u2013 pulz <strong>nad 100<\/strong> utripov \/minuto (supraventrikularna tahikardija, ventrikularna tahikardija, hipovolemija, stres, napor, vro\u010dina, bole\u010dina, anemija, sr\u0107no popu\u0161\u010danje, polnjenost \u017eil)<\/li>\n<li><strong>bradikardij<\/strong>a \u2013 pulz <strong>pod 59<\/strong> utripov \/minuto (sinusna bradikardija ali pa totalni atriventrikularni blok, posledica, sr\u010dnih bolezni, fiziolo\u0161ka v spanju, jetrne bolezni)<\/li>\n<li>pri pulzu vrednotimo poleg ritma tudi polnjenost. \u010ce z meritvijo s pulznim oksimetrom zaznamo pulz nad 120 ali pod 60 je dobro da izmerimo pulz ro\u010dno.<\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Kje merimo pulz?(<\/span> Najpogosteje merimo pulz na radialni arteriji)<\/p>\n<ul>\n<li><strong>vratna arterija \u2013 a. carotis<\/strong><\/li>\n<li><strong>ko\u017eeljni\u010dna &#8211; a. radialis<\/strong><\/li>\n<li>arterija na notranji strani nadlahti \u2013 a. brachialis<\/li>\n<li>sen\u010dni\u010dna arterija \u2013 a. temporalis<\/li>\n<li>stegenska arterija \u2013 a. femoralis<\/li>\n<li>podkolenska arterija \u2013 a. poplitea<\/li>\n<li>arterija na hrbti\u0161\u010du stopala \u2013 a. dorsalis pedis<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Kako merimo?<\/span> Obi\u010dajno \u0161tejemo pol minute in \u0161tevilo udarcev pomno\u017eimo z dva. Praviloma moramo \u0161teti celo minuto, posebej ob spremembah (ekstrasistule)<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">LASTNOSTI PULZA<\/span> Pri pulzu \u0161tejemo frekvenco, zaznavamo ritem in kakovost .Pri tipanju pulza \u010dutimo, ali srce bije hitro ali po\u010dasi, mo\u010dno ali slabo. \u010cutimo tud polnjenost, to je, ali je veliko ali malo krvi potisnjeno v o\u017eilje.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">POVEZANOST PULZA IN TT:<\/span> Sta sorazmerna. Praviloma se pri dvigu temperature za 1 stopinjo, pulz pospe\u0161i za 8 -12 udarcev na minuto. Po padcu temperature ostane pulz \u0161e nekaj \u010dasa pospe\u0161en. Pulz in tlak sta tudi sorazmerna.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">POLNJENOST<\/span>: kolo\u010dina krvi v \u017eilah. Volumen krvi odvisen od udarnega volumna, koli\u010dine cirkulirajo\u010de krvi. Dobro polnjen-\u017eila se dobro polno, nitkast pulz-pospe\u0161en, enakomeren, slabo polnjen pri \u0161oku.<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span><\/strong><\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">DIHANJE<\/span><\/strong><\/p>\n<p>Kvaliteta in globina dihanja: zdravo dihanje je neopazno, prsni ko\u0161 se le malenkostno dviguje in pada, globina dihanja je povezano z upo\u010dasnjenim dihanjem, sre\u010damo ga pri nezavestnih bolnikih.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">vzorci dihanj pri razli\u010dnih bolezni:<\/span><\/p>\n<p><strong>-Kussmavlovo dihanje<\/strong> je hitro in globoko, po\u010dasno in enakomerno \u2013 diabeti\u010dna koma, uremi\u010dna koma<\/p>\n<p><strong>-Hiperventilacija<\/strong>= prekomerno stopnjevano dihanje (pomo\u010d \u2013 dihanje v plasti\u010dno vre\u010dko) (hiperkapnija)<\/p>\n<p><strong>-Povr\u0161insko dihanje<\/strong> je obi\u010dajno varovalno dihanje zaradi bole\u010din v prsnem ko\u0161u<\/p>\n<p><strong>-Piskajo\u010de dihanje \u2013 stridor<\/strong> nastane zaradi zo\u017eitve dihalne poti<\/p>\n<p>&#8211;<strong>Cheyne-stokesovo<\/strong> dihanje (obdobja apneje,ki se izmenjujejo z obdobji hiperpneje ( npr. odpoved L.srca, mo\u017eganska po\u0161kodba in travma)<\/p>\n<p>&#8211; <strong>Biotovo dihanje<\/strong>-povsem iregularno dihanje z menjajo\u010do se frekvenco in globino dihanja (okvara mo\u017eganskega debla)<\/p>\n<p>&#8211; <strong>apnevsti\u010dno dihanje-<\/strong>z dolgimi pavzami<\/p>\n<p>&#8211;<strong>paradoksno dihanje<\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">FREKVENCA<\/span> (poleg frekvence je pomemben tudi ritem, oceniti gibanje prsnega ko\u0161a, prisotnost nenormlanih gibov-paradoksno dihanje)<\/p>\n<ul>\n<li><strong>normalno 12 -16<\/strong> vdihov na minuto<\/li>\n<li><strong>evpnoe<\/strong> \u2013 normalno dihanje od 16 do 18 na minuto<\/li>\n<li><strong>tahipnoja<\/strong>&#8211; pospe\u0161eno dihanje nad 20 na minuto (napor, druge bolezni)<\/li>\n<li><strong>bradipneja<\/strong>&#8211; upo\u010dasnjeno dihanje pod 16 na minuto (bradikapnija)<\/li>\n<li><strong>apnea<\/strong>&#8211; ni dihanja<\/li>\n<li><strong>dispneja<\/strong>&#8211; je subjektiven ob\u010dutek ote\u017eenega dihanja, ki ga bolnik navaja kot tesnobo , ti\u0161\u010danje v prsih, lovljenje sape, pove\u010dano delo, napor.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>OPAZOVANJE : ritem , gibanje prsnega ko\u0161a, uporaba pomo\u017enih dihalnih mi\u0161ic, muskulaturo (sternokleidomastoideus, medreberne mi\u0161ice)<\/p>\n<ul>\n<li>znaki hipoksije: nemir, motnje v koncentraciji, tahikardija, zvi\u0161an tlak<\/li>\n<\/ul>\n<p>znaki hiperkapnije: znojenje, vrtoglavica, glavobol, zaspanost preko dneva, tresenje rok, pordelost o\u010desnih veznic<\/p>\n<ul>\n<li>SATURACIJA Hb arterijske krvi z O2 , normalno je saturacija nad 90 %. Zdravnika opozorimo kadar pade pod to vrednost.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span><\/strong><\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">TE\u017dKO DIHANJE (dispenea)<\/span><\/strong><\/p>\n<p>je subjektivni simptom, merimo jo lahko z razli\u010dnimi lestvicami, skalami (MCR lestvica, VAS in Borgova lestvica)<strong>, <\/strong>neprijeten ob\u010dutek neprimerno pove\u010danega napora pri dihanju<strong>, <\/strong>zdrava oseba \u2013 naporna, hitra hoja navkreber (dispenea med naporom)<strong>, <\/strong>vedno anamesti\u010den podatek<strong>, <\/strong>spremlja bolezni dihalnega sistema, bolezni srca, pogosto tudi druge bolezni (anemija, acidoza, psihogena) najpogosteje zjutraj<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">opredelitev<\/span>: kako hitro je nastala in koliko \u010dasa traja (nenadno, hitro, po\u010dasen nastanek), kak\u0161na je njena spremenljivost v \u010dasu, odvisnost od dolo\u010dnih polo\u017eajev telesa, spremljevalni pojavi, kolik\u0161na je njena jakost (borgova lestvica)<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">vzroki:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li>respiratorni (bolezni dihalnih poti \u2013 astma, KOPB, CF tumorji, bolezni parenhima \u2013 plju\u010dnice, plju\u010dna fibroza, embolizni, motnje plju\u010dne cirkulacije \u2013 trombemboliti\u010dna plju\u010dna hipertenzija)<\/li>\n<li>bolezni prsnega ko\u0161a in plevre (plevralni izliv, plevralni tumor, zlom reber)<\/li>\n<li>kardialne bolezni (popu\u0161\u010danje LV, bolezni MZ, perikardni izliv, miokardiopatije)<\/li>\n<li>anemije, razno (psihogeni dejavniki, tujki v dihalih, acidoza)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Definicija cianoze \u00a0=Modrikavost sluznic in ko\u017ee pri saturaciji med 60 in 80 %<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>BOLNIK S TE\u017dKO SAPO<\/p>\n<ul>\n<li>dihanje (ritem, globina, frekvenca)<\/li>\n<li>opazovanje simetrije prsnega ko\u0161a<\/li>\n<li>uporaba pomo\u017ene dihalne muskulature<\/li>\n<li>\u0161iritev nosnic<\/li>\n<li>opazovanje ka\u0161lja<\/li>\n<li>opazovanje izme\u010dka (koli\u010dina, konzistenca, barva, primesi)<\/li>\n<li>uporaba dihalnih tehnik: dihanje skozi priprta usta in diafragmalno dihanje<\/li>\n<li>barva ko\u017ee in sluznic<\/li>\n<li>barva nohtov<\/li>\n<li>stopnja bole\u010dine<\/li>\n<li>prehranjenost bolnika \u2013 nutritivni status (normalno, prekomerno, podhranjen)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>OCENA:<\/p>\n<ul>\n<li>stopnja sedanje dispeje<\/li>\n<li>stopnja obi\u010dajne dispneje<\/li>\n<li>rezultat med sedanjo in obi\u010dajno dispnejo<\/li>\n<li>sprememba polo\u017eaja ali sprostitvene vaje<\/li>\n<li>VZ<\/li>\n<li>izme\u010dek in ka\u0161elj<\/li>\n<li>opazovanje premikanja prsnega ko\u0161a<\/li>\n<li>periferni edemi<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>INTERVENCIJE MEDICINSKE SESTRE:<\/p>\n<ul>\n<li>kisikova terapija (preko nosnega katetra ali maske)<\/li>\n<li>inhalacijska terapija ( v obliki inhalacij, v obliki prahu, raztopine ali aerosola)<\/li>\n<li>ostala zdravila (per os, i.v., i.m., s.c.)<\/li>\n<li>vzpostavitev i.v. poti<\/li>\n<li>razbremenilni polo\u017eaj (polsede\u010d)<\/li>\n<li>izka\u0161ljevanje<\/li>\n<li>vzpodbujanje bolnika k umirjenemu dihanju (diafragmalno dihanje, dihanje skozi priprta ustnice)<\/li>\n<li>odvzem krvi za plinsko analizo<\/li>\n<li>odvzem venozne krvi<\/li>\n<li>spremljanje vitalnih funkcij<\/li>\n<li>priprava na ne- invazivno ali invazivno ventilacijo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZDRAVSTVENA VZGOJA BOLNIKA S KRONI\u010cNO DISPNEJO<\/p>\n<p>Pou\u010diti bolnika o:<\/p>\n<ul>\n<li>prepoznavanju simptomov poslab\u0161anja ter pravo\u010dasnem in pravilnem ukrepanju<\/li>\n<li>samostojnosti, vodenja bolezni<\/li>\n<li>jemanju terapije<\/li>\n<li>imenih zdravil, indikacijah, dozah, \u010dasu jemanja zdravil, stranskih u\u010dinkih<\/li>\n<li>prehrani (ve\u010d manj\u0161ih obrokov \u010dez dan, jesti v mirnem okolju, po\u010ditek eno uro po obroku)<\/li>\n<li>zdravljenje s kisikom<\/li>\n<li>nau\u010diti izvajanja dihalnih vaj<\/li>\n<li>pomen izka\u0161ljevanja<\/li>\n<li>izogibanje infektom<\/li>\n<li>priporo\u010dila za cepljenje<\/li>\n<li>\u010de bolnik kadi, ga MS vzpodbudi k prenehanju in mu da napotke, kam se lahko obrne na pomo\u010d<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PRILAGAJANJE \u017dIVLJENJA BOLNIKA Z DISPNEJO<\/p>\n<p>Bolnika ne sme biti strah te\u017ekega dihanja. \u010ce upo\u0161teva navodila pri dispneji, se bo znal spopasti z njo. Svojci in prijatelji morajo biti seznanjeni z bolnikovo dispnejo in bolnik se svoje bolezni ne sme sramovati.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>REHABILITACIJA<\/p>\n<p>Dihanje skozi priprte ustnice \u2013 najenostavnej\u0161a in najhitrej\u0161a pot za laj\u0161anje te\u017ekega dihanja; izbolj\u0161a ventilacijo; sprosti ujet zrak iz plju\u010d; omogo\u010da, da so dihalne poti dalj \u010dasa odprte; podalj\u0161an izdih zni\u017ea frekvenco dihanja; spro\u017ei splo\u0161no relaksacijo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">VZPOSTAVLJANJE PERIFERNE POTI, venskega dostopa<\/span><\/strong><\/p>\n<p>PERIFERNA VENSKA POT Vstavljanje razli\u010dnih plasti\u010dnih igel ali katetrov v vene<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Namen<\/span>: neprekinjeno ali ponavljajo\u010de i.v. ali infuzijske terapije, priprava na diagnosti\u010dno terapevtske posege, vbrizgavanje zdravil, razred\u010denih v majhni koli\u010dini topila, dajanje \u017ee pripravljenih zdravil<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Vrste<\/span>:venske kanile, igle s plasti\u010dnimi priklju\u010dnimi sistemi, periferni venski katetri , osrednji venski katetri<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Izbira:<\/span>predvideno trajanje zdravljenja <span style=\"text-decoration: underline;\">,<\/span>sestava in koncentracija zdravil <span style=\"text-decoration: underline;\">,<\/span>nujnost hitrega dostopa v venski sistem<span style=\"text-decoration: underline;\">,<\/span>starost, velikost<span style=\"text-decoration: underline;\">, <\/span>stanje o\u017eilja pacienta , barvno lo\u010devanje, nikoli ne izberemo vensko kanilo, ki zatesni svetlino vene<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Venska kanila<\/span>:tanka, votla plasti\u010dna cevka, kovinsko vodilo<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Mesto vstavitve:<\/span>podro\u010dje narta le izjemoma <span style=\"text-decoration: underline;\">, <\/span>ne na noge<span style=\"text-decoration: underline;\">, <\/span>pacient odkloni<span style=\"text-decoration: underline;\">, <\/span>edemi, vnetja ven, cianoza<span style=\"text-decoration: underline;\">, <\/span>obolenja perifernega \u017eilja<span style=\"text-decoration: underline;\">, <\/span>sladkorna bolezen<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Neg anamneze:<\/span> pomankanje teko\u010dine, spremembe v prehranjevanju, nevarnost infekcije<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZAPLETI: BOLE\u010cINA V PODRO\u010cJU VENE<\/p>\n<p>Flebitis \u2013 akutno vnetje intime<\/p>\n<ul>\n<li>20 \u2013 80 % pacientov z vensko potjo<\/li>\n<li>Vzrok: bakterije, mehani\u010dno ali kemi\u010dno dra\u017eenje<\/li>\n<li>Znaki: bole\u010dina, oteklina, topel predel<\/li>\n<li>V vneto veno ne vstavljamo kanile!!!<\/li>\n<\/ul>\n<p>Opazovanje mesta: X \u2013krat preveriti prisotnost flebitisa, ob vsaki aplikaciji zdravila, ko preverjamo pretok infuzijske teko\u010dine, \u010de se pretok infuzijske teko\u010dine zmanj\u0161a, ob menjavi steklenice<\/p>\n<p>POKO\u017dNI INFILTRAT zaradi iztekanja infuzijske teko\u010dine v podko\u017eje, znaki: bole\u010dina, otekel, tr\u0161i, hladen na dotik, pretok infuzije se lahko ustavi Ukrepi: vensko kanilo odstranimo, opazovanje, mo\u017enost nekroze<\/p>\n<p>ZAMA\u0160ITEV VENSKE KANILE zaradi prekinitve pretoka infuzijske teko\u010dine<\/p>\n<p>ZAPLETI V ZVEZI Z LEPILNIM MATERIALOM alergi\u010dni odzivi<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PRIPOMO\u010cKI IZVEDBA OPOMBE:<\/p>\n<ul>\n<li>izvajalec lahko zamenja i.v. kanilo<\/li>\n<li>mesto uvajanja i.v. kanile<\/li>\n<li>ustrezni premer<\/li>\n<li>izvle\u010denega vodila nikoli ne uvajamo<\/li>\n<li>povoj najve\u010dkrat 3X ovijemo okoli roke<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>1. vbodno mesto in podro\u010dje nad potekom \u017eile opazujemo vsaj 2X na dan<\/p>\n<p>2. za zaprtje i.v. kanile namestimo brezigelni konekt<\/p>\n<p>3. pomembno razku\u017eevanje sti\u010di\u0161\u010d pred vsako uporabo<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ODSTRANITEV VENSKE KANILE, VREDNOTENJE<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">CENTRALNI VENSKI KATETER<\/span><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>CVK ka\u017ee tlak v velikih venah (VCS in VCI)<\/li>\n<li>normalne vrednosti od 2 do 8 cm H2O<\/li>\n<li>nadzira cirkulacijo krvnega volumna, delovanje desnega ventrikla in vra\u010danje krvi v desni atrij<\/li>\n<li>venska kateterizacija \u2013 vstavitev katetra v veno cavo superior preko vene subklavije, jugularne vene ali periferne neve (v. cephalica ali v. basilica) pred ali v desni atrij<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Namen:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li>merjenje CVP<\/li>\n<li>vnos ve\u010djih koli\u010din teko\u010dine<\/li>\n<li>hidracija<\/li>\n<li>dajanje nekaterih zdravil, ki okvarijo periferne vene<\/li>\n<li>popolna PP<\/li>\n<li>transfuzija krvi (?)