{"id":2378,"date":"2013-10-07T16:17:49","date_gmt":"2013-10-07T15:17:49","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2378"},"modified":"2013-10-07T19:22:17","modified_gmt":"2013-10-07T18:22:17","slug":"anatomija-vaja-izola","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/anatomija-vaja-izola\/","title":{"rendered":"Anatomija vaja Izola"},"content":{"rendered":"<p><b>Kak\u0161en je anatomski polo\u017eaj telesa!<\/b><\/p>\n<p>Posameznik stoji vzravnan, z nogami skupaj in pogledom naprej, z dlanmi obrnjenimi naprej in s palcem usmerjenim stran od telesa.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Na\u0161tej mo\u017eganske ventrikle!<\/b><\/p>\n<p>*2 stranska ventrikla \u2013 v obeh hemisferah \u2013 foramen intraventriculare<\/p>\n<p>*tretji venkrikel \u2013 v diencefalonu med obema talamusoma \u2013 aqueductus cerebri<\/p>\n<p>*\u010detrti ventrikel \u2013 med mo\u017eganskim deblom in malimi mo\u017egani<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p><b>Stena srca je zgrajena iz?<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>miokard\u00a0 * epikard\u00a0 *endokard<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Hrbtenja\u010da!<\/b><\/p>\n<p>Le\u017ei v hrbtenja\u010dnem kanalu in sega od zatilnice do drugega ledvenega vretenca.<\/p>\n<p>Obdajajo jo 3 ovojnice \u2013 dura mater, paj\u010devnica in \u017eilnica.<\/p>\n<p>\u017dilnica seda do drugega ledvenega vretncae, paj\u010devnica in dura pa do drugega kri\u017enega vretenca.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Na\u0161tej zapestnice!<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>\u010dolni\u010d \u2013 os naviculare\u00a0 *lunica \u2013 os lunatum\u00a0 *trivogelnica \u2013 os triquetrum\u00a0 *gra\u0161ek \u2013 os pisiforme<\/li>\n<\/ul>\n<p><b>Prsno vretence!<\/b><\/p>\n<p>?<\/p>\n<p><b>Deli debelega \u010drevesa!<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>slepo \u010drevo s slepi\u010dem<\/li>\n<li>debelo \u010drevo, ki se deli na<\/li>\n<\/ul>\n<p>*navzgornje debelo \u010drevo<\/p>\n<p>*pre\u010dno debelo \u010drevo<\/p>\n<p>*navzdolnje debelo \u010drevo<\/p>\n<p>*esasto debelo \u010drevo<\/p>\n<ul>\n<li>rectum<\/li>\n<li>anus<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Kosti lobanjskega svoda!<\/b><\/p>\n<p>*\u010delnica \u2013 os frontale<\/p>\n<p>* temenica \u2013 os parietale (2x)<\/p>\n<p>*zatilnica \u2013 os occipitale<\/p>\n<p>*sen\u010dnica \u2013 os temporale (2x)<\/p>\n<p>*zagozdnica \u2013 os sphenoidale<\/p>\n<p>*sitka \u2013 os ethmoidale<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Vranico sestavlja!<\/b><\/p>\n<p><b>*<\/b>vezivna ovojnica iz \u010dvrstega veziva<\/p>\n<p>*bela pulpa \u2013( limfati\u010dni folikli )<\/p>\n<p>*rde\u010da pupla \u2013 ( Billrotrovi poveski )<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Musculus sternocleidomastoideus!<\/b><\/p>\n<p>Najve\u010dja vratna mi\u0161ica je obra\u010dalka glave, ki poteka na vsaki strani od zgornjega roba prsnice in klju\u010dnice na mastoidni odrastek sen\u010dnice.<\/p>\n<p><b>Razlike med desnim in levim glavnim bronhusom!<\/b><\/p>\n<p><i>Desna <\/i>sapnica je \u0161ir\u0161a, kraj\u0161a in bolj navpi\u010dna ter se razdeli na tri veje<\/p>\n<p><i>Leva<\/i> sapnica je dalj\u0161a, o\u017eja in bolj horizontalna ter se razveji na dve veji<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Deli tankega \u010drevesa<\/b><\/p>\n<p><b>*<\/b>duodenum<\/p>\n<p>*jejunum<\/p>\n<p>*ileum<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Podro\u010dja mo\u017eganov in njihove funkcije!