{"id":238,"date":"2008-02-11T16:21:17","date_gmt":"2008-02-11T15:21:17","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/komunikacija-v-zdravstvenem-in-negovalnem-timu-s-supervizijo-odgovori-na-teme\/"},"modified":"2010-06-16T07:13:48","modified_gmt":"2010-06-16T06:13:48","slug":"komunikacija-v-zdravstvenem-in-negovalnem-timu-s-supervizijo-odgovori-na-teme","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/komunikacija-v-zdravstvenem-in-negovalnem-timu-s-supervizijo-odgovori-na-teme\/","title":{"rendered":"Komunikacija v zdravstvenem in negovalnem timu s supervizijo odgovori na teme"},"content":{"rendered":"

\"komunikacija.gif\"1. Kaj je komuniciranje?<\/strong><\/p>\n

Komunikacija je ve\u010d kot zgolj izmenjava besed. Je nadvse zapleten proces medsebojne udele\u017eenosti( jaz postanem nek tvoj del in ti postane\u0161 nek moj del). Komuniciranje med ljudmi pride takrat, ko med njimi te\u010de kontinuiran tok sporo\u010dil. Sporo\u010dila, ki si jih izmenjujejo, so podana v nekem kodu, ki omogo\u010da prenos pomena. Za uspe\u0161no komuniciranje morata imeti partnerja enak ali pa zelo podoben kod. Komuniciranje je s pravili urejen dvosmerni tok sporo\u010dil med osebami.
\n2. Zakaj komuniciramo?<\/strong><\/p>\n

Celoten namen komuniciranja je biti sli\u0161an in priznan, razumljen in sprejet. Ljudje komuniciramo, da bi se dru\u017eili, izrazili svoje potrebe, svoje \u017eelje in da bi\u00a0 dali du\u0161ka svojim \u010dustvom. Komuniciramo zaradi osebne, socialne in ekonomske potrebe.<\/p>\n

<\/p>\n

3. Komunikacijske ravni in njihove zna\u010dilnosti?<\/strong><\/p>\n

* znotrajosebno komuniciranje:<\/strong> zajema psiholo\u0161ke in fiziolo\u0161ke procese predelave sporo\u010dil pri posamezniku, ki oddaja ali sprejema sporo\u010dila, lahko pa je tudi notranji dialog s samim seboj. Zna\u010dilne oblike dialoga s samim seboj so razmi\u0161ljanje, sanjarjenje, domi\u0161ljija, fantaziranje.
\n* skupinsko komuniciranje ali komuniciranje v skupinah:<\/strong> je obi\u010dajna oblika komuniciranja v vsakdanjem \u017eivljenju. Namenjeno je usklajevanju dejavnosti in izmenjavi mnenj, na primer v delovnih skupinah, lahko pa gre tudi za skupinska sre\u010danja in pogovore med znanci in prijatelji. Komuniciranje v manj\u0161ih skupinah pogosto uporabljamo za svetovanje in pomo\u010d, pa tudi za zabavo in spro\u0161\u010danje.
\n* komuniciranje v institucijah:<\/strong> se dogaja v obse\u017enej\u0161ih mre\u017eah skupinskega delovanja in vklju\u010duje tako medosebno komuniciranje kot komuniciranje v manj\u0161ih skupinah, vendar vklju\u010duje vpra\u0161anja, kot je delovanje organizacij, institucionalne odnose med \u010dlani organizacij, procese organiziranja in organizacijsko kulturo.
\n* komuniciranje v javnosti ali javno\/retori\u010dno komuniciranje:<\/strong> ima pogosto izobra\u017eevalne, prepri\u010devalne pa tudi ideolo\u0161ke namene. Zna\u010dilnosti javnega komuniciranja je neenakomerna porazdelitev komunikacijskih mo\u010di in kompetenc. En \u010dlovek ali ve\u010d ljudi po\u0161ilja sporo\u010dila preostalim, ki sodelujejo kot poslu\u0161alci.
\n* mno\u017ei\u010dno komuniciranje:<\/strong> zajema z mno\u017ei\u010dnimi mediji posredovano komuniciranje. Sestavljajo ga sporo\u010dila, ki so prek medijev poslana veliki razpr\u0161eni mno\u017eici bralcev, poslu\u0161alcev, gledalcev. Sporo\u010dila so namenjena \u0161iroki javnosti in to brez kakr\u0161negakoli osebnega stika med po\u0161iljateljem in poslu\u0161alci, zato so manj osebna, posredovana so prek zainteresiranih organizacij, ki jih pogosto financirajo politi\u010dne institucije, mo\u010dna podjetja, itd.
\n* medkulturno komuniciranje:<\/strong> zajema procese komuniciranja med pripadniki razli\u010dnih kultur, eti\u010dnih, nacionalnih, religioznih, subkulturnih skupin. Prevladujo\u010di vzorci komuniciranja pri razli\u010dnih kulturnih skupinah pa lahko usodno vplivajo na porajanje in pomiritev medkolturnih napetosti, konfliktov, ob\u010dutkov ve\u010dvrednosti ali manjvrednosti, etnocentrizma in rasizma.
\n* medosebno komuniciranje:<\/strong> je dogajanje, za katero so zna\u010dilni navzo\u010dnost ekspresivnih dejanj pri eni ali ve\u010d osebah, zavestna ali nezavedna zaznava tak\u0161nih dejanj pri drugih ljudeh in povratno opazovanje, da tak\u0161no ekspresivno dejanje zaznavajo drugi.<\/p>\n

4. Kaj pomeni sporo\u010devalna in kaj odnosna funkcija komuniciranja?<\/strong><\/p>\n

Sporo\u010devalna funkcija* Pri vsakem komuniciranju po eni strani spororo\u010damo drug drugemu informacije o dolo\u010denih dogodkih, o tem, kar vemo, mislimo.<\/p>\n

Odnosna funkcija* Obenem pa v vsaki komunikacijski situaciji sku\u0161amo opredeliti odnos med partnerji. Ljudje ponavadi komuniciramo so\u010dasno na oba na\u010dina.<\/p>\n

5. Kaj pomeni komunikacijski slog in katere sloge poznamo?<\/strong><\/p>\n

Komunikaicijski slog je na\u010din kako govorimo in delujemo, ko ho\u010demo posredovati kak\u0161no svojo sporo\u010dilo drugim ljudem. Gre za komuniciranje, ki ni usmerjeno le na posredovanje sporo\u010dil, temve\u010d tudi na na\u010din posredovanja sporo\u010dil.
\n *KOMUNIKACIJSKI SLOGI:<\/strong> dominantnost, dramati\u010den nastop, prepri\u010dljivost, ustvarjanje vtisa, spro\u010denost, pozornost, odprtost, prijaznost, retori\u010dna ob\u010dutljivost, strah pred komuniciranjem<\/p>\n