<\/li>\n<li>slabe periferne \u017eile<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Kompetence:<\/span> izvajalci zdravniki, MS opazovanje, spodbuda za vstavitev<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Mesta<\/span>: Velika vratna vena, podklju\u010dni\u010dna, komol\u010dna, dimeljska, popkovna vena<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Priprava na vstavitev:<\/p>\n<ul>\n<li>Navodila za prepre\u010devanje bolni\u0161ni\u010dnih oku\u017eb<\/li>\n<li>Priprava ko\u017ee, prostora in osebja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Izbor katetrov: CVK za periferno vstavitev, eno ali dvolumenski, do 70 cm dol\u017eine, silikon ali poliuretan, razli\u010dne debeline<\/p>\n<p>Lastnosti materialov<\/p>\n<ul>\n<li>trdota in upogljivost<\/li>\n<li>odpornost na poteg in proti prepogibu<\/li>\n<li>debelina stene<\/li>\n<li>material, ki ne dra\u017ei stene, ni prepusten in ne povzro\u010da<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Zapleti CVK:<\/span> nenadni, zgodnji: ob uvajanju, kasnej\u0161i, lokalni in sistemski, mehani\u010dni ali kemi\u010dni strdek zra\u010dna embolija, infekcije, zama\u0161itev katetra Pozni zapleti: flebitis (mehani\u010dni, kemi\u010dni), zama\u0161itev,<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Oku\u017ebe<\/span>: pomemben vir bolni\u0161ni\u010dnih oku\u017eb, sepsa: 0.9 \u2013 8 %<\/p>\n<ul>\n<li>vpliv: splo\u0161no stanje, dol\u017eina bivanja v bolni\u0161nici, mesto vstavitve CVK, osebna higiena .\u0161tevilo vstopnih mest<\/li>\n<\/ul>\n<p>Prepre\u010devanje oku\u017eb: upo\u0161tevanje higienskih standardov, asepti\u010dni pogoji, vstopnih lumnov se ne dotikamo, ohraniti sterilnost priklju\u010dkov, ustrezno pokrivanje vbodnega mesta<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Opazovanje:<\/p>\n<ul>\n<li>telesno temperaturo, dihanje, splo\u0161no po\u010dutje, trajanje vstavitve, \u010das menjave infuzijskega sistem, stanje vbodnega mesta, prehodnost, ugotavljanje brezhibnosti oz. po\u0161kodb<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Uvajanje CVK \u2013 pripomo\u010dki, izvedba, opombe<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Kazalniki kakovosti:<\/p>\n<ul>\n<li>dele\u017e ustrezne pritrditve<\/li>\n<li>ocena vbodnega mesta (vizualno)<\/li>\n<li>dele\u017e ustreznega na\u010drta ZN<\/li>\n<li>dele\u017e realizacije preveze po na\u010drtu ZN<\/li>\n<\/ul>\n<p>Preveza venske kanile in CVK \u2013 izvedba, vse stvari dokumentiramo. Dajanje konice na sterilnost \u2013 pripomo\u010dki<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span><\/strong><\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">ODPUST BOLNIKA IZ BOLNI\u0160NICE<\/span><\/strong><\/p>\n<p>V RS je odstotni dele\u017e starej\u0161ega prebivalstva zaenkrat \u0161e manj\u0161i kot v najrazvitej\u0161ih dr\u017eavah. Pri nas imamo \u017ee blizu 15 % oseb starej\u0161ih od 65 let.<\/p>\n<p>PROBLEM:nadaljevanja ustrezne zdravstvene oskrbe starej\u0161ih in drugih oseb ki pri opravljanju dnevnih aktivnosti in ohranjanju \u017eivljenjskih funkcij potrebujejo delno ali popolno pomo\u010d druge osebe.<\/p>\n<p>KJE: institucionalne oblike zdravstvena varstva, kot je neakutna bolni\u0161ni\u010dna oskrba (NAO), v negovalnih oddelkih, podalj\u0161anem bolni\u0161ni\u010dnem zdravljenju in na primarni ravni s patrona\u017enim varstvom.<\/p>\n<p>-Pravo\u010dasno na\u010drtovanje odpusta pomembno vpliva na izid pacientovega stanja. V na\u010drtovanje odpusta pacienta so <span style=\"text-decoration: underline;\">vklju\u010deni<strong>:<\/strong><\/span><strong> MS, zdravnik, socialna delavka, dietetik, fizioterapevt, koordinator odpusta. Tudi <\/strong>pacient in svojci morajo imeti aktivno vlogo. Priprava odpusta se mora za\u010deti \u017ee ob sprejemu v bolni\u0161nico. Koordinator odpusta ima pomembno vlogo pri na\u010drtovanju odpusta. Kadar svojci ne zmorjeo skrbita za pacienta se ureja institucionalno varstvo.<\/p>\n<p>American hospitam asociation-planiranje odpusta s 4 fazami: ocenjevanje potreb P, razvijanje na\u010drtovanje odpusta, ZV P in svojcev, povezovanje z drugimi institucijami, vrednotenje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">\u0160OK<\/span><\/strong><\/p>\n<p>Je stanje pri katerem se prekrvavitev tkiv tako zmanj\u0161a,da pride do napredujo\u010dih okvar tkiv in organov,ki vodijo v smrt bolnika,\u010de \u0161oka ne prekinemo! Zmanj\u0161an pretok krvi ali neustrezna prerazporeditev pretoka krvi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Delitev!: <\/span><\/p>\n<p># <strong>hipovolemi\u010dni<\/strong> <strong> \u0161ok<\/strong>-vzrok je hipovolemija,ki je lahko posledica zunanje izgube vode,izgube skozi ledvica, ko\u017eo, notranja izguba teko\u010dine. (Opekline, krvavitve, bruhanje, driska, poliurija)<\/p>\n<p># <strong>kardiogeni \u0161ok<\/strong> \u2013vzrok bolezni srca,ki slabijo \u010drpalno sposobnost srca( infarkt sr\u010dne mi\u0161ice,miokarditis, motje sr\u010dnega ritma,zdravila, okvare zaklopk)<\/p>\n<p>#<strong>obstruktivni \u0161ok<\/strong>&#8211; vzrok je oviran obtok krvi zunaj srca (plju\u010dna embolija, tenzijski pnevmotoraks)<\/p>\n<p><strong># distributivni \u0161ok<\/strong> neustrezna prerazpoditev krvi in regulaciji prekrvavitve tkiv (sepsa,zastrupitve, anafilakti\u010dna \u0161ok ali nevrogeni)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Simptomi in znaki \u0161oka:<\/span>Hipotenzija, Tahikardija,tahipneja, Sprememba ko\u017ee(hladna,potna,vla\u017ena, pri septi\u010dnem \u0161oku topla in pordela)Nabrekle vratne vene(obstruktivni \u0161ok), Tahipneja (pri metabolni acidozi), Motnje zavesti, Zmenj\u0161ana diureza (oligurija,anurija)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Stopnje \u0161oka!: <\/span><\/p>\n<p>1.stopnja \u0161oka- <strong>pred\u0161ok-<\/strong> simptomi in znaki kompenzatornih mehanizmov (tahikardija,bledica,blaga