1. VREDNOTE<\/p>\n
Vrednote so splo\u0161ne kategorije pojavov, ki jih ocenjujemo kot dobre in za\u017eelene.
\nOpredelimo jih lahko kot prepri\u010danja o tem kaj je dobro in kaj ni, kaj je prav in kaj ni in kaj je vredno ceniti in kaj ne. Pomembne so zato ker vplivajo na odlo\u010ditve in dejanja, vklju\u010dno z eti\u010dnimi odlo\u010ditvami.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010ceprav o njih ne govorimo na glas so podzavestna osnova za vse na\u0161e odlo\u010ditve. Seveda pa vse vrednote niso moralne vrednote. Na primer, ljudje cenijo vrednote kot so delo, dru\u017eina, vera politika, denar, medsebojni odnosi in druge. Ljudje jih upo\u0161tevajo, vendar o njih ne razmi\u0161ljajo. Podobno kot ljudje niso pozorni na svoje dihanje, ponavadi tudi o vrednotah ne razmi\u0161ljajo, preprosto jih upo\u0161tevajo in delujejo v skladu z njimi.
\nVrednote so sestavljene iz prepri\u010danj in stali\u0161\u010d, ki se nana\u0161ajo na vrednote, vendar niso isto.
\nLjudje imajo najrazli\u010dnej\u0161a prepri\u010danja in stali\u0161\u010da, vendar bistveno manj vrednot.<\/p>\n
Prepri\u010danja (ali mnenja)<\/p>\n
So interpretacije ali zaklju\u010dki tistega kar ljudje sprejmejo kot resnico. Temeljijo bolj na zaupanju kot na dejstvih in lahko ali pa tudi ne predstavljajo resnico. Prepri\u010danja niso nujno tudi vrednote. Na primer: trditev \u00bbPrepri\u010dan sem, da \u010de bom trdo delal bom dosegel dobro uvrstitev\u00ab izra\u017ea prepri\u010danje, ki ne vklju\u010duje vrednote. Nasprotno pa trditev \u00bbDobra uvrstitev mi veliko pomeni. Prepri\u010dan sem, da \u010de bom trdo delal bom dosegel dobro uvrstitev\u00ab vsebuje oboje prepri\u010danje in vrednoto.<\/p>\n
Stali\u0161\u010da
\nSo miselni odnosi ali ob\u010dutki do oseb, predmetov ali idej (npr, sprejetje, so\u010dutje, odkritost\u2026).
\nZna\u010dilno za stali\u0161\u010de je, da vztraja tekom \u010dasa, medtem ko se prepri\u010danja hitreje spreminjajo.<\/p>\n
Stali\u0161\u010da praviloma presojamo kot dobra ali slaba, pozitivna ali negativna, medtem ko prepri\u010danja ocenjujemo kot pravilna ali nepravilna. Stali\u0161\u010da vsebujejo miselni ali vedenjski vidik, \u0161e posebej pa je pomembna \u010dustvena komponenta, saj se zelo razlikuje od posameznika do posameznika. Na primer, nekateri pacienti \u010dutijo in izra\u017eajo mo\u010dno potrebo po intimnosti, medtem ko je za druge precej nepomembna.<\/p>\n
Vrednostni sistem:
\nVsak posameznik se dr\u017ei niza vrednot, ki si jih je izbral in jim dolo\u010dil pomembnost (jih razvrstil od bolj pomembnih do manj pomembnih) in tako \u00bbsestavil\u00ab svoj vrednostni sistem.
\nVrednostni sistem je osnova na\u010dinu \u017eivljenja in usmerja posameznika in oblikuje osnovo njegovega vedenja, predvsem vedenja, ki je osnova odlo\u010ditvam in izbiram.<\/p>\n
Spreminjanje vrednot v odnosu na starost, okolje, kulturo\u2026<\/p>\n
Vrednote se spreminjajo tekom razvoja:
\nObdobje mladosti \u2013 v ospredju so vrednote povezane s telesnimi potrebami in u\u017eivanjem (hedonske) sledi
\nObdobje ko so v ospredju vrednote povezane z uspe\u0161nostjo in dose\u017eki
\nNadaljnji razvoj praviloma ozna\u010dujejo vrednote povezane z dol\u017enostmi in odgovornostjo. In kon\u010dno vrednote, ki so povezane z osebnostno in duhovno rastjo.<\/p>\n
Vrednote so pomembne v \u017eivljenju posameznika, saj na nek na\u010din uravnavajo njegovo \u017eivljensko pot in ga vodijo do dolo\u010denih ciljev.<\/p>\n
Vrednote so osebni vidiki in osnova dru\u017ebenega in eti\u010dnega \u017eivljenja. Vse na\u0161e moralno-
\neti\u010dne odlo\u010ditve temeljijo na vrednotah. Izra\u017eajo se lahko na treh ravneh in sicer kot:<\/p>\n
VREDNOTE
\nVrednote so osebni vidiki in osnove dru\u017ebenega in eti\u010dnega \u017eivljenja. Izhajajo iz \u010dlovekovih potreb ali \u017eelja in jih oblikuje posameznikova kultura, dru\u017eina, stan, delovno okolje\u2026 lahko jih prepoznamo iz posameznikovega vedenja oziroma jih verbalno ali ne-verbalno izra\u017ea.<\/p>\n
Lahko so izra\u017eene v jeziku ali standardih obna\u0161anja, ki jih osebe prena\u0161ajo ali posku\u0161ajo zadr\u017eati. Vrednote so organizirane v sistem, ki ima dolo\u010den pomen za posameznika.
\nVrednostni sistem predstavlja niz prepri\u010danj posameznika za katere verjame, da so resni\u010dna.
\nNekatere vrednote so pomembnej\u0161e od drugih in imajo ve\u010djo prioriteto znotraj posameznikovega vrednostnega sistema. Ta hierarhija je precej stabilna skozi \u010das, vendar jih lahko s\u010dasoma nadomestijo vi\u0161je vrednote, ki temeljijo na \u017eivljenjskih izku\u0161njah in njegovi ponovni ocenitvi vrednot.<\/p>\n
V enem delu posameznikovega vrednostnega sistema, ima vsaka vrednota motivacijsko mo\u010d in narekuje posameznikovo izbiro. Na \u017ealost se posamezniki pogosto ne zavedajo vrednot, ki motivirajo njihovo izbiro in odlo\u010ditve. Na osnovi tega lahko povzamemo, da je razumevanje posameznikovih vrednot prvi korak v pripravi za neko eti\u010dno odlo\u010ditev nekoga.<\/p>\n
Lo\u010dimo vrednote moralne in nemoralne narave:<\/p>\n
Vrednote ne-moralne narave
\nSo vrednote, ki ne temeljijo na moralni obravnavi in pomembnih moralnih interesih ljudi.<\/p>\n
Podobno kot slog in ugled tudi vrednote temeljijo na osebnih preferencah, prepri\u010danjih in je stvar okusa (Frankena, 1993). Navedi primer: Vodji oddelka je pomembna vrednota osebna higiena, zato zahteva, da so vsi stanovalci v domu okopani pred zajtrkom, \u010deprav to v ve\u010dini primerov ni v skladu z \u017eeljami pacientov. Odlo\u010ditev med zgodnjim umivanjem in spo\u0161tovanjem pacientovih \u017eelja je odlo\u010ditev v prid u\u010dinkovitosti in ne temelji na moralni dobrobiti.<\/p>\n
Vrednote moralne narave
\nSo vrednote izrazito moralne narave, ki izhajajo iz ob\u010dutnega interesa, ki ga v ljudeh vzbujajo vpra\u0161anja \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja, svobode, samo-odlo\u010ditve, blagostanja in dobrega po\u010dutja.