6. Kaj pomeni retori\u010dna ob\u010dutljivost in strah pred komuniciranjem?<\/strong><\/p>\n

*Retori\u010dna ob\u010dutljivost<\/strong> je sposobnost in pripravljenost \u010dloveka, da svoj na\u010din komuniciranja prilagodi pri\u010dakovanjem komunikacijskih partnerjev ali javnosti.
\n*Strah pred komuniciranjem:<\/strong> je lahko trenutna zadrega, v kateri se kdaj znajdemo zaradi izjemnih okoli\u0161\u010din ali neprijetnih situacijskih dejavnikov ali pa je del \u010dlovekovega komunikacijskega sloga. Strah pred komuniciranjem je odvisen od razli\u010dnih sitoaciskih dejavnikov: na primer od \u0161tevila drugih oseb, ki poslu\u0161ajo, velikost prostora, pomembnosti situacije, formalnosti komunikacijske situacije.<\/p>\n

7. Na\u010dini komuniciranja ( verbalno, neverbalno )?<\/strong><\/p>\n

* besedno ali verbalno komuniciranje: <\/strong>Verbalni govor bolje prena\u0161a sporo\u010dila o zunanjem svetu, napotke za ravnanje. Verbalni znaki so bolj pomembni za sporo\u010danje o dejstvih, za izobra\u017eevalno in bolj abstrakti\u010dno komuniciranje.<\/p>\n

* nebesedno ali neverbalno komuniciranje: <\/strong>Neverbalna sporo\u010dila bolje slu\u017eijo pri osebnih ob\u010dutijh \u010dustev ter medosebnih odnosov in razmerij. Neverbalno komuniciranje je bolj pomembno za odnosno in ekspresivno komuniciranje. Neverbalna sporo\u010dila imajo samostojno komunikacijsko vlogo, ki je nezamenljiva.<\/p>\n

8. Zna\u010dilnosti in pomen verbalnega komuniciranja?<\/strong><\/p>\n

Zna\u010dilnosti verbalnega jezika:
\n-jezikovni izrazi se sestavljajo v linearno zaporedje jezikovnih znakov, pri \u010demer se to zaporedje notranje \u010dleni v razli\u010dne govorne oziroma jezikovne sekvence
\n-jezik je urejen sistem, glasove in besede razvr\u0161\u010damo v nenaklju\u010dne zveze po dolo\u010denih pravilih
\n-jezikovna pravila nam omogo\u010dajo, da iz kon\u010dne mno\u017eice prvotnih znakov sestavljamo potencialno neskon\u010dno mnogo jezikovno smiselnih izrazov
\n-jezik je sistem razlik in kontrastov; s spreminjanjem jezikovnih znakov in reda znakov razlikujemo med seboj predmete, dogodke, pojme
\n-jezikovni red ni nekaj naravno nujnega, temve\u010d je v nekem smislu poljuben, je namre\u010d stvaritev ljudi in \u010dlove\u0161ke kulture. Ta poljubnost se ka\u017ee v tem, da ni naravnih, objektivnih povezav med izrazi, ki poimenujejo in opisujejo stvari in naravo stvari
\n-jezik je konvencionalni sistem, kajti temelji na neformalnem soglasju uporabnikov jezika, da se dr\u017eijo skupnih jezikovnih pravil in pravil uporabe jezika<\/p>\n

9. Katere stile poslu\u0161anja poznamo in kaj so njihove zna\u010dilnosti?<\/strong><\/p>\n

* K vsebini orientirani poslu\u0161alci:<\/strong> so tisti, ki jih predvsem zanima vsebina sporo\u010dil. Posebno te\u017eo dajejo strokovnim in drugim verodostojnim virom informacij. So kriti\u010dni in analiti\u010dni poslu\u0161alci in v odgovorih dajejo sodbe. Ti poslu\u0161alci znajo biti zelo naporni za tiste, ki nimajo tak\u0161ne analiti\u010dne orientacije.<\/p>\n

* K ljudem orientirani poslu\u0161alci:<\/strong> so predvsem obremenjeni z ustvarjanjem in vzdr\u017eevanjem odnosov. Naravnani so na razpolo\u017eenje drugih in odgovarjajo tako na razpolo\u017eenja kot na sporo\u010dila drugih. Manj so nagnjeni na presojo sporo\u010dil kot na vsebino orientirani poslu\u0161alci, in bolj k podpori kot k ocenjevanju ljudi.<\/p>\n

* K aktivnostim orientirani poslu\u0161alci:<\/strong> se orientirajo k ciljem in dejavnostim. Predvsem jih zanima, kak\u0161en odgovor zahteva dolo\u010deno sporo\u010dilo. Hitro ho\u010dejo priti do bistva stvari, zato cenijo jasna, zgo\u0161\u010dena sporo\u010dila in pogosto prevajajo pripombe drugih v predloge za dejanja. Pogosto s svojimi pikrimi pripombami vznemirijo govorce, ki jim manjka zgo\u0161\u010denosti.<\/p>\n

* Na \u010das orientirani poslu\u0161alci:<\/strong> se osredoto\u010dijo predvsem na \u010dasovno u\u010dinkovitost govora in delovanja. \u010cas je zanje pomembna dobrina, zato postanejo nestrpni, \u010de imajo vtis, da drugi \u00bbzapravljajo\u00ab \u010das. So pa taki poslu\u0161alci dragoceni kadar okoli\u0161\u010dine zahtevajo hitro ukrepanje.
\nRaziskave ka\u017eejo, da ve\u010d kot 40% ljudi uporablja ve\u010d kot en slog poslu\u0161anja. Poslu\u0161anje lahko delimo tudi na :<\/strong> informacijsko poslu\u0161anje, kriti\u010dno poslu\u0161anje, empati\u010dno poslu\u0161anje.<\/p>\n

10. Dejavniki ki vplivajo na poslu\u0161anje in tehnike za pove\u010danje pozornosti pri poslu\u0161anju?<\/strong><\/p>\n

Dejavniki:<\/strong> Pomanjkanje zanimanja za vsebino, motnje pozornosti in koncentracije, narcizem poslu\u0161alca, pretirana osredoto\u010denost na sebe, \u010dustvene obremenitve z drugimi te\u017eavami, utrujenost, predsodki do govorca.<\/p>\n