hipotenzija),<\/p>\n<p>2.stopnja \u0161oka- <strong>manifestni \u0161ok<\/strong> \u2013 simpotmi in znaki\u00a0 okvare delovanja organov (motnjezavesti,aligo ali anurija,laboratorijski in klini\u010dni znaki drugih organov),<\/p>\n<p>3.stopnja \u0161oka- <strong>ireverzibilni \u0161ok<\/strong>-&gt;ni ve\u010d re\u0161itve (odpoved organov, po\u0161kodbe tkiv, acidoza, nezadosten mv)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">PRISTOP K BOLNIKU Z NENADNO IZGUBO ZAVESTI<\/span><\/strong><\/p>\n<p><strong>-zavest<\/strong> \u2013je stanje ,ko se \u010dlovek zaveda sebe in okolice<\/p>\n<p>&#8211;<strong>koma<\/strong>&#8211; izraz,ki se uporablja obi\u010dajno za dalj\u0161o nezavest<\/p>\n<p><strong>-nezavest<\/strong> \u2013je popolna odsotnost zavedanja sebe in svoje okolice tudi takrat,ko na prizadetega vplivajo mo\u010dni zunaji (npr. bole\u010dina) ali notranji (npr. \u017eeja) dra\u017eljaji,\u00a0 eno najnujnej\u0161ih stanj v medicini<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Ukrepi pri nezavestnem: <\/span><\/strong>Orientacijska klini\u010dna ocena<strong>, <\/strong>Natan\u010dna heteroanamneza<strong>, <\/strong>Pregled okoli\u0161\u010din in telesni pregled<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Delitev motenj zavesti: <\/span><\/p>\n<p># <strong>kvantitativne motnje zavesti<\/strong> (razlika v stopnji zavesti )oz. budnosti :<\/p>\n<p>-somnolenca(dremavica),otopelost \u2013stanje zamegljene in upo\u010dasnjene zavesti,<\/p>\n<p>-sopor (polnezavest)- stanje podobno globokemu spancu (potrebni mo\u010dni dra\u017eljaji),<\/p>\n<p>&#8211; koma (nezavest)<\/p>\n<p>#<strong>kvalitativne motnje zavesti<\/strong> (vsebinske motnje)stanje neodzivnosti:<\/p>\n<p>-zmedenost (bolniki so zbegani in le ste\u017eka sledijo ukazom, krajevna in \u010dasovna dezorientiranost),<\/p>\n<p>&#8211; zamra\u010denost (bolniki zmotno do\u017eivlja in tolma\u010di dogajanja okoli sebe),<\/p>\n<p>-delirij(blodnjavost) spremenjeno stanje zavesti,za katerega so zna\u010dilni dezorientacija,strah,huda vzdra\u017eljivost, halucinacije.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Vzroki motenj zavesti<\/span>: anatomski : \u00a0po\u0161kodbe glave in mo\u017eganov, tumorji vnetja<\/p>\n<p>Sistemski: cirkulacijski (\u017eilni\/krvni) ,presnovni toksi\u010dni,spremembe telesne tempreture, elektri\u010dni udar, pomanjkanje vitaminov, ostalo.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Ocena prizadetosti bolnika in simptomov in znaki,ki govorijo za \u017eivljenjsko ogro\u017eenost:<\/span> ocena zavesti(nenadna izguba), prizadetosti (tria\u017ea), orientiranosti, vitalne funkcije(sr\u010dna frekvenca), nesodelovanje, ristop k zastrupljencu, pristop k bolniku z nevrolo\u0161ko simptomatiko<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Orientacija klini\u010dne ocene:<\/span><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Krvni obtok \u2013preveri RR in sr\u010dno frekvenco<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Dihanje \u2013spontano dihanje,potreba dovajanje stanja kisika,mo\u017enost aspiracije,potreba po intubaciji<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Epilepti\u010dni kr\u010di<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hipoglikemija<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zastrupitev<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Telesna temperatura<\/p>\n<p><strong><em>Pristop k bolniku z nevrolo\u0161ko simptomatiko<\/em><\/strong><strong><em> <\/em><\/strong>Anamneza,motnje v delovanju \u017eiv\u010dnega sistema,motnje vi\u0161jih \u017eiv\u010dnih<\/p>\n<p>AFAZIJE-motnje govora<\/p>\n<p>AGRAFIJA-motnje pisanja<\/p>\n<p>ALEKSIJA-motnje \u010ditanja<\/p>\n<p>DISFONIJA-motnje tvorbe glasu<\/p>\n<p>DIZARTRIJE-motnje govora<\/p>\n<p>Motnje orientacije, inteligentnost, motnje spomina, kognitibne motnje, motnje \u010dustvovanja, primitivni refleksi.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span><\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">PRISTOP K ZASTRUPLJENCU<\/span><\/strong><\/p>\n<p><strong>Stup<\/strong> \u2013je snov ,ki na kemi\u010den na\u010din \u0161kodljivo vpliva na orgnizem. <strong>Zastrupitev (intoksikacija<\/strong>)-kadar strup povzro\u010da dolo\u010deno okvaro (akutna,kroni\u010dna) zastrupitev \u2013 nenamerna in namerna<\/p>\n<p>Toksikokinetika-prou\u010duje celotno pot strupa od mesta vstopa v telo (peropralno,perkutano,z inhalacijo,intavensko) in njihovo absorbcijo v krvni obtok.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Diagnostika :<\/span>anamneza (kdo je bolnik,kateri strup je zau\u017eil,koliko strupa je zau\u017eil,kdaj),\u00a0\u00a0 laboratorijske preizkave<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Klini\u010dna slika: <\/span>toksikolo\u0161ki sindrom (toksindromi)=dokaj tipi\u010den proces zastrupitve (npr z opoidi-&gt;mioza, bradikardija, hipertenzija, hipotermija, evforija). Netipi\u010den potek-kombinirane zastrupitve.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Nujni ukrepi in simptomatika zdravljenja\u00a0 <em>(pravilen vrstni red!)<\/em><\/span><\/strong><\/p>\n<p><em>1. <\/em>Skrb za varnost re\u0161evalcev. <strong> <\/strong><\/p>\n<p>2. Re\u0161evanje zastrupljenca iz kontaminiranega oziroma nevarnega obmo\u010dja.<\/p>\n<p>3. Vzpostavitev in vzdr\u017eevanje osnovnih \u017eivljenjskih funkcij. (dihanja, zastoj srca, nezavest)<\/p>\n<p>4. Nujno simptomati\u010dno zdravljenje. (\u0161ok, dihalna stiska, pou\u0161\u010danje srca, motnje sr\u010dnega ritma, bole\u010dina)<\/p>\n<p>5. \u00a0Identifikacija strupa.<\/p>\n<p>6. \u00a0Uporaba nujnih antidotov.<\/p>\n<p>7. \u00a0.Odstranjevanje strupa. 8. \u00a0Konzultacija Centra za zastrupitve<\/p>\n<p>9. \u00a0Priprava za transport (ne pozabimo na dokumentacijo ter embala\u017eo in vzorce najdenih strupov in bolnikovih telesni teko\u010din in izlo\u010dkov)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ANTIDOTI<\/strong>:protistrupi, snovi ,ki na katerikoli na\u010din nevtralizirajo,inaktivirajo ali ve\u017eejo strupe in njihove presnovke ali zavirajo u\u010dinek strupa z nasprotnim delovanjem.<\/p>\n<p>Delitev po na\u010dinu delovanja:<\/p>\n<p>-fizikalni (aktivno oglje, etanol, litij, \u017eelezo)<\/p>\n<p>-kemi\u010dni (kelatorji te\u017ekih kovin)<\/p>\n<p>&#8211; fiziolo\u0161ki (nalakson pri zastrupitvah z osicati, atrapin-zaviralci holinestiraze)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Eliminacija strupa<\/span><span style=\"text-decoration: underline;\">:<\/span><\/p>\n<ol>\n<li>Primarna eliminacija (razred\u010denje,dekontaminacija ko\u017ee in sluznice, izpiranje, bruhanje)<\/li>\n<li>Sekundarna e. (odstranitev strupa po absorbciji)<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">NAJPOGOSTEJ\u0160E LABORATORIJSKE IN INSTRUMENTALNE PREISKAVE:<\/span><\/strong> <strong>radiolo\u0161ke preiskave, ekg, testi preiskave plju\u010dne funkcije, lab,preiskave krvi (venska, kapilarna paak), endoskopske p., UZ p., plevralna punkcija, alergolo\u0161ki testi, mikrobiolo\u0161ke p., citolo\u0161ke p., serolo\u0161ke, scintigrafija plju\u010d<\/strong> -radioaktivna snov,ocena perfuzije in ventilacije<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">RADIOLO\u0160KE PREISKAVE (DIASKOPIJE)<\/span><\/strong><\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Ra\u010dunalni\u0161ka tomogafija<\/span><\/strong><strong><span style=\"text-decoration: underline;\"> CT:<\/span><\/strong><\/p>\n<p>#slikovna metoda, natan\u010dno po plasteh slikamo dele telesa, s pomo\u010djo rtg \u017eatkov in sodobne ra\u010dunalni\u0161ke opreme..