\nEti\u010dno ravnanje je ravnanje pod vplivom moralnih vrednot, ki vodijo posameznika pri dejanjih in vedenju tako v institucionalni kot osebni obravnavi, ali druga\u010de: opravi\u010dujejo pomen moralnih vrednot, ki jih imajo za posameznika.<\/p>\n
1. 1 KULTURNE VREDNOTE<\/p>\n
So sprejeti in prevladujo\u010di standardi neke skupine ali skupnosti. Delujejo v povezavi s prepri\u010danji skupine in dajejo pomen in veljavo obstoju te skupine\/skupnosti. Kulturni standardi ali vrednote (skupaj s prepri\u010danji) igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju obi\u010dajev in tradicije (vklju\u010dno z verskimi obredi). Dolo\u010dajo dru\u017ebeno sprejemljiva ali nesprejemljiva vedenja \u010dlanov grupe in predpisujejo dru\u017ebene odnose in vloge v komunikaciji med \u010dlani skupine. Predpisane moralne norme in dolo\u010dila ter njihov smisel za skupino v danem \u010dasu in prostoru, lahko temelji prav na kulturnih vrednotah. Kulture imajo svoj moralni sistem, ki dolo\u010da moralne vrednote in prepri\u010danja o tem kaj je prav in kaj narobe, prav tako ima posamezna kultura izdelana pravila in principe, na osnovi katerih usmerja \u00bbpravilno vedenje\u00ab v dru\u017ebi. Vendar na\u010din definiranja in interpretacije teh principov in pravil, njihova uporaba (kdaj, kako, kdo), se razlikuje med in celo znotraj posami\u010dnih kultur.<\/p>\n
Vse kulture imajo vrednote in prepri\u010danja o zdravju in bolezni in o tem kar je moralno sprejemljivo vedenje pri v zdravje usmerjeni skrbi za ljudi. Prav tako obstajajo pravila o tem kako definirati in interpretirati zdravje in bolezen, sprejemljivo in terapevtsko u\u010dinkovito varstvo, kdaj je to varstvo potrebno, kje in zakaj ter kdo ga bo izvajal se razlikuje med in znotraj posami\u010dnih kultur.<\/p>\n
Nekatere kulture kot je na primer anglo-ameri\u0161ke postavljajo v ospredje suverenost posameznika, njegove pravice do izbire, svobode in neodvisnosti od drugih (tudi znotraj dru\u017eine). Druge, kot na primer domorodci koloniziranih podro\u010dji, tradicionalna gr\u0161ka in italijanska kultura, ju\u017eno azijska, pa visoko cenijo dru\u017eino in pripadnost njenih \u010dlanov, katerih delovanje naj bi bilo v korist le-te. Vendar kulture niso stati\u010dne in v okoljih se pojavljajo posamezniki, ki sprejemajo vrednote drugih kultur, se po njih ravnajo in se vedejo druga\u010de, v\u010dasih celo kompetitivno z ustaljenim kulturnim redom. To se dogaja predvsem v multikulturnih podro\u010djih, kjer skupnost sestavljajo posamezniki razli\u010dnih kulturnih skupin.<\/p>\n
To je pomembno pri razumevanju tega, da ima vsaka kultura svoj eti\u010dni sistem. Pomembno je tudi razumeti, z katerega izhaja. Vsekakor je potrebno in obvezujo\u010de za MS, da razumejo naravo kulturnih razlik (in podobnosti) in kako razli\u010dne kulturne vrednote vplivajo na navade, prepri\u010danja, skrbstveno prakso, sprejemanje odlo\u010ditev in vedenje ljudi (lastno in profesionalno) v kontekstu zdravstvenega varstva.<\/p>\n
Primer: smrt starej\u0161ih ljudi, je nekaterih okoljih sprejeta kot nepravi\u010dna, v nekaterih sodobnej\u0161ih, pa je sprejeta kot pri\u010dakovana ali celo blagoslov na koncu dobro \u017eivetega \u017eivljenja. Nekatera okolja postavljajo fizi\u010dno aktivnost v ospredje pri promociji zdravega vedenja, druge pa posve\u010dajo ve\u010djo pozornost bolj pasivnim vedenjem, ki ugodno vplivajo na zdravje \u2013 na primer meditaciji\u2026<\/p>\n
Skratka zavedati se moramo, da ima vsaka kultura svoj eti\u010dni sistem in da je vsak eti\u010dni sistem produkt kulture in njenega lastnega zgodovinskega razvoja. ZN se izvaja v razli\u010dnih kulturnih okoljih in eti\u010dne diskusije morajo upo\u0161tevati vrednote, ki jih poudarjeno izra\u017ea skupnost v kateri MS deluje in kako te vrednote vplivajo na njeno delo. V zakup mora tudi vzeti, da moralni principi in pravila neke kulture niso vedno ustrezno prenosljiva v neko drugo kulturno okolje, vsaj ne brez potrebnih uskladitev (modifikacij)<\/p>\n
1. 2 RELIGIOZNE VREDNOTE<\/p>\n
Pogosto jih zamenjujemo s kulturnimi vrednotami in prepri\u010danji in \/ali kulturo kot tako. So podobno kot etika produkt kulturnega in zgodovinskega razvoja iz katere izhajajo. Vsi ljudje ne odra\u0161\u010dajo pod vplivom organizirane religije, vendar jih kar precej nadaljuje z izvajanjem religioznih obveznosti veroizpovedi kateri pripadajo. Vrednote, ki se jih nau\u010dijo v verskem kontekstu so zelo mo\u010dne in trdovratne in obdr\u017eijo svoj vpliv \u0161e potem ko posameznik opusti dolo\u010deno versko prepri\u010danje.<\/p>\n
Verske vrednote lahko podzavestno vplivajo na posameznikovo delovanje. To pa zato ker so obi\u010dajno zelo globoko zakoreninjene v okolju in izku\u0161njah posameznika (vgrajene) in jih ne moremo obravnavati druga\u010de kot skupaj z njim. Na primer, ve\u010dina religij vcepi pravila, ki vplivajo na posameznikova prepri\u010danja, ki zadevajo \u017eivljenje in smrt in pomen posmrtnega \u017eivljenja. Kar vpliva na kasnej\u0161e odlo\u010ditve oziroma gledanje na dejanje kot je abortus.<\/p>\n
U\u010denje \u0161tevilnih organiziranih religij sku\u0161a zajeti skoraj vse vidike \u010dlovekovega delovanja. Na primer vsi aspekti Ortodoksnega judovstva vsebujejo specifi\u010dne vrednote in principe, ki so obi\u010dajno vgrajeni v specifi\u010dne zakone vklju\u010dno s tistim ki upravlja s pripravo hrane.<\/p>\n
Hinduizem je druga\u010den niz religioznih prepri\u010danj, ki dajejo duhovni pomen posameznikovim navadam in dejanjem do drugih. Islam zahteva privr\u017eenost (muslimanov) Alahovi volji v vseh aspektih njihovega \u017eivljenja. Geografska mobilnost dana\u0161nje dru\u017ebe pomeni, da morajo MS skrbeti za paciente z najrazli\u010dnej\u0161imi kulturnimi vrednotami in verskimi prepri\u010danji, ki so zelo druga\u010dne od njihovih, vrednotami in prepri\u010danji, ki jih mora prepoznati in spo\u0161tovati, tako da lahko nudi u\u010dinkovito ZN.<\/p>\n
1. 3 OSEBNE VREDNOTE
\nso individualna prepri\u010danja, navade, standardi in ideali, ki vodijo vedenje in na\u010din posameznikovega pridobivanja \u017eivljenjskih izku\u0161enj. Na primer, nekdo ceni odli\u010dnost in se trudi dose\u010di odli\u010dnost na vseh podro\u010djih svojega udejstvovanja, medtem ko se nekdo drug zadovolji s povpre\u010dnostjo. Neka MS ceni \u010disto\u010do (\u010disto\u010da ni moralna vrednota) in ceni tudi po\u0161tenost (moralna vrednota). Osebne vrednote so pomembne saj vplivajo na odlo\u010ditve MS in tudi na na\u010din kako bo k temu pristopila in kako bo to naredila. Osebni vrednostni sistem je tudi hierarhi\u010dno urejen, ureditev temelji na pomembnosti, ki jo posamezna vrednota predstavlja za posameznika. Osebni vrednostni sistem se razlikuje od posameznika do posameznika, zato si ne smemo nikoli domi\u0161ljati, da je vrednostni sistem druge osebe enak ali podoben na\u0161emu. Vsaka MS ima svoj osebni vrednostni sistem, ki je nastal pod vplivom kulture iz katere izhaja, verskih in politi\u010dnih prepri\u010danj, izobrazbe in \u017eivljenjskih izku\u0161enj in<\/p>\n