Tehnike:<\/strong> Parafraziranje; v sebi na kratko in nepristransko obnavljajo kaj je sporo\u010devalec povedal. Komentiranje; izra\u017eajo svoje razumevanje ali nerazumevanje sporo\u010dil. Spra\u0161evanje; postavljajo dodatna vpra\u0161evanja, \u010de ne razumejo sporo\u010dil, ali \u010de kaj presli\u0161ijo. Neverbalno komuniciranje z govorcem; uporabljajo neverbalne znake, na primer dr\u017eo pozornosti, kimanje, stike s pogledom, da nazna\u010dujejo dober stik z govorcem.<\/p>\n

11. Zna\u010dilnosti in pomen neverbalnega komuniciranja?<\/strong><\/p>\n

Neverbalno komuniciranje je lahko ustno komuniciranje, ni pa besedno komuniciranje. Neverbalnemu komuniciranju se je nemogo\u010de izogniti in to je ena od pomembnih zna\u010dilnosti neverbalnih sporo\u010dil. Verbalno komuniciranje namre\u010d lahko zavrnemo, mol\u010dimo, vendar se s tem ne izognemo neverbalnemu komuniciranju. Zna\u010dilnost neverbalnega komuniciranja je tudi ta, da je ve\u010dina poslanih sporo\u010dil takih, da jih sporo\u010devalec ni zavestno ali namerno poslal.<\/p>\n

12. Vodilni kanali neverbalnih sporo\u010dil in njihove zna\u010dilnosti?<\/strong><\/p>\n

Neverbalna sporo\u010dila niso nadomestila za jezik.<\/p>\n

-glas, objezikovni ali paralingvisti\u010dni znaki:<\/strong> so tisti glasovni znaki, ki spremljajo govorno komunikacijo. Gre za tisti jezikovni del neverbalnega komuniciranja, ki se izra\u017ea z glasovnimi modulacijami. To, kar sporo\u010damo z jezikom, je verbalno sporo\u010dilo, kako to sporo\u010damo je pa objezikoslovno ali paralingvisti\u010dno sporo\u010dilo.<\/strong><\/p>\n

-pogled:<\/strong> o\u010di imajo samostojno komunikacijsko funkcijo. Pogled je eden od najpogostej\u0161ih in najbolj u\u010dinkovitih neverbalnih signalov. Pogled ima predvsem tri vloge: <\/strong>\u010dustveno oziroma ekspresivno, regulativno oziroma urejevalno, nadzorovalno funkcijo.<\/p>\n

-izrazi obraza: <\/strong>Obraz je izjemno pomemben kanal neverbalnega komuniciranja. S sogovornikovega obraza prebiramo njegova \u010dustvena stanja in mnenja, stali\u0161\u010da, presojamo reakcijo na na\u0161a sporo\u010dila.<\/p>\n

-kretnje rok, gibi, dr\u017ea telesa:<\/strong> med najbolj znanimi oblikami telesnega jezika so geste. Geste imajo tudi najobse\u017enej\u0161i in najbolj jasen ter dolo\u010dljiv slovar neverbalne govorice. Nekatere geste so prav neposredni prevodi besednih izrazov.<\/strong><\/p>\n

-telesna bli\u017eina ali razdalja:<\/strong> razdalja med govorcema mora ustrezati ravnote\u017eju odnosov oziroma intimnosti. Bolj intimen odnos dopu\u0161\u010da manj\u0161o fizi\u010dno razdaljo, manj intimen odnos pa ve\u010djo.<\/p>\n

-dotik ali telesni stik:<\/strong> dotik sodi med najbolj dvoumne oblike neverbalnih sporo\u010dil. Njihov pomen je mo\u010dno odvisen od narave odnosov med osebami, od starosti, spola, situacije.
\n -prostor, teritorjalnost:<\/strong> ljudje smo ob\u010dutljivi na prostor. \u010ce se v prostoru po\u010dutimo prijetno, komuniciramo bolj spro\u0161\u010deno in bolj u\u010dinkovito. \u010ce se pa v prostoru po\u010dutimo neprijetno in omejujo\u010de lahko to prenesemo na komuniciranje in celo na odnos do udele\u017eencev komunikacijske situacije.
\n \u0160est univerzalnih obraznih izrazov:<\/strong> presene\u010denje, jeza, sre\u010da, strah, gnus, \u017ealost.<\/p>\n

13. Kdaj govorimo o konfliktih v odnosu in kak\u0161ni so vzorci konfliktnega komuniciranja?<\/strong><\/p>\n

O konfliktnem odnosu govorimo takrat, kadar eden ali ve\u010d partnerjev v odnosu \u010duti, da ne more zadovoljiti kak\u0161ne svoje potrebe, \u017eelje ali zamisli, kadar odnosi niso iskreni, kadar namesto dogovorov stopi v ospredje manipulacija. To pomeni, da namere in dejanja partnerjev niso usklajena med seboj ali pa ni mogo\u010de izpogajane tak\u0161ne skupne re\u0161itve, ki bi bila zadovoljiva za vse partnerje.<\/p>\n

Vzorci konfliktnega komuniciranja:<\/strong>
\n-Nenehno prito\u017eevanje in kritiziranje ter izra\u017eanje nezadovoljstva
\n-Nenehno izpostavljanje \u0161ibkih to\u010dk partnerja v komuniciranju
\n-Obrambno vedenje partnerja v komuniciranju
\n-Valjenje sne\u017ene kepe oz. kopi\u010denje spornih zadev npr. z izogibanjem pogovoru, ignoranco<\/p>\n

14. Zakaj se izogibamo konfliktom in pozitivni vidiki konfliktov?<\/strong><\/p>\n

Eden od razlogov je , da smo premalo usposobljeni za soo\u010denje z njimi in za njihovo re\u0161evanje ter jih tako nehote spreminjamo v ru\u0161ilno silo. Potla\u010deni konflikti namre\u010d delujejo naprej in grozijo, da bodo izbruhnili na nov, te\u017eje obvladljiv na\u010din.
\n\u010ceprav so konflikti pogosto bole\u010di in povzro\u010dajo \u010dustvene napetosti v komunikaciji in odnosu, pa niso vedno nekaj slabega. \u0160e ve\u010d konflikt, ki ga znamo dobro razre\u0161iti, lahko pomembno prispeva k izbolj\u0161anju odnosa, poudarjajo soodvisnost med partnerji, signalizirajo potrebo po spremembi, dopu\u0161\u010dajo diagnozo problemov.<\/p>\n

15. Na\u0161tejte temeljna komunikacijska orodja in opi\u0161ite njihove zna\u010dilnosti (primere vpra\u0161anj, primere trditev..)<\/strong><\/p>\n

Temeljna komunikacijska orodja:
\n * Izjava o sebi<\/strong>
\n– kadar se pogovarjamo in imamo o dolo\u010deni temi pomisleke\u2026<\/p>\n