<\/p>\n<p># omogo\u010da grafi\u010dno prikazovanje transverznih prerezov skozi prsni ko\u0161,trebuh,glavo<\/p>\n<p>#lahko izvedemo preiskavo s kontrastom<\/p>\n<p>#indikacije,kontaindikacije: preob\u010dutliva, oslabljena ledvi\u010dna fkc, nemiren, nesodulujo\u010d bolnik, nose\u010dnost, klastrofobija,..<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Testi plju\u010dne funkcije:<\/span><\/strong><\/p>\n<p>&#8211; ozna\u010duje stopnjo okvare plju\u010d pri razli\u010dnih plju\u010dnih boleznih,ka\u017eejo pa tudi napredovanje bolezni ali pa uspeh zdravljenja.<\/p>\n<p>-Delitev: # testi za preiskavo plju\u010dne ventilacije (merjenje plju\u010dnih volumnov in kapacitet)<\/p>\n<p>#testi za preiskavo funk. plju\u010d kot plin. izmenjevalca (merjenje DLCO)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">SPIROMETRIJA<\/span><\/strong><\/p>\n<p>Je temeljna neinvazina funkcijska preiskava plju\u010dne funkcije. Rezultat je osnova za vse nadaljnje preiskave, ki so pri pacientu izvajane. Na podlagi spirometrije se postavi diagnoza obstrukcije. Glavni namen je zgodnje odkrivanje bolezenskega dogajanja v dihalih. <strong>Merjenje vitalne kapacitete-volume zraka,ki ga izstisnemo iz plju\u010d z max. espiracijo po max. insipiriju<\/strong><\/p>\n<p><strong>Spirometer<\/strong> \u2013 vitalograf je naprava, s katero merimo, kako un\u010dikovito in kako hitro lahko iz plju\u010d izdihnemo ves zrak.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Indikacije<\/span>: diagnostika, definirati obstruktivno ali restriktivno\u2026\u2026<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Spirometer zmeri volumne vpihanega zraka v dolo\u010denih \u010dasih izdiha. Vselej izmerimo koli\u010dino izdihanega zraka v prvi sekundi \u2013 forsiran ekspiratorni volumen (FEV1) in celotno koli\u010dino izdihanega zraka \u2013 vitalno kapaciteto (VC).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>FVC<\/p>\n<p>VC predstavlja ves zrak, ki ga po maksimalnem vdihu lahko izdihnemo iz plju\u010d.<\/p>\n<p>FEV1-volumen zraka,kiga oseba izdahne v prvi sekundi forsiranega ekspirija<\/p>\n<p>TI- tiffenneau indeks- razmerje med FEV1 in FCV opredelitev obstrukcije ( &lt; 0.75) oz. restrikcije (&gt; 0.75)<\/p>\n<p>PEF-najve\u010dji pretok zraka med izdihom, za oceno zapore dihal, PEF meter ne moremo ga dolo\u010diti iz spirometrije\u00a8!!!<\/p>\n<p>Normalne vrednosti: mo\u0161ki: 600 l\/min, \u017eenske 400l\/min. Restrikcija: fibroza, plju\u010dni edem.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Najva\u017enej\u0161i med pretoki zraka v prvi sekundi izdiha (FEV1), ki nam pove koli\u010dino zraka, ki ga je oseba v prvi sekundi izdiha sposobna izdahniti iz plju\u010d po predhodnem maksimalnem vdihu.<\/p>\n<p>Razmerje med obema pomeni indeks obstrukcije v plju\u010dih<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>NAVODILA ZA IZVAJANJE MERITEV: po\u010ditek 10 min pred testom, ni\u010d alkohola 4 ure pred testom\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026<\/p>\n<p>IZVEDBA: z vso silo pihne v spirometer, vedno izmerimo 3x, vedno pomerimo tudi neforsirano VC, \u010de v osmih poskusih vsaj dve meritvi FVC nista manj kot 100 ml (ali 5%) razli\u010dni lahko re\u010demo, da bolnik ne sodeluje dobro in rezultata ne vpi\u0161emo oz. ga ne upo\u0161tevamo, meritev prekinemo, ko v toku ni spremembe volumna za ve\u010d kot 50 ml.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>BRONHODILATACIJSKI TEST-sum na KOPB<\/p>\n<p>IZVEDBA:<\/p>\n<ul>\n<li>pozitiven bronhodilatacijski test je, \u010de se pretok (FEV1) izbolj\u0161a za 12%in 200 ml. to ka\u017ee na prisotnost reverzibilne obstrukcije v dihalih, zna\u010dilno za astmo<\/li>\n<li>bolniku damo 4 vdibe Ventolina ali Beroteca in po\u010dakamo 20 min ali 4 vdihe Beroduola in po\u010dakamo 40 min na odgovor \u2013 takrat ponovimo spirometrijo.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">PLINSKA ANALIZA arterijske krvi (PAAK)<\/span><\/strong><\/p>\n<p>-&gt;Ocenjevanje u\u010dinkovitosti izmenjave v plju\u010dih po ventilaciji,difuziji in perfuziji, ki se odra\u017ea v parcialnih tlakih respiratornih plinov v arterijski krvi. (pO2, pCO2 in konc.vodikovega iona-pH)<\/p>\n<p><strong>pH (7.35-7.45):<\/strong> acidoza (manj kot 7.35) ,alkaloza (ve\u010d kot 7.35)<\/p>\n<p><strong>pO<sub>2 <\/sub>(nad 10k Pa):<\/strong> hipoksemija<\/p>\n<p><strong>PCO<sub>2<\/sub> (4.7-6.0 kPa):<\/strong>hipokapnije (pod 4,7),hiperkapnije (nad 6)<\/p>\n<p>Primeri:Respiratorna acidoza- povi\u0161an pCO<sub>2<\/sub>, Metabolna acidoza-zni\u017ean pCO2<\/p>\n<p>&#8211; vzorec arterijske krvi je nujen za oceno oksigenacijskega stanja organizma (kisikov status) in acidobaznega ravnovesja<\/p>\n<p>-izvid je za na\u0161e ukrepanje pogosto kriti\u010den, zato je napaka lahko \u017eivljenjsko usodna, 80 % vsek napak pri preiskavi se zgodi v preanalitski fazi<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">INDIKACIJE<\/span>: P\u00a0 s plu\u010dnim, sr\u010dnim in metabolnim obolenjem, motnje acidoznega ravnote\u017eja. KONTRAINDIKACIJE: nagnjenje h krvavitvam, pozitiven allenov test, oku\u017eba in po\u0161kodba ko\u017ee.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">PRIPRAVA BOLNIKA<\/span>: le\u017ee\u010d ali sede\u010d polo\u017eaj s podporo za roko, primerno mesto je ulnarna arterija nedominantne roke, allenov test negativen<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">MATERIA<\/span>L:razku\u017eilo,tamponi,povoj,komplet z brizgo za arterijski odvzem Vse igle niso enake!!<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">ODVZEM<\/span>: \u010dimbolj navpi\u010den vbod tik ob orokavi\u010denem prstu, ki tiplje pulz, ne zabodemo do periosta, v globi ne popravljamo smeri igle, odvzem iz radialne ali kubitalne arterije v posebno heparnizirano brizgo. Z zelo bole\u010dim postopkom lahko spro\u017eimo hiperventilacijo! Po odvzemu iztisnemo morebitni mehur\u010dek(najbolj vpliva na pO2), 10x preme\u0161amo.