kot pravi Barett: \u00bbdru\u017eba v kateri \u017eivimo in dru\u017ebeni vplivi, ki smo jim izpostavljeni, podpirajo in vzdr\u017eujejo dolo\u010dene vrednote\u2026 Razvoj vrednot lahko pospe\u0161i izmenjava izku\u0161enj in prepri\u010danj. V zdravstveni negi se to zgodi skozi oblikovanje vloge in izobra\u017eevalni proces. Vrednote in vrednostni sistem sta sili ki zavestno ali podzavestno vodita posameznika.<\/p>\n
Identifikacija vrednot lastnega vrednostnega sistema skozi introspekcijo in refleksijo je prvi korak v sprejemanju eti\u010dnih odlo\u010ditev.<\/p>\n
Drugi korak v sprejemanju eti\u010dnih odlo\u010ditev, je razumevanje vrednot, ki so pomembne drugim in zakaj so jim pomembne. Prioriteta vsakega posameznika temelji na njegovem vrednostnem sistemu in hierarhiji vrednot. Razumevanje vrednostnega sistema drugih in priznavanje oziroma spo\u0161tovanje, da je njihov enakovreden (enako veljaven kot na\u0161) na\u0161emu je bistvenega pomena pri sprejemanju eti\u010dnih odlo\u010ditev.<\/p>\n
1. 4 PROFESIONALNE VREDNOTE<\/p>\n
Profesionalne vrednote dolo\u010da zadnji dogovorjeni standard, ki ga pripravi in podpre strokovna skupina. Profesionalne vrednote stroke ZN dolo\u010dajo kodeksi etike, profesionalni kodeksi obna\u0161anja v stroki, standardi profesionalnih kompetenc in strokovna praksa ZN. Medicinske sestre se u\u010dijo profesionalnih vrednot v dveh smereh: skozi formalna navodila in neformalno opazovanje prakse ZN in jih postopno vklju\u010dujejo v svoj osebni vrednostni sistem. Nekatere tradicionalne profesionalne vrednote v ZN spadajo med tako imenovane ne-moralne, to pomeni, da temeljijo na osebnih preferencah, okusu in dru\u017ebeno dolo\u010denih normah stila in spodobnosti. \u010ce navedemo nekatere ne moremo mimo pravil obla\u010denja (vklju\u010dno z barvo in stilom uniforme), \u010disto\u010de, dogovorjene rutine (\u00bbvedno smo delali tako\u00ab) in u\u010dinkovitosti.<\/p>\n
Druge profesionalne vrednote so izrazito moralne narave; na primer osebna integriteta, pravi\u010dnost, nepristranskost, skrb, so\u010dutje, po\u0161tenost, resnicoljubnost, zvestoba, zagovorni\u0161tvo in podobno. Profesionalne vrednote so eksplicitno izra\u017eene v kodeksu etike, kodeksu vedenja in drugih formalnih oblikah navodil in predpisov, ki predstavljajo javne standarde profesionalnih skupin.<\/p>\n
PREPRI\u010cANJA so Najosnovnej\u0161a vrednota ki se tudi najmanj spreminja. Je vrsta stali\u0161\u010da, ki sloni bolj na zvestobi kot na dejstvu. (A, Frank je v svoj dnevnik zapisala, da so vsi ljudje v bistvu dobri, tri tedne preden so jo odpeljali v tabori\u0161\u010de kjer je umrla.)<\/p>\n
Prepri\u010danje je nad o\u010ditnim in ni osnovano na dejstvih Prepri\u010danje je nad o\u010ditnim in ni osnovano na djstvih (npr, da so ljudje v bistvu dobri). Navedeno prepri\u010danje je eno glavnih prepri\u010danj v ZN.
\nOb dobri ZN se bo pacientu stanje izbolj\u0161alo \u2013 eno glavnih prepri\u010danj v zdravstveni negi Jane Salvage (v Tschudin, 2004, 23), meni, da bo pri\u0161lo do preobrata, ko bodo politiki spoznali, da imajo znaje in postopki ZN enak vpliv na zdravje in dobro po\u010dutje kot znanje in tehnika, ki jo nudi medicina.<\/p>\n
STALI\u0160\u010cA
\nStali\u0161\u010de je nagnjenje ali utrjeno obna\u0161anje so lahko pozitivna ali negativna. Stali\u0161\u010da, zna\u010dilna za ZN se izra\u017eajo skozi izvajanje ZN.<\/p>\n
Stali\u0161\u010da zna\u010dilna za zdravstveno nego Na primer, edinstveno delovanje MS kot pravi V.
\nHenderso v drugem delu svoje definicije: MS je isto\u010dasno zavest nezavestnemu, ljubezen do \u017eivljenja samomorilcu, noga amputirancu, o\u010di pravkar oslepelemu\u2026 To so funkcije, ki jih MS opravlja, vendar brez stali\u0161\u010da, da so to vredna dejanja, jih ne bi mogla izvajati nobena MS. Po prepri\u010danju Hendersonove so ta stali\u0161\u010da edinstvena zdravstveni negi in nobenim drugim ZD. Iz tega lahko sklepamo, da so stali\u0161\u010da na osnovi katerih se izvaja ZN tudi edinstvena<\/p>\n
VREDNOTE
\nSo najmanj trdne in bolj dinami\u010dne od prepri\u010danj in stali\u0161\u010d, saj vklju\u010dujejo elemente motivacije.<\/p>\n
Iskanje \u017eivljenjskega smisla s pomo\u010djo vrednot Frankl trdi, da je najpomembnej\u0161i cilj v \u017eivljenju vsakega posameznika iskanje smisla. Smisel pa \u010dlovek lahko najde s pomo\u010djo vrednot. Navaja pa tri tipe vrednot: ustvarjalne, izkustvene in vedenjske<\/p>\n
1. 5 TIPI VREDNOT<\/p>\n
USTVARJALNE VREDNOTE:
\nPridobljene z delom in pomo\u010djo drugim Ustvarjalne vrednote pridobimo z delom ali pomo\u010djo drugi,. Vsakdo lahko pomaga pridobiti neke vrednote drugim (prodajalec, ki nas opozori na pomanjkljivost, svetuje pri izbiri artikla\u2026) Kakr\u0161nakoli pomo\u010d ljudem predstavlja dolo\u010dene vrednote. Biti koristen drugim krepi ob\u010dutek lastne vrednosti, krepi medsebojne odnose in \u0161iri \u010dustveno in razumsko obzorje. \u010ce pomagamo pacientu, da se bolj\u0161e po\u010duti, smo dosegli kar je bilo potrebno. Pomagati \u010dloveku v stiski, pomeni odzvati se na \u010dlove\u0161ko potrebo drugega kar je v \u017eivljenju zelo pomembno.<\/p>\n
IZKUSTVENE VREDNOTE<\/p>\n
Odkrivamo jih ko ocenjujemo ljudi, dogodke, naravne lepote ali lepote umetnosti<\/p>\n
Frankl pravi, da vrednot ne moremo oblikovati, ampak jih odkrivamo. \u010ce ho\u010demo vrednote odkriti moramo nekaj narediti (poslu\u0161ati glazbo, sprehoditi se v naravi\u2026), odkrite vrednote lahko ponovno izkusimo. Enako velja za vrednote o ljudeh. Ko se sre\u010damo s pomembnimi ljudmi, nam to pove\u010da ob\u010dutek pomembnosti, spo\u0161tovanja. Ti ljudje nam predstavljajo dolo\u010dene vzorce. Te lahko sprejmemo ali ne, pomembna je izku\u0161nja. Vendar niso samo pomembne\u017ei ali materialne dobrine tiste, ki nas navdahnejo. MS spoznavajo umirajo\u010de, bolne ljudi, otroke, ki jih navdahnejo in odkrivajo vrednote ko so ob njih ( ko spoznavajo kaj in kdo so ti ljudje)<\/p>\n
VEDENJSKE VREDNOTE
\nOdkrivamo jih ob na\u010dinu reagiranja v nesre\u010dnih okoli\u0161\u010dinah, ko se ne moremo kontrolirati, npr, ob lastnem trpljenju ali trpljenju drugih Po Franklu morajo ljudje imeti smisel \u017eivljenja, njihova naloga pa je iskanje smisla. Bolezni, nesre\u010de in trpljenje so vseh vrst ovire pri tem iskanju in v\u010dasih pa \u017ee odgovor. Helen Ophaimer, ki raziskuje prizadetost ljudi meni, da so vzroki bolj dani kot izbrani. To razlaga s tem, da nimamo veliko mo\u017enosti pri izbiri, ampak so nam vrednote dane skupaj z ljudmi, ki jih sre\u010dujemo.<\/p>\n