Tu imam pa pomisleke. Dvomim, da bi to re\u0161itev lahko realizirali v praksi.
\n*kadar nas nekaj moti<\/strong><\/p>\n

Ni mi v\u0161e\u010d, da me\/nas niste obvestili o novem na\u010dinu dela!<\/p>\n

Moti me, \u010de z mize vzame\u0161 izvid, ne da bi me prej o tem obvestili\u2026<\/p>\n

* kadar smo jezni, u\u017ealjeni in prizadeti<\/strong>
\nU\u017ealjen sem, \u010de se z mano tako pogovarjate\u2026
\nTo pa me je zelo prizadelo\u2026
\n Za\u017eelen na\u010din za za\u010detek pogovora<\/strong><\/p>\n

* Aktivno poslu\u0161anje<\/strong>
\n -pasivno<\/strong>
\nPrikimavanje, o\u010desni stik, mimika obraza, odprtost telesa, dotik\u2026
\n-spodbujajo\u010de pripombe: Hmm, aha, Oh, zanimivo\u2026 Res? Kaj takega!
\n-opogumljajo\u010de pripombe: Povej mi kaj ve\u010d o tem. Rad bi sli\u0161al, kaj menite o tem.
\nBi se radi pogovorili o tem? Lahko problem opi\u0161ete bolj natan\u010dno?
\n-aktivno
\nAha, do napake je pri\u0161lo, ko ste\u2026
\nJa, razumem\u2026 Kot se rekli, bi bilo za vas najbolje\u2026 Se pravi, da ste \u2026
\n-odnosna raven
\nUh, to je pa res neprijetna situacija\u2026 Si lahko predstavljam, kako se po\u010dutite\u2026
\n * Povratna informacija + dejstva<\/strong>
\n\u010ce povzamem, dogovorila sva se \u2026. odprto pa nam ostaja \u0161e\u2026.
\nIz tega sva se nau\u010dila, da ni primerno\u2026 v bodo\u010de se bomo tak\u0161nemu na\u010dinu dela izogibali\u2026<\/p>\n

16. Kako obvladamo agresivnega sogovornika?<\/strong><\/p>\n

* Ne povzemamo njegovega tona
\n* Ponudimo mu roko za sodelovanje
\n* Ostanimo mirni in razpravljamo o razlogih, ki jih on navaja
\n*STORITI JE TREBA VEDNO OBRATNO KOT TE ZAMIKA<\/p>\n

17. Na\u0161tej klju\u010dne javnosti vsake organizacije!<\/strong><\/p>\n

* Interna javnost:<\/strong> izvajalci zdravstvenih storitev
\n* Eksterna javnost:<\/strong> uporabniki storitev (bolniki), svojci in prijatelji bolnikov
\n*Ostali<\/strong>, ki pridejo v stik z bolni\u0161nico:<\/strong> lokalna skupnost, zdravstveni zavodi, ministrstvo za zdravje, mediji, zavarovalnice dobavitelji, javnost<\/p>\n

18. Na\u0161tejte komunikacijske ravni v organizaciji in opi\u0161ite katere vsebine se po posamezni ravni prena\u0161ajo?<\/strong><\/p>\n

*Interpretiranje- komuniciranje navzgor<\/strong> (-problemi in izjeme, -predlogi in izbolj\u0161ave, -poro\u010dila o uspe\u0161nosti, -prito\u017ebe in spori, -finan\u010dne in ra\u010dunovodske )
\n*Vpliv- komunikacija navzdol<\/strong> ( -udejanjenje ciljev, -navodila za delo in smisel, -postopki in prakse, -povratne informacije o uspe\u0161nosti, -indoktrinacije )
\n*Koordinacija- horizontalno komuniciranje<\/strong> ( znotraj oddel\u010dno re\u0161evanje problemov, -medodel\u010dna koordinacija, -iniciative za spremembe in izbolj\u0161ave )<\/p>\n

19. Kak\u0161na je razlika med delovno skupino in timskim delom?<\/strong><\/p>\n

*Delovne skupine<\/strong> so osnovne organizacijske celice, ki delujejo po vnaprej dolo\u010denem programu, njihov cilj je visoko kakovostno rutinsko delo.
\n*Timsko delo<\/strong> je jedro ustvarjalne organizacije, v kateri so vsi procesi usmerjeni v oblikovanje ustvarjalnih dose\u017ekov, njihov cilj pa je ustvarjalno delo.<\/p>\n

20. Opi\u0161i organizacijske oblike tima:<\/strong><\/p>\n

*Interdisciplinarni tim:<\/strong> zna\u010dilno sodelovanje med \u010dlani. Vsak \u010dlan opravi svojo nalogo, ki pa jo na koncu prediskutirajo v timu, ki oblikuje skupno oceno in se odlo\u010di za nadaljnja dejanja.
\n*Multidisciplinarni tim: <\/strong>sodeluje ve\u010d ljudi z razli\u010dnimi poklicnimi profili, ki izvajajo vsak svojo nalogo. Pri tem imajo jasno dolo\u010dene dol\u017enosti, vendar med \u010dlani ni pravega sodelovanja. To je delavna skupina, ki je z navodili krmiljena od zgoraj navzdol in se od \u010dlanov pri\u010dakuje samo to, da izpeljejo vsak svojo nalogo.
\n*Transdisciplinarni tim:<\/strong> razvijanje medsebojne povezanosti s sodelovanjem pripelje do stopnje, ko je vsak \u010dlan sposoben celotnega re\u0161evanja problemov in ne ve\u010d le na osnovi svoje stroke in zato je v \u017eivljenju redek.<\/p>\n

21. Opi\u0161i in pojasni kaj vse upo\u0161tevamo med na\u010deli za u\u010dinkovito delo z ljudmi?<\/strong><\/p>\n

*Odkrita komunikacija
\n* Poskrbimo, da bova oba razumela polo\u017eaj in izhodi\u0161\u010de drugega
\n* Jasno povemo kaj potrebujemo
\n* Dajemo konkretne in konstruktivne predloge in re\u0161itve
\n* Pozitivna sredstva spodbujanja ( pohvala, priznanje, prepri\u010devanje )
\n* Odkrit, neposreden \u010dlove\u0161ki odnos(najhitreje in najbolje zagotavlja stik med vodjem in skupino)
\n* Spretno, pro\u017eno in po potrebi tudi odlo\u010dno usmerjanje
\n* Pravilna tehnika spra\u0161evanja<\/p>\n