<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>primarna senzorna skorja \u2013 postcentralna vjuga<\/li>\n<li>primarna motori\u010dna skorja \u2013 precentralna vjuga<\/li>\n<li>primarno slu\u0161no sredi\u0161\u010de \u2013 sen\u010di\u010dni re\u017eenj<\/li>\n<li>primarno vidno sredi\u0161\u010de \u2013 zatilni\u010dni re\u017eenj<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Vegetativno \u017eiv\u010devje!<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>simpati\u010dno<\/li>\n<li>parasimpati\u010dno<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Celice, ki tvorijo mielinsko ovojnico?<\/b><\/p>\n<p>*schwanove celice<\/p>\n<p>*oligodendrociti<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>V katerem delu hrbtenja\u010de je ledvena punkcija dobra in zakaj?<\/b><\/p>\n<p>L4 \u2013 L5, ker so trni vretenc dovolj narazen, da z iglo pi\u010dimo v hrbteni\u010dni kanal in tako prepre\u010dimo, da bi nabodli hrbtenja\u010do.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Koliko zob ima odrasel in koliko otroci?<\/b><\/p>\n<p>Odrasli : 32<\/p>\n<p>Otroci: 20<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Mi\u0161ice, ki premikajo o\u010desno zrklo!<\/b><\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p><b>Dodatno<\/b><\/p>\n<p>Slikice: \u017eelodec, srce, sr\u010dne zaklopke, torakalni presek hrbtenja\u010de, aortni lok, maternica, \u010drevo<\/p>\n<p>Letos: trn oz.vretence<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Na\u0161tej dele plju\u010dnega debla in opi\u0161i plju\u010dni krvni obtok?<\/b><\/p>\n<p>Plju\u010dni obtok oskrbuje s krvjo plju\u010da. Po tem krvnem obtoku te\u010de deoksigenirana kri iz srca v plju\u010da, kjer se odstrani ogljikov dioksid in prevzame kisik. Od tod se oksigenirana kri vrne v srce.<\/p>\n<p>Glavne \u017eile plju\u010dnega krvnega obtoka so plju\u010dno deblo z dvema plju\u010dnima arterijama, ki vodita deoksigenirano kri\u00a0 iz desnega ventrikla v plju\u010da, plju\u010dne kapilare, kjer pride do izmenjave plinov, ter \u0161tirih plju\u010dne vene, ki vodijo oksigenirano kri iz obeh plju\u010dnih kril v levi atrij.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Na\u0161tej dele jajcevoda!<\/b><\/p>\n<p>Odpira se v peritonialno votlino \u2013 OSTIUM ABDOMINALE. Delimo na 4 segmente:<\/p>\n<p>PARS INTESTIALIS, ISTMUS, AMPULA.<\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>NAPI\u0160I DVA DELA VEGETATIVNEGA \u017dIV\u010cEVJA!<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>SIMPATI\u010cNO \u017dIV\u010cEVJE (NERVUS SYMPATICUS) nitje izhaja iz prsnoledvenega odseka hrbtenja\u010de. Preganglionarno nitje izhaja iz stranskega roga hrbtenja\u010de do verige simpati\u010dnih ganglijev. Postganglionarno nitje vstopa v drobovne organe. POSPE\u0160UJE DELOVANJE ORGANOV NA SPLO\u0160NO.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>PARASIMPATI\u010cNO \u017dIV\u010cEVJE (NERVUS PARASYMPATICUS) Preganglionarno nitje izvira iz mo\u017eganskega debla in kri\u017eni\u010dnega dela hrbtenja\u010de. Parasimpati\u010dni gangliji so v stenah visceralnih organov. POMIRJA DELOVANJE ORGANOV NA SPLO\u0160NO.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Katere so celice ki tvorijo mielinsko ovojnico?<\/b><\/p>\n<p>Na perifernem \u017eiv\u010devju tvorijo mielinske ovojnice Schwanove celice, v centralnem o\u017eiv\u010devju pa oligodendrociti.<\/p>\n<p><b>Kje le\u017ei srce?<\/b><\/p>\n<p>Srce le\u017ei v osr\u010dniku (pericardium). Zgrajen je iz debelej\u0161e zunanje vezivne plasti \u2013 vezivni osr\u010dnik in tanj\u0161e notranje serozne mrene \u2013 serozni osr\u010dnik.<\/p>\n<p><b>Iz \u010desa je sestavljen nefron?