Vrednote postanejo pomembne samo, \u010de jih lahko preizkusimo. \u010ce govorimo o \u017eivljenju kot vrednoti \u2013 \u017eivljenje nam postane pomembno takrat ko do\u017eivimo ali smo pre\u017eiveli situacijo, ko je bilo v nevarnosti. \u0160ele takrat resni\u010dno cenimo svoje \u017eivljenje. Vrednote v ZN se nenehno preverjajo. V sodobnem \u010dasu, ko vse mineva in se v redkih stvareh strinjamo, posamezniki branijo svoja stali\u0161\u010da. Prisoten je moralni pluralizem, ki je verjetno posledica moralnih dilem.<\/p>\n
1. 6 KONFLIKTNOST VREDNOT<\/p>\n
Nasprotje\/konfliktnost moralnih, nemoralnih vrednot, bolnikovih pravic in poklicnih dol\u017enosti<\/p>\n
Oboje: moralne in ne-moralne vrednote so lahko zelo hitro v medsebojnem nasprotju in v nasprotju s pacientovimi pravicami in poklicnimi dol\u017enostmi. Osebne vrednote so lahko v nasprotju z poklicnimi vrednotami, ki so lahko po drugi strani v nasprotju s kulturnimi vrednotami. Vrednota MS, da dela v dobro pacienta, je lahko v nasprotju z vrednoto spo\u0161tovanja pacientove pravice do izbire oziroma z njeno ali njegovo pravico, da mu\/ji je ta izbira tudi omogo\u010dena.<\/p>\n
Primer: pacient potrebuje, za laj\u0161anje bole\u010din ve\u010djo dozo analgetika od predpisane. MS mora dati pravo dozo analgetika, ki ne zadostuje in je tako v konfliktu z dojemanjem poklicne vrednote \u2013 laj\u0161anje trpljenja pacientu.<\/p>\n
Spo\u0161tovanje pravice do osebne svobode pri starej\u0161ih pacientih je v nasprotju z vrednotami institucije o pacientovi varnosti in dvigom ograjice pri vseh starej\u0161ih pacientih ali pri kopanju po naro\u010dilu ob \u010dasu, ki ni skladen s pacientovimi \u017eeljami .<\/p>\n
V vseh na\u0161tetih situacijah mora MS ugotoviti vrednote, pravice in ustrezajo\u010de dol\u017enosti, ki so vklju\u010dene kje in kako se pojavlja konflikt med njimi. Nato mora ugotoviti katere vrednote so najpomembnej\u0161e in katere pravice in z njimi povezane dol\u017enosti so vklju\u010dene. Tako, razre\u0161evanje konfliktnosti vrednot, lahko postane kompleksen in kompliciran proces eti\u010dnega odlo\u010danja.<\/p>\n
Re\u0161evanje konflikta vrednot
\nLahko se zgodi, da mora MS izvajati ZN v nasprotju z njeno vestjo. Kaj narediti v takem primeru?<\/p>\n
Pomagamo si z strokovnimi navodili in kodeksom etike, ki nas usmerjajo k razre\u0161itvam vrednostnih konfliktov. MS so pogosto prisiljene poskrbeti za ZN pacienta, ne glede na njene lastne vrednote, predvsem \u010de druge MS, ki bi lahko negovale tega pacienta niso dosegljive.<\/p>\n
Prva naloga (in odgovornost) MS , da mora nuditi ZN pacientu, ki ZN potrebuje (ICN, 2000) in tisti ki ZN potrebuje jo ima pravico tudi dobiti, ne glede na versko prepri\u010danje ali druge razloge (ICN, 1998). V teh navodilih obstaja izjema in sicer takrat, ko nudenje ZN predstavlja nevarnost za zdravje ali \u017eivljenje MS. V tem primeru se mora MS na osnovi strokovne presoje o stopnji nevarnosti zase odlo\u010diti kaj bo naredila (ICN, 1998). Ko MS opravi svojo dol\u017enost lahko zahteva delo v skladu z njenimi vrednotami in prepri\u010danji oziroma se odlo\u010di za podro\u010dje, ki ji ustreza.<\/p>\n
Zaklju\u010dek<\/p>\n
Prva naloga MS pri pripravi na eti\u010dno odlo\u010ditev je upo\u0161tevanje obojih vrednot: vrednot MS in pacienta. Vsaka MS je pod vplivom svojega lastnega vrednostnega sistema, ki je zaznamovan s kulturo, religijo, izobrazbo in \u017eivljenjskimi izku\u0161njami. Tudi vsak pacient ima svoj lastni vrednostni sistem, ki se lahko zna\u010dilno razlikuje od vrednostnega sistema<\/p>\n
MS. Razumevanje narave moralnih in ne-moralnih vrednot, pomaga MS dolo\u010diti relativno pomembnost kulturnih, religioznih, osebnih in poklicnih vrednot v vsakodnevni negovalni praksi, ko so vrednote v medsebojnem konfliktu. Upo\u0161tevati oziroma spo\u0161tovati mora vrednote drugih in jih uskladiti (uravnote\u017eiti) v odnosu med pacientovimi pravicami in poklicnimi dol\u017enostmi.<\/p>\n
2. ETI\u010cNA NA\u010cELA<\/p>\n
Vse tradicionalne eti\u010dne teorije vsebujejo tudi eti\u010dna na\u010dela.<\/p>\n
Eti\u010dna na\u010dela kot osnova za moralno vedenje
\nEti\u010dna na\u010dela so vodila za moralne odlo\u010ditve in moralna dejanja, so te\u017ei\u0161\u010de in bistvo pri oblikovanju moralne presoje v poklicni praksi
\nV splo\u0161nem dolo\u010dajo kaj smemo in kaj ne smemo po\u010deti in so osnova pravilom, ki jih ponavadi uporabljamo pri izvajanju ZN.<\/p>\n
Vplivi dru\u017ebenega okolja<\/p>\n
Na\u010din kako eti\u010dna na\u010dela uveljavljamo, je odvisen od situacije same in kulture. Na primer v nekaterih dru\u017ebenih sredinah verjamejo da MS ne sme lagati pacientu (kar je skladno z principom resnicoljubnosti). Dolo\u010den na\u010din vedenja lahko v neki kulturi velja za la\u017e v drugi pa ne. Tega ne smemo prezreti pri uporabi eti\u010dnih na\u010del, ki si jih v razli\u010dnih de\u017eelah lahko razli\u010dno razlagajo.<\/p>\n
Eti\u010dna na\u010dela:<\/p>\n
Dobrodelnost in ne\u0161kodovanje<\/p>\n
Pravi\u010dnost<\/p>\n
Spo\u0161tovanje avtonomije<\/p>\n
Resnicoljubnost ali odkritost<\/p>\n
Zaupnost<\/p>\n
2. 1 DOBRONAMERNOST IN NE\u0160KODOVANJE<\/p>\n
Dve klju\u010dni na\u010deli, ki podpirata eti\u010dno delo v ZN in zdravstvenem varstvu sta: dobronamernost (dol\u017enost delati dobro) in ne-\u0161kodovati (dol\u017enost prepre\u010devanja \u0161kode)<\/p>\n
Ne-\u0161kodovanje \u2013 ne \u0161koditi<\/p>\n
Je primarno na\u010delo vsakega pojmovanja morale ali etike. To na\u010delo zahteva, da ne \u0161kodimo drugim in se pojavlja v ve\u010dini kodeksov etike \u00bbNE \u0160KODI\u00ab. Na prvi pogled se nam izvajanje tega na\u010dela zdi zelo enostavno. Saj \u010de ne delamo \u0161kode delamo dobro. Vendar to \u0161e zdale\u010d ni tako enostavno in postavlja se vpra\u0161anje kaj je to \u0161koda oziroma kak\u0161ne so dejanske zahteve
\n(dolo\u010dila) ne-\u0161kodovanja. \u0160kodo je namre\u010d v\u010dasih zelo lahko ugotoviti, v\u010dasih pa ne.<\/p>\n
Kakorkoli, najpomembnej\u0161a opredelitev \u0161kode je ta, da je \u0161kodljivo to kar posameznik oceni kot \u0161kodljivo zanj. Izhajamo iz predpostavke, da je opravilno sposoben posameznik, najbolj\u0161i razsodnik, kaj je zanj dobro in kaj slabo in kateri postopki oziroma njihovi rezultati bodo pozitivno vplivali na njegovo \u017eivljenje.<\/p>\n
Primeri:<\/p>\n
1. Ne-pomi\u010dnost. Za pacienta, ki ima dobro socialno oporo pomeni nesposobnost gibanja manj\u0161o \u0161kodo, predvsem, \u010de lahko \u0161e vedno opravlja svoje delo ali se na kak drugi na\u010din po\u010duti koristnega kot za nekoga drugega, ki je zaradi nesposobnosti gibanja izgubil slu\u017ebo in posledi\u010dno ne more skrbeti za svojo dru\u017eino. \u0160koda je prisotna pri obeh, vendar jo prvi bistveno la\u017eje prena\u0161a kot drugi oziroma jo ocenjuje kot manj pomembno.<\/p>\n
2. Presoja obsevanja v razli\u010dnih situacijah<\/p>\n
obsevanje lahko ocenimo kot \u00bbveliko \u0161kodo\u00ab (\u017ear\u010denje).