22. Pravila za u\u010dinkovito postavljanje vpra\u0161anj<\/strong><\/p>\n

* Vpra\u0161anja morajo biti natan\u010dna, jasna in dolo\u010dena, da udele\u017eenci takoj vejo, kaj ho\u010demo od njih.
\n* Vpra\u0161anja ne smejo biti dvosmiselna, sicer jim do sledila tudi dvosmiselna debata.
\n* Raje postavimo vpra\u0161anja drugo za drugim, namesto da vpra\u0161anja povemo naenkrat.
\n* Za poglobljene razprave so zelo pomembna vpra\u0161anja ( kako to?, \u010demu? )<\/p>\n

23. Na\u0161tej in opi\u0161i osnovne elemente bontona<\/strong><\/p>\n

*Kako se obna\u0161amo do sodelavcev:<\/strong>
\n– ne delajmo razlik med sodelavci
\n– ne spodbujajmo nastajanja konfliktov zaradi razli\u010dnih osebnih pogledov
\n– upo\u0161tevajmo izku\u0161nje in druge dobre lastnosti sodelavcev
\n– prilagajajmo se tudi tistim, ki nam niso simpati\u010dni
\n-spo\u0161tujmo sodelavce zaradi strokovnosti
\n(ne zaradi pripadnosti ali spola)
\n– spopadajmo se s problemom, ne s \u010dlovekom
\n– spore re\u0161ujmo sproti in odkrito
\n– obvladujmo svojo slabo voljo in je ne prena\u0161ajmo na druge<\/p>\n

*Kako se obna\u0161amo do nadrejenih:<\/strong>
\n\u2022ne posku\u0161ajmo napredovati preko trupel svojih sodelavcev
\n\u2022proti negativnemu \u0161efu se borimo s pozitivnimi argumenti
\n\u2022v opravljanju svojega dela ne nihajmo
\n\u2022ne podcenjujmo in ne precenjujmo svojih nadrejenih
\n\u2022poka\u017eimo na napake in priznajmo svoje
\n\u2022poka\u017eimo, da se ne bojimo dela \u2013 pa tudi nadrejenih ne
\n\u2022ne negujmo svoje u\u017ealjenosti ali prizadetosti \u2013 razi\u0161\u010dimo in odpravljajmo vzroke zanjo<\/p>\n

Pozdrav je sporo\u010dilo o dobrih namerah, zato ga radodarno podarjajmo.
\n– Dvignimo glavo in pogled, da ne bomo koga prikraj\u0161ali.
\n– S sodelavci in znanci izmenjajmo spotoma nekaj prijaznih besed.
\n-Na stopni\u0161\u010dih in hodnikih pozdravimo tudi tujce – obiskovalce, bolnike \u2013 naj vedo, da \u017eivijo
\ntukaj prijazni ljudje!
\n -Sodelavcem, pacientom in svojcem poglejmo v o\u010di, nasmehnimo se in podarimo jim vesel
\npozdrav.<\/strong>
\n
\n24. Kaj pomeni k pacientu orientirana obravnava, kaj je cilj tak\u0161ne obravnave in katera so podro\u010dja, ki se nahajajo v tem modelu obravnave?<\/strong><\/p>\n

V praksi k pacientu orientirana komunikacija pomeni izvajanje medicinske oskrbe, v kateri zdravstveni profesionalec raziskuje tako pacientove fizi\u010dne te\u017eave kot tudi \u010dustvene potrebe in sicer skozi poglobljen in pristni dialog.<\/p>\n

Raziskave so pokazale, da si ve\u010dina pacientov \u017eeli k pacientu usmerjene obravnave, kar pomeni ne le profesionalnega komuniciranja, temve\u010d tudi informacije v zvezi z zdravljenjem ter partnerski pristop do obravnave bolezni in celotnega zdravljenja.
\nVedno znova se potrjuje, da k pacientu usmerjene obravnava pomeni tudi ve\u010dje zadovoljstvo in bolj\u0161e sodelovanje s strani pacientov.
\nZ vidika pacientov so pomembna najmanj tri podro\u010dja, ki se nahajajo v modelu k pacientu usmerjene obravnave: komuniciranje\/ informiranje, odnos in promocija zdravja<\/p>\n

Cilj tak\u0161nega pristopa je spo\u0161tovati pacientovo subjektivno izku\u0161njo, razumeti njegove \u017eelje, upanja, strahove, pri\u010dakovanja, misli in prepri\u010danja- torej spoznati pacienta kot osebo, kot \u010dloveka.<\/p>\n

25. Kak\u0161no vlogo imajo \u010dustva v na\u0161i komunikaciji?<\/strong><\/p>\n

* \u010custva niso samo in predvsem biolo\u0161ki odziv na dra\u017eljaje, ampak so svoja oblika komuniciranja med partnerji.
\n* \u010custva se nam ne zgodijo, ampak jih izberemo in z njimi komuniciramo.
\n* \u010custva so ob\u010dutki posebne vrste, so svojski odzivi na dejanja partnerjev v interakciji, ki jih ponavadi sporo\u010damo drug drugemu z neverbalnimi gestami. Z neverbalnim komuniciranjem uravnavamo \u010dustveno komuniciranje med partnerji.
\n* \u010dustva pomenijo motivacijski sistem za komuniciranje, imajo sporo\u010dilno mo\u010d in vrednost, podpirajo in podajajo osebni kontekst komuniciranja, ter povzro\u010dajo spremembe v na\u010dinu interakcij, na primer od sodelovanja k umiku, od ujemanja do konfliktu ali obratno<\/p>\n

26. Temeljna pravila upravljanja z ob\u010dutki in \u010dustvi v medsebojnem odnosu.<\/strong><\/p>\n

*Prvo pravilo je, da se zavedamo svojih ob\u010dutkov in \u010dustev v komunikacijski situaciji in odnosu. \u010ce se sami bolj zavedamo svojih \u010dustev, tudi la\u017eje upravljamo z njimi. K zavedanju zelo pomaga to, da bele\u017eimo svoja \u010dustva in ob\u010dutke, na primer s pisanjem kratkih dnevni\u0161kih zapisov o tem, kako se po\u010dutimo, pri \u010demer smo pozorni zlasti na svoje neverbalno vedenje.
\n*Drugo pravilo je, da sprejmemo svoja \u010dustva taka, kot so. Pogosto se v komunikacijski situaciji do svojih \u010dustev vedemo neosebno in se s tem odtujujemo od samega sebe, ne razumemo ve\u010d samega sebe, in posledica tega je, da tudi ljudi okrog sebe in njihovih \u010dustev ne razumemo.
\n*Tretje pravilo je, da so \u010dustva sicer socialno konstruirana, vendar je izku\u0161nja \u010dustev vedno osebna. Pogosto namre\u010d menimo, da so drugi odgovorni za na\u0161e ob\u010dutke in \u010dustva.
\n*Zadnje pravilo je, da prilagodimo obliko svojega izra\u017eanja \u010dustev situaciji. V vsaki situaciji imamo na voljo tri mo\u017enosti:
\n– da neposredno izrazimo svoja \u010dustva,
\n– da jih izrazimo posredno
\n– da se izra\u017eanju izognemo in jih potla\u010dimo v nezavedno
\nVsaka od teh strategij ima razli\u010dne posledice, ki so odvisne predvsem od situacije in komunikacijskih ciljev.<\/p>\n