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">ALLENOV TEST<\/span>:otipamo radialno in ulnarno arterijo , pacient naj stisne pest in jo zadr\u017ei kolikor lahko. Prekinemo pretok skozi obe arteriji, pacient na sprosti pest, iztegne prsta z dlanjo navzgor, popustimo pritisk na ulnarno arteijo<\/p>\n<p>Zra\u010dni mehur\u010dek najbolj vpliva na pO2 Kri ne sme biti strjena in brez mehur\u010dka<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">POT V LABORATORIJ<\/span> \u010cas od analize je kriti\u010den!!!<\/p>\n<ul>\n<li>prednostni transport (nikoli se ne \u010daka za skupinski transport z ostalo krvjo)<\/li>\n<li>najve\u010d 20 minut od odvzem do analize<\/li>\n<li>kurir v laboratoriju obvesti laboranta o vzorcu, kri odlo\u017ei v me\u0161alec<\/li>\n<li>transport v tem \u010dasu na sobni temperaturi<\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">ANALIZA<\/span>: pomembni so vstopni podatki (TT, Fi02, DF)<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">ZAPLETI:<\/span>hematom (dalj\u0161a kompresija), prenos oku\u017ebe v podko\u017eje in kri, hiperventilacija<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">ZAKLJU\u010cEK <\/span>s pravilnim odvzemom arterijske krvi se izognemo veliki ve\u010dini morebitnih napa\u010dnih rezultatov in postopek je bistveno manj bole\u010d,\u00a0 s \u010dim manj\u0161o po\u0161kodbo \u017eile pri odvzemu si omogo\u010dimo bolj\u0161i uspeh ponovnega odvzema na istem mestu<\/p>\n<p><sub> <\/sub><\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">ENDOSKOPSKE PREISKAVE<\/span><\/strong>(bronho, gastro, kolono, torako-skopije)<\/p>\n<p><strong>Priprava bolnika na endoskopske posege:<\/strong> bolnik je seznanjen in pou\u010den o preiskavi, ker tako tudi bolj\u0161e sodeluje. Pomen celotnega zdr.tima pri seznanjanju in pou\u010devanju o preiskavah, zdravljenju in prognozi.<\/p>\n<p>Ugotavljanje problema (neg.anamneza, predhodne izku\u0161nje pacienta), priprava dokumentacija, napotnice,..<\/p>\n<p>Najbolj pogosti neg.problemi: nepou\u010den P, neupo\u0161tevanje navodil, nerazumevanje, strah pred izvidom in preiskavo, motnje v ritmu spanja, mo\u017ena krvavitev zaradi antikougolantne terapije, hipoglikemija (zdravlene z insulinom).<\/p>\n<p>MS:upo\u0161teva standarde ZO, prepre\u010di mo\u017ene zaplete oz jih opazi in ukrepa, bolnik ponudi mo\u017enost 10min filma o posegu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Bronhoskopija<\/span><\/strong> (te\u0161\u010d 8h pred, 24h ne kaditi)<\/p>\n<p># diagnosti\u010dna in terapevtska (odstranitev tujka,tumorja toaleta dihal)<\/p>\n<p>#omogo\u010da odvzem materiala (cito,histo,mikro) aspiracije, krta\u010denje,..<\/p>\n<p>#indikacije, kontraindikacije: huda prizadetost, po\u0161kodbe, plju\u010dna embolija, predhodni miokardni infarkt,..<\/p>\n<p>#zapleti: krvavitve, pneumotoraks, povi\u0161ana T\u00b0C, embolija, neu\u010dinkovito dihanje, bole\u010dine, ka\u0161lja<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Gastroskopija<\/span><\/strong>:pregled po\u017eiralnika, \u017eelodca in dvanajstnika z gastroskopom, uvedemo skozi usta. Odkrijemo lahko razli\u010dna vnetja sluznic, razjede, razli\u010dne benigne\/maligne tumorje. Med preiskavo lahko odvzamemo ko\u0161\u010dke tkiva z drobnim kle\u0161\u010dam za pregled v laboratoriju.<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Torakoskopija<\/span><\/strong>-=pregled. povr\u0161ine plevre plju\u010d in mediastima,odvzem materiala,indikacije,kontraindikacije:bolezni srca<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Ezofagogastduodenoskopija<\/span><\/strong>: indikacije,kontraindikacije<\/p>\n<p>ERCP-endoskopska retrogradnja holangio-pankretikoskopija<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Kolonoskopija<\/span><\/strong><span style=\"text-decoration: underline;\">&#8211;<\/span>pregled oz preiskava \u0161irokega, debelega \u010drevesa s posebnim upoglivim instrumentom, uvedemo skozi zadnji\u010dno odprtino. Pregledamo celotno \u0161iroko \u010drevo in kon\u010dno del ozkega terminalnega ileuma. Ob\u010dasno bole\u010de, te\u0161\u010d bolnik, dobro o\u010di\u0161\u010deno \u010drevo.<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Punkcije<\/span><\/strong>(plevralne teko\u010dine,ascitesi bezgavk, diagnostika izliva, lahko terapevstska puncija,odvzem punktata: (biokemi\u010dne preiskeve,mirkobiolo\u0161ke preiskeve,citolo\u0161ke preiskeve,pH) )<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Lumbalna punkcija=<\/span><\/strong><span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span>vbod s spinalno iglo v subarnoidni prostor hrbtenice, merjenje intrakranialnega pritiska, kontrola likvorja. Odstranitev gnoja in krvi. Neg.diagnoze: bole\u010dina, tesnoba, nevarnost perifernih nevrovaskularnih motenj, glavobol, krvavitve.<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Torakalna punkcija <\/span><\/strong>: odstranjevanje zraka\/teko\u010dine iz prsne votline, da zmanj\u0161amo te\u017eave pri dihanju. Vzroki za nabiranje teko\u010dine: po\u0161kodba, oku\u017ebe. MS med posegom ob bolniku, pojasnjuje potek, opazuje dihanje, pomaga k polo\u017eaju v postli, opazuje vbodno mesto, vsebino, zaplete kot so ka\u0161elj, ne vzdr\u017ei v polo\u017eaju,..<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">pertorakalna igelna biopsija plju\u010d<\/span>-indikacije,kontraindikacije<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">slepa igelna biopsija plevre<\/span> (sum na TB plevritis) indikacije,kontraindikacije<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Ultrazvo\u010dne preiskave <\/span><\/strong> presvetlimo notranje organe, ko\u017eo nama\u017eemo s kontaktnim gelom, deluje na osnovi zvo\u010dnega delovanja (20000Hz) UZ plevre,srca,trebuha,ledvic,, UZ vodene puncije teko\u010din,organov, mehurja(1l teko\u010dine) indikacije,kontraindikacije<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">EKG<\/span><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>je grafi\u010dni zapis elektri\u010dne aktivnosti srca, ki jo zaznamo z elektrodami<\/li>\n<li>elektri\u010dne impulze, ki nastanejo in se prevajajo po prevodnem in delovnem mi\u0161i\u010dju, lahko zaznamo z elektrodami na povr\u0161ini telesa<\/li>\n<li>odvodi \u2013 ekstremiteti (standardni \u2013 I, II, III) in prekordialni (V1 \u2013V6)<\/li>\n<li>sr\u010dna frekvenca, ritmi\u010dnost, motnje prevajanja, elektrolitske motnje, ishemija in nekroza sr\u010dne mi\u0161ice, spremenjene strukturne spremembe<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">ELEKTROKONVERZIJA<\/span><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>zdravljenje motenj sr\u010dnega ritma s pomo\u010djo elektri\u010dnega toka<\/li>\n<li>uporaba sinhroniziranih udarcev<\/li>\n<li>vnaprej na\u010drtovana; urgentna, spontana, medikamentna, elektri\u010dna<\/li>\n<li>bole\u010da \u2013sedacija bolnika ali anestezija<\/li>\n<li>AV \u2013 50 J\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 AF \u2013 200 J<\/li>\n<li>znaki: hipotenzija, elektrokardiografski znaki okvare miokarda, prekatne aritmije, plju\u010dni edem<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">DEFIBRILACIJA<\/span><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>prekinitev \u017eivljenjsko nevarnih motenj sr\u010dnega ritma<\/li>\n<li>sinhronizacija udarcev je potrebno izklju\u010diti<\/li>\n<li>VF<\/li>\n<li>zunanja defibrilacija; notranja defibrilacija: trajni defibrilatorji<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">MERJENJE PEF-a (pretok l\/min)<\/span><\/strong><\/p>\n<p>= test za merjenje ene izmed plju\u010dni funkcij<\/p>\n<p>-pomembni so za \u00a0samokontrolo bolnika, astmatike<\/p>\n<p>-bolnika nau\u010dimo tehnike merjenja, bele\u017eenja dobljenih rezultatov v posebej prirejene obrazce in vrednotenje rezultatov<\/p>\n<p>-bolnik mora poznati normalne vrednosti in tudi na\u010din ukrepanja pri poslab\u0161ani plju\u010dni funkciji, vedno naj upo\u0161teva navodila, ki mu jih je dal zdravnik. Bolnik naj ve da nas lahko pokli\u010de v primeru nejasnosti.