\nsploh ne pomeni \u0161kode, ampak na\u010din zdravljenja (s stranskimi u\u010dinki)
\nza starej\u0161o \u017eensko, ki ne bo ve\u010d rodila je manj\u0161a \u0161koda kot za mlaj\u0161o, ki na primer \u0161e ni rodila\u00a0 za osebo v terminalni fazi (neznosne bole\u010dine in druge negativne plati takega stanja), ki meni, da je smrt edina dobra stvar, je podalj\u0161evanje \u017eivljenja \u2013 \u0161koda (?) in bi bilo
\nbolj\u0161e slediti naravnemu toku dogajanja\/umiranja.<\/p>\n
3. \u010ce gledamo na \u0161kodo skozi psiholo\u0161ki vidik, potem lahko ocenimo kot \u0161kodljivo vse kar zmanj\u0161uje ali prepre\u010duje posameznikovo samostojnost ter sposobnost oziroma mo\u017enost odlo\u010danja. Da tega kar povzro\u010da dejansko \u0161kodo za pacienta, ne bi spregledali moramo biti pazljivi in tanko\u010dutni, da pravo\u010dasno opazimo in prepre\u010dimo take oblike \u0161kode.<\/p>\n
Primeri:
\npacient se pod pritiskom svojcev odlo\u010di v nasprotju s svojimi \u017eeljami zdravnik, ki ne upo\u0161teva pacientove prioritete in vrednote, dru\u017eina sprejme odlo\u010ditev s katero onemogo\u010da pacientovo odlo\u010danje, zaradi lastnih potreb in ciljev.<\/p>\n
Pozornost, iznajdljivost in pogosto pogum, so potrebni pri obravnavi navedenih oblik \u0161kode za pacienta. Na\u010delo ne-\u0161kodovanja zahteva izogibanje povzro\u010danju \u0161kode, vendar kaj to dejansko pomeni? Nekateri menijo, da gre za pasivno sprejemanje, kar bi z drugimi besedami pomenilo, da \u010de aktivno ne delamo \u0161kode, \u017ee zadostimo temu na\u010delu.<\/p>\n
Primer:<\/p>\n
MS opazi, da je bila pacientu aplicirana napa\u010dna i.v. injekcija. Odlo\u010diti se mora kaj bo naredila: popravila napako ali bo napako \u00bbspregledala\u00ab. \u010ce bo napako \u00bbspregledala\u00ab, se lahko zgodi, da pride \u0161e do ve\u010dje \u0161kode, v najbolj\u0161em primeru pacient ne bo dobil prave terapije. Po definiciji ne-\u0161kodovanja MS ni treba ni\u010d ukreniti glede napake, saj ni ona povzro\u010dila \u0161kode.<\/p>\n
Vendar vsi vemo, da mora MS ukrepati in narediti vse kar je v njeni mo\u010di, da so posledice napake \u010dim manj\u0161e. Zato so nekateri mnenja, da je smiselno na\u010deli ne-\u0161kodovanja in dobronamernosti obravnavati skupaj.<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
DOBRONAMERNOST<\/p>\n
Izvajalci t.i. skrbstvenih poklicev menijo, da je pomo\u010d drugim, primarni razlog njihovega poslanstva.<\/p>\n
Dobronamernost pomeni, da izvajalec svoje delo opravlja na na\u010din, ki omogo\u010da delati dobro za druge, kar zagotovo velja tudi za zdravstveno nego. Medicinske sestre na razli\u010dne na\u010dine delajo v dobro pacientov in kon\u010dni cilji so praviloma usmerjeni v izbolj\u0161anje kakovosti \u017eivljenja posameznika. \u010ce ho\u010demo delati dobro, moramo najprej vedeti kaj je dobro. Vedno moramo upo\u0161tevati dejstvo, da je v ospredju vidik pacienta oziroma njegovo videnje situacije in njegova ocena kaj je dobro zanj. Prav tako kot pojmovanje \u0161kode, tudi pojmovanje koristi varira od primera do primera.<\/p>\n
Ne glede na splo\u0161no prepri\u010danje, da je glavni cilj medicine delati v korist pacientov, se moramo vpra\u0161ati, ali so ti cilji tudi cilji zdravstvene nege, pravzaprav kaj ti cilji pomenijo za zdravstveno nego? Mo\u017enosti za delovanje v dobro drugega je ve\u010d kot jih dejansko lahko uresni\u010dimo. Nesmiselno bi bilo misliti, da mora vsakdo delati dobro zgolj zato ker ima prilo\u017enost, da to naredi (kar seveda ni ni\u010d narobe). Dol\u017enost delati v dobro drugega je moralna in eti\u010dna obveza tedaj ko bi opustitev samega dejanja ali prizadevanja v tej smeri pomenila, da bo zaradi tega obsojan.<\/p>\n
Podobnosti in razlikovanje<\/p>\n
\u010ceprav sta si na prvi pogled na\u010deli zelo podobni je med njima razlika, ki jo smiselno prepoznati in poudariti saj sta na\u010deli temelja eti\u010dnega ravnanja pri delu MS. Dejansko gre za pomo\u010d drugim, da dose\u017eejo kar je dobro za njih (dose\u017eejo svoje blagostanje in dobro po\u010dutje) oziroma prepre\u010devanje ali zmanj\u0161anje dejavnikov, ki lahko povzro\u010dijo fizi\u010dno ali psihi\u010dno \u0161kodo pacientu (\u0161kodo ali nehotne kr\u0161itve za njega pomembnih moralnih vpra\u0161anj)<\/p>\n
Problemi, ki jih povzro\u010da spo\u0161tovanje obeh na\u010del<\/p>\n
Spo\u0161tovanje eti\u010dnih na\u010del lahko povzro\u010da MS hude probleme. Problemi so prisotni, kajti ni<\/p>\n
vedno \u010disto jasno ali mora MS vedno upo\u0161tevati vse mo\u017enosti za delo v korist pacienta in prepre\u010devanje trpljenja ne glede na vnaprej predvideno \u0161kodo. \u010ce je MS dol\u017ena delovati skladno z pospe\u0161evanjem zdravja, prepre\u010devanjem bolezni, vra\u010danjem zdravja in laj\u0161anjem trpljenja so to zanjo pomembne in kompleksne dol\u017enosti, ki zahtevajo \u0161tevilne in zahtevne ve\u0161\u010dine tako poklicne kot eti\u010dne. Dobesedno prevedeno to pomeni, da so ji naprtene \u0161tevilne dol\u017enosti do pacienta, ki pa vedno ne sodijo obseg njenih kompetenc in usposobljenosti.<\/p>\n
Dolo\u010ditev prioritete
\nDrugi problem pri uporabi teh dveh na\u010del je dolo\u010ditev prioritete med obema, se pravi odlo\u010ditev med spo\u0161tovanjem principa dobronamernosti in principom ne-\u0161kodovanja \u2013 katerega bomo zanemarili v korist drugega. Nekateri strokovnjaki s podro\u010dja etike menijo, da je na\u010delo prepre\u010devanja \u0161kode nad na\u010delom koristi in to opravi\u010dujejo s tem, da v\u010dasih delo v korist pacienta presega mo\u010d in kompetence izvajalca, vendar se to lahko kljub temu razlaga kot neeti\u010dno dejanje. Prepre\u010devanje \u0161kode pa je nekaj kar je znotraj posameznikove zmo\u017enosti in sposobnosti.<\/p>\n
Vsako zanemarjanje teh na\u010del, je lahko interpretirano kot mo\u010dno neeti\u010dno ravnanje ne glede<\/p>\n
na kontekst. Dol\u017enost ne-\u0161kodovanja v\u010dasih postavljena pred dol\u017enost dobronamernosti glede na to, da je tu mo\u017een vpliv posameznika. Ne-\u0161kodovanje kot na\u010delo vedenja je zelo pomembno v kontekstu zdravstvenega varstva. V ZN kot tudi \u0161e na nekaterih drugih profesionalnih podro\u010djih, prepre\u010devanje \u0161kode tehtano skozi koli\u010dino koristi, ki jo predstavlja neko dejanje. Sprejemljivost obsega obojega: koristi in nevarnosti za \u0161kodo, dolo\u010dajo standardi ZN in poklicni kodeksi etike.<\/p>\n
Omejitve pri zagotavljanju koristi