27. Kaj pomeni podporno komuniciranje in kaj zahteva od akterjev podpornega komuniciranja? <\/strong><\/p>\n

Podporno komuniciranje je oblika besednega in nebesednega komuniciranja, ki ima namen pomagati tistim, za katere zaznamo, da potrebujejo podporo in pomo\u010d, in jih podpreti.
\nPodporna sporo\u010dila definiramo kot specifi\u010dno obliko komunikacijskega vedenja, ki ga izvaja ena oseba, da pomaga in koristi drugi osebi.
\n\u0160tudije podpornega komuniciranja ka\u017eejo na pozitiven u\u010dinek podpornega komuniciranja na vsakdanje \u017eivljenje, zdravje, dobro po\u010dutje
\nPodporno komuniciranje je v komunikaciji vseskozi navzo\u010de, v \u017eivljenju in v komuniciranju smo iskalci in dajalci podpore.
\nPodporno komuniciranje izra\u017ea in vsebuje visoka eti\u010dna na\u010dela, kot so skrb za drugega, odgovornost, zaupanje, empatija, so\u010dutje.
\nTak\u0161no komunikacijsko dejanje od akterjev zahteva \u010dustvene in empati\u010dne sposobnosti, motivacijo, konginitivne spretnosti.<\/p>\n

28. Kaj vpliva na u\u010dinkovitost podpornega komuniciranja?<\/strong><\/p>\n

*Komunikacijska namera oziroma pripravljenost, da ponudimo podporo; motivacija za podporo je bolj ali manj navzo\u010da pri vseh podpornih sporo\u010dilih. Ravno namera, motivacija za dajanje pomo\u010di naredi sporo\u010dilo za podporno
\n*Uporaba naklonjenih neverbalnih sporo\u010dil, predvsem govorica obraza; ta sporo\u010dila zagotavljajo tistemu, ki mu pomagamo, ohranjanje spo\u0161tovanja avtonomije, pozitivne samopodobe. Sporo\u010dajo, da kljub temu, da oseba ne more sama re\u0161iti te\u017eave in potrebuje pomo\u010d, to ne zmanj\u0161uje njene vrednosti v o\u010deh tistega ki ji pomaga.
\n*Informativnost sporo\u010dil: informativnost podpornih sporo\u010dil je lahko deklarativna ali direktiva; deklarativna sporo\u010dila vsebujejo razlago problema, dejstva, mnenja, s katerim sku\u0161a tisti, ki bi rad pomagal, pove\u010dati pozornost oziroma razumevanje problemske situacije pri osebi, ki potrebuje pomo\u010d, direktiva sporo\u010dila pa vsebujejo nasvet, sugestijo, ponudbo, kako priti do re\u0161itev.
\n*Odnosna sporo\u010dila: to so podporna sporo\u010dila, ki so usmerjen k osebi, ki ima problem, ki upo\u0161tevajo \u010dustveno in kognitivno stanje tistega, ki mu pomagamo, razumevanje, empatijo, predvsem pa uporabo govora, ki drugega spodbuja, da sam prou\u010di svoj odnos do problemske situacije.<\/p>\n

29. Kak\u0161no vlogo ima v komuniciranju informiranje in pri katerih pacientih je iskanje informacij bolj prisotno?<\/strong><\/p>\n

Eden od osnovnih elementov v procesu komuniciranja je podatek ali informacija. Gre za predstavitev dejstva, koncepta in sicer tako, da je primeren za \u010dlove\u0161ko komunikacijo, interpretacijo ali obdelavo. Glede na kontekst ima informacija lahko razli\u010dne pomene, ki so povezani s pojmi znanje, navodilo, komunikacija.
\nZadovoljstvo pacienta je ve\u010dje, \u010de mu zdravstveni delavec posreduje \u010dim ve\u010d informacij, predlo\u017ei pomembne \u00bbtehni\u010dne\u00ab podatke, s pacientom vzpostavi partnerski odnos in z njim nasploh veliko komunicira.
\n\u017denske so aktivnej\u0161e iskalke informacij. Bolj pasivni pacienti so iz ni\u017ejih socialnih slojev, bolj potro\u0161ni\u0161ko usmerjeni pacienti i\u0161\u010dejo ve\u010d informacij in so zahtevnej\u0161i. Zdravstveni delavci posredujejo ve\u010d informacij mlaj\u0161im pacientom in z vi\u0161jo izobrazbo. Iskanje informacij je bolj prisotno pri kroni\u010dnih pacientih, pacientih z rakom. Narava teh bolezni pri pacientu je povezana s strahom o prognozi, z iskanjem informacij o naju\u010dinkovitej\u0161em zdravljenju in o stranskih u\u010dinkih zdravljenja. Tak\u0161ni pacienti \u017eelijo o svoji bolezni dobiti najve\u010d informacij, kar se jih da dobiti.<\/p>\n

30. Kaj vpliva na komuniciranje med pacientom in medicinsko sestro\/ zdravstvenikom (pri\u010dakovanja, prvi vtis, \u010dasovna dimenzija\u2026 opis teh dejavnikov, kaj pomenijo.) ?<\/strong><\/p>\n

S pacienti stopamo v stik na razli\u010dne na\u010dine in v razli\u010dnih situacijah. Vedno pa se sre\u010data dve osebnosti in vsaka ima svoja pri\u010dakovanja.
\n-Pacient: razumevanje, so\u010dutje, pozornost, prijaznost, ozdravitev, \u010dude\u017e
\n-Medicinska sestra: sodelovanje, spo\u0161tovanje, jasne odgovore, izpolnjevanje navodil, potrpe\u017eljivost, hitre odgovore
\n*Prvi vtis: s svojim vedenjem govorimo izklju\u010dno o sebi. Drugi nas opazujejo, si o nas ustvarjajo mnenja, ocene, zaklju\u010dke. Od tega, kar vidijo, sli\u0161ijo in ob\u010dutijo je odvisno, kako bodo z nami komunicirali. \u010ce je na\u0161e obna\u0161anje za okolico mote\u010de, nas bo zavra\u010dalo.
\n*Neposredna komunikacija: uglajen nastop, bonton, prijaznost, pozdravljanje, strpnost, prilagodljivost, spo\u0161tovanje intimnosti, varnostne razdalje, urejen videz<\/p>\n