<\/p>\n<p>-kontrolira se vsak dan, zjutraj in zve\u010der<\/p>\n<p>-Uporabljamo Wrightov in Clement-Clarkov merilnik (primeren za uporabo doma)<\/p>\n<p>Uporaba ustnika v bolni\u0161nici za enkratno uporabo, za dobro vodenje astme so meritve PEF zelo pomembne<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">TEHNIKA MERJENJA PEF<\/span><\/p>\n<ul>\n<li>pri meritvi na bolnik, \u010de je mogo\u010de stoji, meri zjutraj in zve\u010der<\/li>\n<li>nastavi ustnik na merilnik<\/li>\n<li>merilnik prime v roke kot svin\u010dnik in ga obrne proti ustom (pazi, da ne prime s prsti prek merilne skale ali odprtin na koncu merilnika)<\/li>\n<li>preveri, ali je pero merilne skale na 0<\/li>\n<li>bolnik mora maksimalno vdihniti in z ustnicami objeti ustnik merilnika<\/li>\n<li>pihne brez premora na to\u010dki maksimalnega vdiha naenkrat in z vso mo\u010djo<\/li>\n<li>od\u010dita dobljeno vrednost, ki si jo zapolni ali zabele\u017ei<\/li>\n<li>pero na merilniku vrne na 0<\/li>\n<li>meritev ponovi trikrat in najbolj\u0161o vrednost vpi\u0161e v obrazec<\/li>\n<li>pri vpisovanju vpi\u0161e vedno meritev pod ustrezno uro in dan ter vpi\u0161e pod kak\u0161nimi pogoji je izvedel meritev<\/li>\n<li>po uporabi o\u010disti plasti\u010dni ali zavr\u017ee kartonski ustnik<\/li>\n<li>meritve naj bolnik izvaja dvakrat dnevno, razen ob hudih poslab\u0161anjih astme pogosteje. Meritve izvaja vedno v enakih pogojih.<\/li>\n<li>20% +\/- od svoje najbol\u0161e vrednosti Zelene vrednosti so ok, rumena nam za\u010dne padati na 50-80% na\u0161e najbol\u0161e vrednosti, podvojijo dozo terapije<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u010cI\u0160\u010cENJE MERILNIKA:<\/p>\n<ul>\n<li>ustnik in merilnik na bolnik doma opere z blago milnico in dobro spere pod teko\u010do vodo. O\u010disti ga vsa enkrat mese\u010dno<\/li>\n<li>merilnik rahlo otrese, da odstrani vodo<\/li>\n<li>osu\u0161eni aparat shrani do naslednje meritve<\/li>\n<li>ustnik opere po vsaki uporabi<\/li>\n<li>v bolni\u0161nici merilnike \u010distimo z blagim razku\u017eilom po kon\u010dani uporabi \u2013 bolnikovem odpustu<\/li>\n<li>kartonski ustnik po vsaki uporabi zavr\u017eemo.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Po\u0161kodovani merilnik ni mo\u017eno popravljati, zato ga zavr\u017eemo. Obi\u010dajna uporabna doba aparata zna\u0161a pribli\u017eno 200 meritev.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">HRANJENJE BOLNIKA PO NGS<\/span><\/strong><\/p>\n<p>INDIKACIJE ZA NGS:<\/p>\n<ul>\n<li>bolniki, ki ne morejo normalno jesti motnje pri po\u017eiranju (nezavestni in ventilirani bolniki motnje zavesti), no\u010dejo jesti psihi\u010dne in du\u0161evne motnje, ne jedo dovolj, imajo vnetje trebu\u0161ne slinavke ali \u010drevesja in potrebujejo hranjenje v \u010drevo, ker ne jedo dovolj ,operacije zgornjega dela prebavnega trakta<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZAKAJ?<\/p>\n<ul>\n<li>potreba po dalj\u0161em umetnem hranjenju<\/li>\n<li>na\u010din je bli\u017ee normalnemu u\u017eivanju hrane, prepre\u010dimo atrofijo \u010drevesne sluznice<\/li>\n<li>ohranja se fiziolo\u0161ka sposobnost organizma (prebava, resorbcija). S tem se prepre\u010dimo atrofijo \u010drevesne sluznice. Zato se bolniku uvede NGS. NGS se uvede skozi nos do \u017eelodca. Mo\u017eno je tudi hranjenje po gastrostomi in jejunostomi<\/li>\n<li>NGS se uporablja tudi za gastri\u010dno sukcijo, odstranjevanje \u017eelod\u010dne vsebine (pri zastrupitvah)<\/li>\n<li>indikacijo za uvedbo ugotovi zdravnik<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Priprava bolnika:<\/span> uvajamo jo 6 ur po zadnjem obroku.<\/li>\n<li>Pred uvajanjem po potrebi o\u010distimo nosnice, se pozanimamo \u010de ima mogo\u010de kak\u0161ne anatomske nepravilnosti v nazofarinksu<\/li>\n<li>NGS naj bo iz ustreznega materiala (silikon, poliuretan). Ti materiali so organizmu bolj prijazni in se la\u017eje prilagajajo krivinam prebavil, ter povzro\u010dajo manj dekubitusov v nosni sluznici<\/li>\n<li>pri izbiranju debeline sonde izberemo \u010dim tanj\u0161o NGS<\/li>\n<li>uporabljamo dvolumensko NGS: en lumen je namenjen prehranjevanju, druga za prezra\u010devanje<\/li>\n<li>praviloma imajo NGS radiopa\u010dno \u010drto, ki je vidna pod Rtg \u017earki in oznako dol\u017eine<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Bolnik je med uvajanjem sonde praviloma v polsede\u010dem ali sede\u010dem polo\u017eaju. Predhodno higiensko si umijemo roke ali razku\u017eimo roke, nataknemo nesterilne rokavice in namestimo za\u0161\u010ditno masko, ter namestimo za\u0161\u010dito za bolnika.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PRIPOMO\u010cKI: NGS \u2013 silikonska ali poliuretanska (ustrezna debelina), Xylocain gel 2%, 50 ml brizga, trak za pritrditev NGS, slu\u0161alke, lopar\u010dek, za\u0161\u010ditne nesterilne rokavice, za\u0161\u010ditna maska, za\u0161\u010ditna podloga, ledvi\u010dka za enkratno uporabo, alkoholni rob\u010dek, \u010drpalka za hranjenje,sistem za hranjenje ,predpisana hrana, terilnica ,predpisano zdravilo ,teko\u010dina za izpiranje (ustekleni\u010dena voda ali nesladkan \u010daj), aspirator, drena\u017ena vre\u010dka z izpustom<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>IZVEDBA:<\/p>\n<ul>\n<li>bolniku razlo\u017eimo poseg, si namesti za\u0161\u010ditno masko, si razku\u017ei roke in nadane za\u0161\u010ditne rokavice<\/li>\n<li>masti bolnika v polsede\u010di ali sede\u010di polo\u017eaj, bolniku namesti za\u0161\u010ditno podlogo. Preveri nosnici<\/li>\n<li>izmeri potrebno dol\u017eino uvedene NGS<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>OPOMBE:<\/p>\n<ul>\n<li>ob oviri pri uvajanju , NGS odstrani in poizkusi z uvajanjem skozi drugo nosnico. \u010ce se \u2026\u2026<\/li>\n<li>NGS vedno zapremo z zama\u0161kom in jo ozna\u010dimo v vi\u0161ini nosne odprtine. NGS mora biti ustrezno pritrjena na razma\u0161\u010deno ko\u017eo<\/li>\n<li>Polo\u017eaj NGS<\/li>\n<li>NGS