\nPredstavljajo tretji problem pri uporabi tega na\u010dela oziroma pri zagotavljanju koristi za pacienta. Postavljajo se vpra\u0161anja do katere mere delati v dobro drugih (posameznika, njegove dru\u017eine, institucije, sodelavcev)? Kako dolo\u010diti prioriteto mo\u017enih koristi, ki jih MS lahko zagotovi pacientu? Ali je dol\u017ena MS zagotavljati korist vsakomur? MS se mora zavedati in prepoznavati svoje omejitve, da se lahko ravna v skladu z navedenima na\u010deloma.<\/p>\n
2. 2 PRAVI\u010cNOST<\/p>\n
Pravi\u010dnost
\nPomeni dati vsakomur kar mu pripada oziroma kar potrebuje. Je moralna dol\u017enost ravnanja na osnovi po\u0161tene presoje kar izklju\u010duje diskriminacijo pri razporejanju sredstev. Pravi\u010dnost narekuje, da so vsi obravnavani glede na svoje potrebe, tisti z enakimi potrebami enako in tisti z druga\u010dnimi druga\u010de (te\u017eko bolne in umirajo\u010de paciente obravnavamo druga\u010de kot ostale, vendar tudi te enako v okviru njihovih potreb).<\/p>\n
Razporeditev sredstev
\nKo smo dolo\u010dili meje dol\u017enosti zagotavljanja koristi in prepre\u010devanja \u0161kode pacientu, se bomo posvetili pravi\u010dni porazdelitvi sredstev (resursov), ki so na razpolago. Dolo\u010dili bomo kak\u0161na je pravi\u010dna porazdelitev sredstev, ki so nam na razpolago za paciente, ki jih negujemo.<\/p>\n
Formalna pravi\u010dnost<\/p>\n
Na\u010delo formalne pravi\u010dnosti dolo\u010da, da enake obravnavamo enako, medtem ko neenake obravnavamo v skladu z njihovimi potrebami. To pomeni, da tisti z enakimi zdravstvenimi potrebami prejmejo enako koli\u010dino sredstev namenjenih zdravstveni oskrbi (enake obravnavamo enako), pomeni tudi, da posamezniki ve\u010djimi potrebami (tisti, ki imajo ve\u010dje zdravstvene probleme) dobijo ve\u010djo koli\u010dino sredstev namenjenih zdravstveni oskrbi (neenake obravnavamo druga\u010de \u2013 skladno z njihovimi potrebami). Ta razporeditev je pravi\u010dna ker razdeljuje sredstva namenjena zdravstveni oskrbi skladno s potrebami na po\u0161ten (ali eti\u010den) na\u010din.<\/p>\n
Razporeditev nezadostnih sredstev<\/p>\n
Zgodi se, da zagotovitev enake koli\u010dine sredstev namenjenih zdravstveni oskrbi \u010dlanom neke skupnosti, ni mogo\u010da, ker sredstev ni dovolj. V tem primeru mora dr\u017eava zagotoviti \u010dlanom skupnosti enake mo\u017enosti za dostop do sredstev kolikor jih pa\u010d je in porazdelitev glede na potrebe v okviru obstoje\u010dih mo\u017enosti. \u010ce je \u010dlan skupnosti vklju\u010den v zdravstveno varstveni sistem, mu mora nuditi zdravstveno oskrbo skladno z njegovimi potrebami znotraj mo\u017enega.
\nTaka usmerjenost omogo\u010da eti\u010dno ali po\u0161teno distribucijo razpolo\u017eljivih sredstev med pacienti.<\/p>\n
2. 3 AVTONOMIJA<\/p>\n
Osebna svoboda in pravica odlo\u010danja o svojem delovanju<\/p>\n
Eti\u010dno na\u010delo avtonomije zahteva da je posamezniku dovoljena osebna svoboda, da odlo\u010da o svojem delovanju. Avtonomijo dolo\u010da sposobnost samostojnega razmi\u0161ljanja, odlo\u010danja in delovanja. Spo\u0161tovati posameznika kot avtonomno osebo pomeni priznati njene izbire, ki izhajajo iz osebnih vrednot in prepri\u010danj.<\/p>\n
Ovire pri uresni\u010devanju avtonomije
\nNajpogostej\u0161i problemi pri uveljavljanju na\u010dela avtonomnosti v ZN se pojavijo zaradi razli\u010dnih pacientovih sposobnosti avtonomnega razmi\u0161ljanja, odlo\u010danja in delovanja.<\/p>\n
Sposobnost pacientove avtonomije zavisi od zunanjih in notranjih ovir. Notranje ovire v pacientovi avtonomiji so du\u0161evne sposobnosti, nivo zavesti, starost in bolezensko stanje.<\/p>\n
Zunanje ovire v pacientovi avtonomiji pogosto vklju\u010dujejo bolni\u0161ni\u010dno okolje, dostopnost do zdravstvene nege, obsega informacij, da se lahko informirano odlo\u010da in finan\u010dna sposobnost.<\/p>\n
Paternalizem
\nNa\u010delo avtonomije je te\u017eje uresni\u010dljivo, kjer si MS in drugi zdravstveni delavci jemljejo pravico odlo\u010danja v pacientovem imenu z utemeljitvijo, da delajo v pacientovem interesu oziroma da je pacientova izbira ali odlo\u010ditev v nasprotju z njegovimi interesi. V taki situaciji morda mora MS upo\u0161tevati omejitve v pacientovi osebni avtonomiji in kriterije, na osnovi katerih lahko opravi\u010di paternalizem.<\/p>\n
Paternalizem je definiran kot osebna odlo\u010ditev za namensko dejanje, katerega namen je poskrbeti za korist posameznika, ki sam ni dorasel oziroma ni sposoben poskrbeti za to korist.
\nV skrbi za pacienta je paternalizem redkokdaj upravi\u010den, \u0161e ve\u010d, avtonomija v bistvu ne dovoljuje paternalizma.
\nVendar tudi avtonomno odlo\u010danje ima svoje omejitve. Zavedati se moramo, da je odlo\u010danje kompleksno dejanje in da se vedno odlo\u010damo v dolo\u010denem osebnem in dru\u017ebenem kontekstu. Za avtonomno odlo\u010danje je potrebna prava koli\u010dina informacij ob pravem \u010dasu. Prav je da se MS zavedajo, da je osve\u0161\u010denost pacientov vedno ve\u010dja in s tem tudi mo\u017enost ozave\u0161\u010denih odlo\u010ditev.<\/p>\n
Avtonomnost opisujemo kot glavno individualno izbiro ali namensko dejanje z namenom, da poskrbi za korist nekega posameznika. Kakorkoli paternalizem je redkokdaj upravi\u010den v skrbi za pacienta; tu je tudi razlog, da verjamemo da so v nekaterih situacijah glavni garant pacientove avtonomije, ko so koristi do katerih pride velike in \u0161koda do katere bi lahko pri\u0161lo pomembna.<\/p>\n
2. 4 RESNICOLJUBNOST ALI ODKRITOST<\/p>\n
Posredovanje resnice brez la\u017ei in prikrivanja<\/p>\n
Na\u010delo resnicoljubnosti ali odkritosti je definirano kot dol\u017enost govoriti resnico brez la\u017ei in prikrivanja. V \u0161tevilnih kulturah je bila resnicoljubnost dolgo \u010dasa upo\u0161tevana kot temelj zaupanja med posamezniki. To je tudi eden izmed razlogov, da ima resnicoljubnost poseben pomen zdravstveni oskrbi marsikje po svetu. Resnicoljubnost ali odkritost predstavlja pri\u010dakovano spo\u0161tovanje do ljudi. Posameznik imajo pravico izvedeti resnico o svojem zdravstvenem stanju.<\/p>\n
MS podpirajo to na\u010delo
\nMS so dol\u017ene spo\u0161tovati na\u010delo ver resnicoljubnosti in njihov odnos s pacientom temelji na resnici. Ta odnos gradi in vzdr\u017euje skladno z kulturnimi posebnostmi okolja v katerem deluje.<\/p>\n
Neupo\u0161tevanje tega na\u010dela lahko povzro\u010di ne\u017eelene posledice, ki vplivajo na medsebojni odnos s pacientom, njegovo zdravstveno stanje in dobro po\u010dutje.<\/p>\n
Spo\u0161tovanje kulturnih posebnosti<\/p>\n
Posredovanje resnice je kompleksna naloga, za katero so potrebne razli\u010dne spretnosti, med drugim tudi poznavanje kulturnih zna\u010dilnosti oziroma posebnosti okolja iz katerega pacient izhaja.<\/p>\n