<\/b><\/p>\n<p>Iz kanal\u010dkov, Bawmanove kaspule\u2026<\/p>\n<p><b>Vranica?<\/b><\/p>\n<p>V vranici je med vsemi limfnimi organi najve\u010d limfnega tkiva, zato ima vranica pomembno vlogo v obrambi organizma. V njej se filtrira kri in ob stiku z antigeni iz krvi se limfociti v vranici pomno\u017eijo in aktivirajo. Vranico obdaja vezivna ovojnica, iz katere segajo v parenhim vezivne trabekule. Parenhim sestavljata rde\u010da in bela pulpa.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Izvodilo \u017eol\u010dnika se zliva v \u2026<\/b><\/p>\n<p>Dvanajstnik.<\/p>\n<p><b>Kaj spada med granulocite?<\/b><\/p>\n<p>Levkocite delimo v granulocite. Lo\u010dimo nevrofilne, bazofilne in eozinofilne granulocite.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Neutrofilni granulociti<\/span> so naj\u0161tevil\u0161nej\u0161i granulociti. Njihova \u017eivljenjska doba je 8 dni. Jedro je segmentirano. Nezreli imajo pali\u010dasto jedro in jih imenujemo pali\u010dasti nevtrofilci. Naloga je fagocitoza bakterij in so eden od glavnih akterjev nespecifi\u010dne obrambe organizma.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Eozinofilni granulociti <\/span>imajo v citoplazmi oran\u017eno \u2013 rde\u010da zrnca, jedro je v obliki dveh re\u017enjev. Pove\u010dano \u0161tevilo najdemo v primerih parazitnih infekcij, povezani so tudi z alergi\u010dnimi reakcijami.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Bazofilni granulociti <\/span>imajo temna vijoli\u010dna zrnca v katerih sta heparin in histamin, sodelujejo pri alergi\u010dnih reakcijah.<\/p>\n<p><b>Katerih levkocitov je najve\u010d v krvi?<\/b><\/p>\n<p>Neutrofilni granulociti.<\/p>\n<p><b>V katerih \u017eilah je deoksigenirana kri?<\/b><\/p>\n<p>Deoksigenirana kri je v venah, oksigenirana pa v aterijah.<\/p>\n<p><b>Katere neparne arterije prehranjujejo organe v spodnjem delu?<\/b><\/p>\n<p><b>Katere \u017eile se zbirajo v desnem preddvoru?<\/b><\/p>\n<p><b>Kaj ne spada med dele tankega \u010drevesa?<\/b><\/p>\n<p>Dvanajstnik, zgornje tanko \u010drevo, spodnje tanko \u010drevo. TO SPADA MED DELE TANKEGA \u010cREVESA!<\/p>\n<p><b>Kaj ne spada med spolna izvodila?<\/b><\/p>\n<p>Semenovod ne spada pod spolna izvodila. Ker omogo\u010da prenos semen\u010dic iz moda do dela se\u010dnice v spolni ud.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kak\u0161en je anatomski polo\u017eaj telesa! Posameznik stoji vzravnan, z nogami skupaj in pogledom naprej, z dlanmi obrnjenimi naprej in s palcem usmerjenim stran od telesa. &nbsp; Na\u0161tej mo\u017eganske ventrikle! *2 stranska ventrikla \u2013 v obeh hemisferah \u2013 foramen intraventriculare *tretji venkrikel \u2013 v diencefalonu med obema talamusoma \u2013 aqueductus cerebri *\u010detrti ventrikel \u2013 med mo\u017eganskim &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/anatomija-vaja-izola\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Anatomija vaja Izola<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[143],"tags":[144,1881,1883,1880,1882],"class_list":["post-2378","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-anatomija","tag-anatomija","tag-anatomija-izola","tag-anatomija-vprasanja-in-odgovori-izola","tag-vprasanja-in-odgovori-izola","tag-vsz-izola"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2378","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2378"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2378\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2378"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2378"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2378"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}