menjamo na 21 dni, brizgo za aspiracijo \u017eelod\u010dne vsebine in sistem za hranjenje pa zamenjamo vsak dan<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ODSTRANJEVANJE NGS<\/p>\n<p>\u0160tevilo potrebnih oseb: ena<\/p>\n<p>Izvedba:<\/p>\n<ol>\n<li>izvajalec bolniku razlo\u017ei poseg<\/li>\n<li>razku\u017ei si roke in si oble\u010de za\u0161\u010ditne rokavice<\/li>\n<li>pacienta za\u0161\u010diti z za\u0161\u010ditno podlogo<\/li>\n<li>\u010de je pacient priklju\u010den na sukcijo, ga izvajalec odklopi od sukcije. Nato odlepi obli\u017ei, s katero je bila pritrjena NGS. Pacientu pove naj zadr\u017ei sapo, nato ne\u017eno in hitro izvle\u010de NGS in jo zavr\u017ee<\/li>\n<li>razku\u017ei si roke<\/li>\n<li>poseg zabele\u017ei na list ZN<\/li>\n<\/ol>\n<p>Opombe:<\/p>\n<ul>\n<li>po odstranitvi NGS izvajalec pregleda nosnici in naredi ustno nego<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>HRANJENJE PO NGS<\/p>\n<p>\u0160tevilo potrebnih oseb: ena<\/p>\n<p>Izvedba:<\/p>\n<ol>\n<li>izvajalec pacientu razlo\u017ei poseg in si razku\u017ei roke<\/li>\n<li>pacienta namesti v sede\u010di polo\u017eaj ali polsede\u010di polo\u017eaj<\/li>\n<li>preveri polo\u017eaj NGS in preveri zaostanek hrane<\/li>\n<li>odpre zama\u0161ek za prezra\u010devanje . Nastavi sistem za hranjenje, ga priklju\u010di na NGS<\/li>\n<li>nastavi hitrost pretoka hrane<\/li>\n<li>po kon\u010danem hranjenju sistem za hranjenje in NGS izpere s 20 ml teko\u010dine za izpiranje. Odstrani sistem za hranjenje in zapre\u00a0 NGS.<\/li>\n<li>razku\u017ei si roke<\/li>\n<li>koli\u010dino dane hrane zabele\u017ei ne terapevtski list. Aktivnosti ZN glede hranjenja pa na \u00bbList ZN\u00ab<\/li>\n<\/ol>\n<p>Opombe:<\/p>\n<ul>\n<li>higienski postopki dela z \u017eivili: robove embala\u017ee s hrano, katero apliciramo v sisteme, prebri\u0161emo z alkoholnim rob\u010dkom z namenom zmanj\u0161evanja mo\u017enosti vnosa mikroorganizmov okolja v sistem za pehranjevanje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Hrano lahko dobimo industrijsko pripravljeno ali pa jo naro\u010dimo v kuhinji (po naro\u010dilu zdravnika, pogoj neuku\u017eena). Hrana mora vedno vsebovati vse potrebne hranilne snovi, biti mora primerno teko\u010da, brez balastnih snovi ter higiensko neopore\u010dna. Na za\u010detku za\u010dnemo z manj\u0161imi vnosi hrane, na to pove\u010dujemo do normalne koli\u010dine. Hrana mora biti primerne temperature, okoli 37<sup>o<\/sup> C, a ne ve\u010d kot 40<sup>o<\/sup> C.<\/p>\n<p>Stanje prehranjenosti bolnika vpliva na hitrost bolnikovega okrevanja po bolezni, po\u0161kodbi ali po operaciji, ocenjevanje prehranjenosti bolnika (anamneza, pregleda, podatki antropometrije, biokemi\u010dne preiskave)<\/p>\n<p>hranjenje po sondi (cevki) \u2013 prednosti pred parenteralnim hranjenjem: vzdr\u017euje normalno funkcijo \u010drevesja, ohranja normalno zgradbo \u010drevesne sluznice in njeno reasorptivno sposobnost, ohranja vlogo trebu\u0161ne slinavke, omogo\u010da prehod reasorbirane hrane skozi jetra in prehod v krvni obtok.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>UPORABA ENTERALNE\u00a0\u010cRPALKE<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>MO\u017dNI ZAPLETI:<\/p>\n<ul>\n<li>problemi s prebavo (diareja, izpahovanje, slabost, kr\u010di, bruhanje)<\/li>\n<li>zama\u0161itev NGS, premik sonde, sonda je zvita<\/li>\n<li>izsu\u0161itev sluznice nosu in \u017erela (le predhodna komplikacija), zato poskrbimo za \u0161e dodatno ustno nego (vsa 3x na dan)<\/li>\n<li>nastanek dekubitusa, rane na nosni sluznici (pomembna pravilna pritrditev sonde in opazovanje)<\/li>\n<li>aspiracija hrane oz. \u017eelod\u010dne vsebine (pomemben pravilni polo\u017eaj med hranjenjem)<\/li>\n<li>infekcija bolnika s hrano (pomen pravilnega rokovanja s hrano)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>DAJNJE ZDRAVIL PO NGS<\/p>\n<p>\u0160tevilo potrebnih oseb: ena<\/p>\n<p>Izvedba:<\/p>\n<ol>\n<li>razku\u017ei si roke<\/li>\n<li>pripravi si predpisana zdravila<\/li>\n<li>zdravilo zdrobi v terilnici, ga razred\u010di s teko\u010dino za izpiranje in da preko NGS<\/li>\n<li>izvajalec pacientu razlo\u017ei poseg<\/li>\n<li>NGS spere s 20 ml vode po dajanju vsakega zdravila<\/li>\n<li>razku\u017ei si roke<\/li>\n<li>dano zdravilo zabele\u017ei na terapevtsko listo<\/li>\n<\/ol>\n<p>Opombe: prevezo NGS izvajamo 1x na dan, pred vsakim dajanjem zdravil ali hranjenjem je potrebno preveriti lego NGS in koli\u010dino \u017eelod\u010dne vsebine. \u017delodec mora biti pred vsakim obrokom aspiriran. \u010ce je aspirirane vsebine 100 ml, vrne\u0161 vsebino v \u017eelodec in po\u010daka\u0161 eno uro. \u010ce je po eni uri \u0161e vedno 100 ml aspirirane vsebine, obvesti\u0161 zdravnika. O izpu\u0161\u010denih obrokih odlo\u010da zrdavnik<\/p>\n<ul>\n<li>brizgo in sistem za hranjenje menjamo enkrat dnevno<\/li>\n<li>NGS menjam na tri tedne, ob menjavi izberemo drugo nosnico. Menjavo izvedemo po predhodnem dogovoru z zdravnikom.\n<ul>\n<li>\u010de ima bolnik ve\u010d tablet hkrati, jih daje posami\u010dno in vsako zdravilo spre z 20 \u2013 30 ml vode.<\/li>\n<li>\u0160tevilo obrokov, koli\u010dino hrane v 24 urah in na\u010din hranjenja (kontinuirano, po obrokih, hranjenje po enteralni \u010drpalki) indicira zdravnik.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>GASTROSTOMA (operativna, PEG)<\/li>\n<\/ul>\n<p>JEJUNOSTOMA- v primeru motenj v delovanju \u017eelodca<\/p>\n<ul>\n<li>Zapleti:oku\u017eba, po\u0161kodba rane ,bruhanje,aspiracija,driska<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>ENDOTRAHEALNA INTUBACIJA, INVAZIVNA IN NEINVAZIVNA MEHANI\u010cNA VENTILACIJA MEHANSKA VENTILACIJA Indikacije: zastoj dihanja, refrektorna hipoksija, hiperkapnija z respiracijsko acidozo, znaki utrujenosti dihalnih mi\u0161ic, respiracijska insuficienca z motnjami zavesti tahi- ali bradipnea, hipotenzijo Cilji:omogo\u010danje vzdr\u017eevanja \u017eivljenja in pridobitev \u010dasa za obvladovanje stanja, ki je zahtevala MV, zmanj\u0161anje dihalnega dela, izbolj\u0161anje oksigenacijo (zasi\u010denost krvi s Hb vsaj 90 &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/diagnosticno-terapevtski-program-2013-vaja-dtp-zapiski-dtp-vaja\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Diagnosti\u010dno terapevtski program 2013 vaja<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1584],"tags":[],"class_list":["post-2364","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-letnik-diagnosticno-terapevtski-program"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2364","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2364"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2364\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2364"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2364"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2364"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}