31. Kaj pomeni terapevtsko komuniciranje in katere so njegove zna\u010dilnosti?<\/strong><\/p>\n

Zna\u010dilnosti terapevtskega komuniciranja:
\n *Spo\u0161tovanje: <\/strong>je notranje stali\u0161\u010de medicinske sestre, ki se ka\u017ee z izkazovanjem pozornosti in pomembnosti bolnika, priznavanje bolnikove vrednosti in dostojanstva. Medicinska sestra to dose\u017ee z vljudnostjo, prijaznostjop in upo\u0161tevanjem bolnikove druga\u010dnosti
\n *Samorazkrivanje:<\/strong> samorazkrivanje bolnika vodi v uvod bolnika v njegove probleme, ob\u010dutke, vedenje. Samorazkrivanje medicinske sestre ni ustrezno, saj lahko bolniku povzro\u010di dodaten stres.
\n *Zaupnost:<\/strong> pogovor z bolnikom je zaupne narave. Medicinska sestra se lahko o bolniku pogovarja le v ustanovi, kjer dela in na sestankih zdravstvenega in negovalnega tima. Medicinska sestra ne sme dajati informacij o bolniku, obiskovalcem in ne po telefonu.<\/p>\n

32. Tehnike terapevtskega komuniciranja<\/strong><\/p>\n

-uvodni stavki ( nagovarjanje )
\n-poslu\u0161anje
\n-postavljanje vpra\u0161anj
\n-besedna vodila
\n-ti\u0161ina<\/p>\n

33. Katere tipe te\u017eavnih pacientov poznamo, kaj so njihove lastnosti in kak\u0161en pristop uporabljamo pri vsakem? Postavite primere vpra\u0161anj in trditev <\/strong><\/p>\n

*Obi\u010dajni pacient: komuniciranje brez posebnosti
\n*Zahtevni pacient: zahtevni glede vsebine, zahtevajo ve\u010d \u010dasa in strokovnega znanja
\n*Nezahtevni pacient: zahtevajo manj \u010dasa in strokovnega znanja
\n*Te\u017eavni pacient: te\u017eave so pri samem komuniciranju, zahtevajo ve\u010d \u010dasa, strokovnega \u010dasa in energije.<\/p>\n

*Nesramni pacient:<\/strong> sam pri sebi je negotov, notranji ob\u010dutki manjevrednosti na podro\u010dju pomembnosti. Svojo negotovost skrivajo z videzom odlo\u010dne in pomembne osebe.Sku\u0161a \u017ealiti, vendar njegove \u017ealitve lahko postanejo zgolj poskusi \u017ealitve. U\u017ealjenost je stvar osebne odlo\u010ditve.
\n Pristop:<\/strong> ignoriranje nesramnosti. Pozornost na klju\u010dne besede, pomembne za zdravljenje. \u010ce znamo ravnati s tak\u0161nim pacientom, si lahko pove\u010damo ugled, saj so te vrste pacienti zelo mo\u010dne osebe, so vplivni in nam lahko naredijo pozitivno ali pa negativno reklamo. Taki ljudje so ve\u010dinoma osamljeni, upokojitev in starost sta zanj hud preizkus.<\/p>\n

*Tihi pacient:<\/strong> tak\u0161ni sogovorniki v komunikaciji trpijo in se zaprejo v svoj oklep. Komunikacija jim predstavlja neza\u017eelen stres, ki se mu izogne, \u010de je le mogo\u010de. Potrebuje nekaj \u010dasa, da preveri situacijo in se prepri\u010da, ali je vse varno.
\n Pristop: <\/strong>previdno ponudimo temo pogovora, \u010de vidimo, da se \u010duti ogro\u017eenega, je umik najbolj\u0161a strategija. Tihi pacient nam ne pove kaj ho\u010de. Sporo\u010dilo gre iz njega v smislu \u00bbpusti me na miru\u00ab. Svojo ponudbo (terapijo) mu je treba postaviti raz\u0161irjeno nevsiljivo, trdilne oblike komuniciranja so za tega pacienta manj ogro\u017eajo\u010de kot vpra\u0161alne.<\/p>\n

*Klepetavi pacient:<\/strong> to niso ljudje ki radi malo poklepetajo, temve\u010d osebe, ki klepetajo neprestano. Edini izhod iz situacije, v kateri jim ni ugodno vidijo v klepetu.
\n Pristop:<\/strong> poslu\u0161anje in pobiranje informacij, pomembnih za svetovanje, s kratkimi in jasnimi vpra\u0161anji: Pogosto je potrebno vpra\u0161anja ponoviti, saj v prvo ne dobimo odgovora na vpra\u0161anje. Ne smemo ga na silo vstaviti v komunikaciji, ker to lahko pomeni umik v komunikaciji.<\/p>\n

*Jezen pacient:<\/strong> takoj se odzovite na problem in ponudite konkretno re\u0161itev. Dajemo mu ob\u010dutek, da je pomemben. Na tak na\u010din je komunikacija mo\u010dno olaj\u0161ana.
\n *Nezaupljiv pacient: <\/strong>tak pacient vse natan\u010dno preveri, \u010desar se prej loti. Spra\u0161uje skozi zasli\u0161anje. Pogosto ga do\u017eivljamo kot nesramnega.
\n Pristop:<\/strong> za tak\u0161nega pacienta si je potrebno vzeti \u010das in imeti znanje. \u010ce dobi odgovor ne vem ali ne dobi odgovora, bo od\u0161el iskat drugam. Veliko energije in \u010dasa je potrebno zanje, so pa dobra reklama, ker je vse dobro preverijo in torej bo tisto, kar so izbrali resni\u010dno dobro.<\/p>\n

*Vzvi\u0161en pacient:<\/strong> ni nesramen, \u010deprav jih ljudje ve\u010dkrat ozna\u010dijo za take. Sporo\u010dajo, da so bolj pomembni po znanju in informiranosti, da je velik strokovnjak, da ima ve\u010d nazivov oz. da so njegovi nazivi pomembnej\u0161i, uporablja strokovne izraze.
\n Pristop:<\/strong> pazimo, da je tehtnica pomembnosti v ravnovesju. Laskanje (laskamo z realnimi opa\u017eanji). So tudi dobra reklama, ker vse dobro preverijo in torej bo tisto, kar so izbrali, resni\u010dno dobro.<\/p>\n