Primeri: ponekod je zelo cenjeno, \u010de je pacient seznanjen z diagnozo in prognozo svoje bolezni. Prikrivanje informacij o medicinski diagnozi in prognozi pred pacientom pomeni paternalizem in krivi\u010dnost. Drugje spet prevladuje domneva, da ima pacient pravico \u201cne vedeti\u201d, kar pomeni, da ni potrebno, da je seznanjen s svojo diagnozo, \u010de tega no\u010de. V nekaterih kulturnih podro\u010djih je dru\u017eina tista, ki ima pomemben polo\u017eaj in klju\u010dno vlogo pri posredovanju resnice pacientu. Dru\u017eina odlo\u010da o tem katere informacije, kje, kdaj, kako, kdo in na kak\u0161en na\u010din bodo posredovane ljubljenemu pacientu in nobena informacija ne sme biti posredovana na na\u010din, ki bi spodkopal pacientovo upanje.<\/p>\n
Spo\u0161tovanje pacientovih \u017eelja in potreb<\/p>\n
MS mora presoditi kdaj pacient \u017eeli vedeti oziroma spoznati resnico o svojem stanju in kdaj joje pripravljen sprejeti. Poleg tega pa se mora tudi zavedati katere informacije sodijo v krog njenih kompetenc in katere ne, ter skladno s tem spo\u0161tovati eti\u010dno na\u010delo.<\/p>\n
2. 5 ZAUPNOST<\/p>\n
Zaupnost kot eti\u010dna in pravna dol\u017enost MS in drugih zdravstvenih delavcev<\/p>\n
Zaupnost je bistven element vsakega odnosa in je eti\u010dna in pravna dol\u017enost MS in drugih zdravstvenih delavcev. Je ena najosnovnej\u0161ih zahtev profesionalne etike medicinskih sester indrugih zdravstvenih delavcev. Odnos, ki ga vzpostavi MS s pacientom temelji na zaupanju; informacije, ki jih pridobi v okviru tega odnosa obravnava kot tajne in jih brez tehtnega razloga ne bo posredovala nikomur \u2013 poklicne tajne ne bo prelomila.<\/p>\n
Izjeme pri spo\u0161tovanju na\u010dela zaupnosti<\/p>\n
Vendar obstajajo izjeme ki dovoljujejo prekinitev zaupnosti. Na primer: nekateri strokovnjaki trdijo, da je moralno dopustno, da prelomimo obljubo, kadar prelom obljube prinese ve\u010d koristi kot jo prina\u0161a izpolnjena obljuba. Taki razlogi pogosto privedejo do prekinitve poklicne tajne. Z vidika moralne filozofije je sprejemljivo, da ljudje niso dol\u017eni spo\u0161tovati<\/p>\n
dano obljubo, \u010de s tem ko se dr\u017eijo obljube po\u010dnejo nekaj narobe ali slabo. \u0160e ena izjema lahko opravi\u010duje ne-spo\u0161tovanje na\u010dela zaupnosti in dejanje opredeli kot moralno sprejemljivo in sicer ko gre za dobrobit tretje osebe. Primer take situacije: poro\u010danje o domnevni zlorabi otroka, \u010deprav gre za razkritje poklicne skrivnosti \u2013 zaupnih podatkov, ki jih je poro\u010devalec pridobil od pacienta v oskrbi. Drug tak primer je ko gre za javljanje laboratorijskih izvidov o hudi prenosljivi bolezni javni zdravstveni instituciji. V obeh primerih je edini naslovnik uradna oseba, zadol\u017eena za take informacije, zaradi za\u0161\u010dite otroka pred \u0161kodo oziroma ni\u010d hudega slute\u010dih posameznikov pred oku\u017ebo.<\/p>\n
Argumenti proti ne-spo\u0161tovanju poklicne tajne
\nNekateri strokovnjaki podro\u010dja etike, zagovarjajo dosledno spo\u0161tovanje poklicne tajne in dokazujejo, da dobrobit drugih udele\u017eencev ni merodajna. Trdijo, da je spo\u0161tovanje zaupne<\/p>\n
informacije kriterij pravilnega ravnanja, ne glede na posledice za druge. Ne glede na korist, ki jo lahko prinese kr\u0161itev na\u010dela zaupnosti, trdijo, da je dosledno spo\u0161tovanje pravil in na\u010dela zaupnosti, veliko bolj eti\u010dno ne glede na \u0161kodo, ki zaradi tega nastane.<\/p>\n
MS mora spo\u0161tovati na\u010delo zaupnosti, vendar mora tudi lo\u010devati kdaj je poklicna tajna legitimna dol\u017enost pacienta in kdaj so mogo\u010de izjeme.<\/p>\n
3. ETI\u010cNI KONCEPTI<\/p>\n
Eti\u010dni koncepti so pojmi, bistveni pri eti\u010dnem odlo\u010danju. Medicinskim sestram so v pomo\u010d, zlasti v situacijah, v katerih so odlo\u010ditve te\u017eke oziroma niso ugodne za udele\u017eene v situaciji.<\/p>\n
V nadaljevanju so opisani:
\nzagovorni\u0161tvo, odgovornost sodelovanje in skrb.<\/p>\n
3. 1 ZAGOVORNI\u0160TVO<\/p>\n
Zagovorni\u0161tvo je najpogosteje definirano kot aktivna podpora pri neki pomembni zadevi (Fry, 1995). V zakonskem kontekstu se pojem nana\u0161a na obrambo osnovnih \u010dlovekovih pravic v korist tistemu, ki se ne more zagovarjati sam. (Na primer: nekatere bolni\u0161nice zaposlijo osebo, ki zagovarja pravice te\u017eko bolnih, ki ne morejo izraziti svoje volje ali izbire). Zagovornik \u0161\u010diti pacientove pravice. V bistvu gre za zagovarjanje koristi posameznika kot bi jih zagovarjal sam. \u010de bi jih lahko.<\/p>\n
Zagovorni\u0161tvo v zdravstveni negi<\/p>\n
Zagovorni\u0161tvo se uporablja tudi v zdravstveni negi in sicer za opis odnosa medicinska sestra\/pacient. Posamezne interpretacije zagovorni\u0161tva v literaturi opisujejo ta odnos se delno razlikujejo.<\/p>\n
Za\u0161\u010dita pravic<\/p>\n
Ena izmed interpretacij zagovorni\u0161tva v zdravstveni negi je ta, da MS nastopa kot branilka pacientovih pravic znotraj zdravstvenega sistema. Medicinska sestra seznani pacienta z njegovimi pravicami tako da jih le-ta razume. O vseh morebitnih kr\u0161itvah pacientovih pravic poro\u010da ustrezni instanci in posku\u0161a prepre\u010devati vse morebitne nadaljnje kr\u0161itve. Skozi to interpretacijo razumemo vlogo MS kot razsodnice pacientovih \u010dlove\u0161kih in moralnih pravic.<\/p>\n
Odlo\u010ditve, ki temeljijo na vrednota<\/p>\n
Medicinska sestra je oseba, ki pomaga pacientu pri izra\u017eanju potreb, interesov in izbir. Te se nana\u0161ajo na njegove vrednote in njegov \u017eivljenjski stil. Medicinska sestra ne vsiljuje odlo\u010ditev
\nali vrednot, ampak pacienta podpira pri ugotavljanju prednosti in pomanjkljivosti razli\u010dnih mo\u017enosti zdravljenja ali zdravstvene nege ter sprejetju odlo\u010ditve, ki je najbolj skladna z njegovimi prepri\u010danji in vrednotami.<\/p>\n
Spo\u0161tovanje \u010dloveka<\/p>\n
Pacienta obravnava kot so\u010dloveka, ki ga je treba spo\u0161tovati. V vlogi zagovornika MS, najprej ugotovi osnoven \u010dlove\u0161ke vrednote, ki so za dolo\u010denega pacienta pomembne in nato deluje tako, da \u0161\u010diti pacienta, njegovo dostojanstvo, zasebnost in pravico do izbire. Medicinska sestra zagovarja pacientove odlo\u010ditve, tako kot je bilo dogovorjeno preden je pacient zbolel, ali je bilo dore\u010deno z njegovimi svojci. \u010ce v danem trenutku nobena na\u0161teta opcija ni dostopna, MS v najbolj\u0161i meri podpira koristi pacienta in zagotavlja najbolj\u0161e za pacienta v okviru svojih zmo\u017enosti. Sprejme odgovornost za spo\u0161tovanje pacientovih \u010dlove\u010dkih vrednot v \u010dasu bolezni in je za to odgovorna dru\u017ebi in svojemu poklicu o tem kako je bilo za zagovorni\u0161tvo poskrbljeno.<\/p>\n
3. 2 ODGOVORNOST<\/p>\n
Dve bistveni zna\u010dilnosti pojma odgovornost
\nPojem odgovornost lahko razdelimo na osebni vidik \u2013 biti odgovoren in na pravni vidik \u2013 imeti odgovornost (Tschudin, 1992).
\nMedicinska sestra dela odgovorno, ko se zaveda kaj je to odgovornost, zna opravi\u010diti svoje odlo\u010ditve skladno z sprejetimi moralnimi standardi ali normami.<\/p>\n
Odgovornost v odnosu medicinska sestra\/pacient
\nOdgovornost je pomemben eti\u010dni koncept v zdravstveni negi, saj vklju\u010duje odnos med medicinsko sestro in pacientom in kot je rekla W. Henderson (V Fry in Johnstone, 2002; 39) \u201cedinstvena funkcija medicinske sestre je pomagati posamezniku, bolnemu ali zdravemu pri izvajanju tistih aktivnosti, ki prispevajo k zdravju, okrevanju ali mirni smrti, ki bi jih opravil sam, \u010de bi zato imel potrebno mo\u010d, voljo ali znanje\u201d.<\/p>\n
Obseg odgovornosti MS<\/p>\n
S tem ko medicinska sestra prevzame izvajanje zdravstvene nege (skrb za pacienta-e), se zave\u017ee tudi odgovornosti, da bo zagotavljala zdravstveno nego v skladu s poklicnimi standardi in moralnimi normami. Odgovornost medicinske sestre ni omejena le na pacienta za katerega skrbi, ampak vklju\u010duje \u0161e sodelavce, poklic in dru\u017ebo. Zaupanje vanjo in njeno delo je odvisno od tega ali je spoznano kot odgovorno ali ne<\/p>\n
Vrste odgovornosti
\nOsebna odgovornost, ki smo jo \u017ee opisali. Zakonska odgovornost \u2013 dolo\u010dajo jo zakonski predpisi o delu MS in iz zakona speljani pravilniki oziroma predpisi, ki dolo\u010dajo njene kompetence in dol\u017enosti.<\/p>\n
Moralna odgovornost \u2013 dolo\u010da jo kodeks etike.
\nOdgovornost zahteva jasne standarde in po drugi strani mehanizme vrednotenja odgovornosti medicinskih sester (ki pa jih bo treba ve\u010dino \u0161e razviti). Vendar so to referen\u010dne to\u010dke, ki pomagajo medicinski sestri razumeti kaj poklic in delodajalec od nje zahtevata in pri\u010dakujeta (v okviru odgovornosti, seveda)<\/p>\n
Odgovornost je pojem iz katerega izhajajo pomembne vrednote v ZN. Poleg zagovorni\u0161tva predstavlja odgovornost pojmovni okvir oblikovanja eti\u010dne dimenzije v zdravstveni negi.<\/p>\n
3. 3 SODELOVANJE<\/p>\n
Skupno delo za skupne cilje, skupaj s sodelavci zagotoviti pacientu kakovostno ZN. Gre za sodelovanje v zarisanih pristojnostih in recipro\u010dnost s tistimi, s katerimi se MS pri svoje delu profesionalno povezujejo.<\/p>\n
Upo\u0161tevanje lastnih in tujih vrednot in ciljev<\/p>\n
Pri sodelovanju gre tudi za upo\u0161tevanje in spo\u0161tovanje lastnih in tujih vrednot in ciljev.<\/p>\n
Doseganje skupnih ciljev je mogo\u010de, \u010de vsi sodelujo\u010di poleg navedenega spo\u0161tujejo tudi dane obljube, obojestranske prioritete, \u017ertvujejo osebne interese za dolgoro\u010dno vzdr\u017eevanje dobrih profesionalnih odnosov<\/p>\n
Sodelovanje kot lojalnost in sila
\nSodelovanje lahko opi\u0161emo tudi kot lojalnost do drugih \u010dlanov skupine ali kot silo, ki omogo\u010da skupini profesionalce, da delajo za iste cilje.<\/p>\n
Usklajevanje ciljev in interesov
\nSodelovanje je potrebno za doseganje skupnih ciljev. To pa \u0161e ne pomeni, da v skupini ni<\/p>\n
konfliktov ali da je treba \u017ertvovati pacientove koristi zaradi vzdr\u017eevanja dobrih medsebojnih odnosov s sodelavci ali delodajalcem. Pomeni, da moramo ob\u010dasno sprejemati kompromise med osebnimi cilji in interesi in cilji in interesi skupine, kateri pripadamo, zato da bi pove\u010dali kakovost zdravstvene nege in koristi pacienta.<\/p>\n
Nesebi\u010dnost \u2013 vidik sodelovanja
\nSodelovanje je tudi altruisti\u010den pojem (nesebi\u010dnost). Pomeni vez med ljudmi, ki skupaj delajo, se razvijajo in skupaj pre\u017eivljajo \u010das. Neustrezno sodelovanje lahko ogrozi skrb za pacienta, \u010de nekomu odnos do sodelavca postane pomembnej\u0161i od kakovosti zdravstvene nege. Svojo vlogo pri sodelovanju vsekakor ima vzdr\u017eevanje delovnih odnosov in pogojev, v katerih je mogo\u010de skrbeti za pacienta na dogovorjen na\u010din. Sodelovanje pomaga zdru\u017eevati sodelavce k skupnim ciljem.<\/p>\n
3. 4 SKRB<\/p>\n
Skrb bistvo zdravstvene nege
\nSkrb je vedenje, ki ga medicinska sestra izkazuje v odnosu do pacienta. To je osnovna formulacija tega fenomena, ki so jo razli\u010dni avtorji dopolnjevali vsak iz svojega zornega kota.<\/p>\n
Eti\u010dna komponenta skrbi<\/p>\n
Feministi\u010dne interpretacije fenomena skrbi povezujejo skrb predvsem z eti\u010dnim vedenjem in izbiro. Skrb lahko pomeni delati dobro nekomu in varovati oziroma \u0161\u010dititi nekoga. Skrb<\/p>\n
medicinske sestre je torej usmerjena v varovanje pacientovega zdravja, ki tako dela v korist pacienta. Skrb je torej pomemben vidik dela medicinske sestre, ki prispeva k doseganju<\/p>\n
\u017eelenih rezultatov, pri \u010demer je obveza do spo\u0161tovanje pacientovega dostojanstva enakovredna ohranjanju zdravja.<\/p>\n
Skrb je moralna obveza medicinskih sester<\/p>\n
Nekateri avtorji definirajo skrb kot moralno obvezo ali dol\u017enost zdravstvenih delavcev do pacienta. Odnos medicinska sestra\/pacient je poseben odnos saj je zgrajen na potrebi po<\/p>\n
zdravstveni negi. MS so dol\u017ene pokazati skrbno vedenje do tistih, ki ZN potrebujejo, ker na ta na\u010din delajo v dobro pacienta<\/p>\n
Skrb je oblika \u010dustven vklju\u010denosti in povezanosti s pacientom<\/p>\n
Skrb lahko definiramo tudi kot obliko povezanosti z drugimi, kjer se posameznik ukvarja z odkrivanjem do\u017eivljanja stvarne realnosti posameznika s katerim je povezan. Pri tem mora posameznik poleg skrbi znanja in poklicnih spretnosti vklju\u010devati tudi svoja \u010dustva.<\/p>\n
Vpliv na zdravje<\/p>\n
Psihi\u010dna in \u010dustvena vklju\u010denost, ki je potrebna v medsebojnem odnosu, ko je posredi skrb vpliva na zdravje in po\u010dutje delavcev v ZN. Spra\u0161ujemo se kak\u0161ne so razse\u017enosti in omejitve dimenzije skrbi v ZN. Na primer: skrb kot sestavni del ZN se ujema z zami\u0161ljenim likom medicinske sestre, vendar je lahko razlog pretirane fizi\u010dne in psihi\u010dne obremenitve MS.
\nPosledica teh obremenitev je lahko stres in \u201cburnout\u201d sindrom kar lahko vodi v negativno psihofizi\u010dno zdravje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
1. VREDNOTE Vrednote so splo\u0161ne kategorije pojavov, ki jih ocenjujemo kot dobre in za\u017eelene. Opredelimo jih lahko kot prepri\u010danja o tem kaj je dobro in kaj ni, kaj je prav in kaj ni in kaj je vredno ceniti in kaj ne. Pomembne so zato ker vplivajo na odlo\u010ditve in dejanja, vklju\u010dno z eti\u010dnimi odlo\u010ditvami.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[468],"tags":[1878,1877,1879],"class_list":["post-2376","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-etika-in-filozofija-v-zdravstveni-negi","tag-etika-gradivo","tag-etika-in-filozofija-zdravstvene-nege","tag-filozofija-zdravstvene-nege"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2376","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2376"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2376\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2376"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2376"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2376"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}