80% obi\u010dajni in nezahtevni pacienti
\n20% te\u017eavni pacienti<\/p>\n

34. Kaj pomeni ra\u010dunalni\u0161ko posredovano komuniciranje?<\/strong><\/p>\n

Komuniciranje preko omre\u017enega ra\u010dunalnika so raziskovalci poimenovali ra\u010dunalni\u0161ko posredovana komunikacija ( computer-meditated communication ali CMC ). Ra\u010dunalni\u0161ko posredovana komunikacija je tista komunikacija med ljudmi, ki je posredovana prek ra\u010dunalnikov, vklju\u010denih v ra\u010dunalni\u0161ko omre\u017eje.
\n Glede na komunikacijska razmerja med udele\u017eenci lo\u010dimo tri modele:<\/strong>
\n-medsebojno komuniciranje v razmerju eden z enim (point to point)
\n-skupinsko sli mre\u017eno komuniciranje v razmerju mnogi z mnogim (multipoint to multipoint)
\n-mno\u017ei\u010dno komuniciranje v razmerju eden z mnogimi (point to multipint)<\/p>\n

35. V katerem primeru in za kak\u0161ne vsebine je ra\u010dunalni\u0161ko posredovana komunikacija primerna v zdravstvu?<\/strong><\/p>\n

– v primeru manj\u0161ih te\u017eav
\n– za naro\u010danje na pregled
\n– za naro\u010dilo napotnic
\n– za dodatne informacije
\n– za kontrolni pregled
\n– za sporo\u010danje rezultatov in izvidov<\/p>\n

36. Prednosti in pomanjkljivosti uporabe elektronske po\u0161te pri komuniciranju med zdravstvenim delavcem in pacientom.<\/strong><\/p>\n

Prednosti: <\/strong>prikladnost, udobnost, \u010dasovna neomejenost, prihranek \u010dasa, bolj\u0161e informacije, ve\u010dja kakovost oskrbe, zmanj\u0161evanje nepotrebnih obiskov v ambulantah
\n Pomanjkljivosti:<\/strong> neprimeren medij v urgentnih stanjih, nesinhronost komunikacije, pomanjkanje osebnega stika in omejenost v neverbalnem smislu, tehnolo\u0161ka podpora informacijsko komunikacijskih tehnologij v zdravstvenih zavodih, preobremenjenost zdravstvenega osebja s tovrstnimi sporo\u010dili, varnost pacientovih podatkov.<\/p>\n

37. Kaj zagotavlja elektronsko komuniciranje med pacientom in zdravstvenim osebjem?<\/strong><\/p>\n

– nov in varen na\u010din naro\u010danja bolnikov na ambulantne preglede
\n– hitrej\u0161a komunikacija
\n– bolj\u0161a organizacija dela
\n– mo\u017enost u\u010dinkovitega tria\u017eiranja
\n– manj nepotrebnih obiskov v zdravstvenem zavodu
\nVe\u010dje zadovoljstvo na vseh straneh.<\/p>\n

38. V \u010dem se ra\u010dunalni\u0161ko posredovana komunikacija razlikuje od drugih, \u017ee uveljavljenih oblik komuniciranja?<\/strong><\/p>\n

– po na\u010dinu komuniciranja je elektronsko podprto komuniciranje podobno medsebojnemu komuniciranju, s to razliko, da v posredovanem komuniciranju pogosto komuniciramo z anonimnimi partnerji
\n– omejenost v odnosnem in neverbalnem komuniciranju
\n– v posredovanem komuniciranju smo le \u010dlani ob\u0161irne komunikacijske mre\u017ee, ki so\u010dasno oddaja in sprejema sporo\u010dila
\n– medtem, ko je pri drugih oblikah komuniciranja razmejitev med sporo\u010devalcem in prejemnikom sporo\u010dil jasna in je poudarek bolj na sprejemanju sporo\u010dil, pri posredovanem komuniciranju ni jasnih razmejitev, podobno kot jih ni v medsebojnem komuniciranju
\n– kontekst internetnega komuniciranja omogo\u010da navzo\u010dnost na daljavo, vsakdo je lahko sporo\u010devalec in vsakdo se lahko s svoje strani vme\u0161a v produkcijo sporo\u010dil, pri \u010demer prostorska razdalja ne igra nobene vloge ve\u010d
\n– pri teh medijih ni poudarek na sprejemanju sporo\u010dil, temve\u010d na dostopu medija
\n– presega omejitve prostora in \u010dasa, ustvarja pa nami\u0161ljene prostore, \u010dase, odnose, identitete<\/p>\n

39. Kaj omogo\u010da strokovnjaku supervizija? <\/strong><\/p>\n

Supervizija je proces profesionalne pomo\u010di, podpore in u\u010denja, ki posameznikom v praksi pomaga razviti znanje in sposobnost za delo z drugimi ljudmi.
\nSupervizija je metoda ki je namenjena strokovnjaku in mu je v neposredno pomo\u010d, posredno pa je v pomo\u010d pacientom in njihovim svojcem, saj jim zagotavlja profesionalne storitve. Je posebna metoda katere cilj je razbremenjevanje strokovnjakov in razvijanje mo\u017enosti za njihovo konstruktivno pre\u017eivetje stresnih situacij in ohranjanje mo\u017enosti za u\u010denje.<\/p>\n

Supervizija daje mo\u017enost ve\u010dje profesionalne samoregulacije in avtonomije. Vsebuje predvsem elemente podpore in u\u010denja. Je formalen proces podpore in u\u010denja, vklju\u010duje diskusijo in refleksijo s kolegom, v varnem okolju, z namenom razvijanja kompetence, prevzemanja odgovornosti za lastno prakso in zagotavljanje njene kvalitete.<\/p>\n

Supervizija je strokovnjaku hkrati:<\/strong><\/p>\n

– spodbuda za u\u010denje o tem, kako ravnati v profesionalnem odnosu in pri spoznavanju samega sebe, kar je nujen sestavni del kakovostnega strokovnega dela,
\n– podpora pri prena\u0161anju obremenitev v odgovornem strokovnem delu, podpora ob sodelovanju pri prejemanju odlo\u010ditev pacientov, pomo\u010d pri postavljanju meja, profesionalne distance, prepre\u010devanju otopelosti in pregorevanja,
\n– usmerjanje profesionalnega ravnanja, pri \u010demer strokovnjake usmerjajo drugi strokovnjaki z ve\u010d znanja in izku\u0161njami<\/p>\n

40. Superviziji sorodne metode vodenega u\u010denja in pomo\u010di strokovnjakom<\/strong><\/p>\n

*Konsultacija:<\/strong> pri konsultaciji gre za medsebojne odnose med posameznikom ali organizacijo, ki ima specializirano znanje in drugim, ki tak\u0161no znanje potrebujejo, da bi razre\u0161ili konkretni problem. V zdravstveni negi je konsultacija proces re\u0161evanja problema, v katerem se daje nasvete ali podobne aktivnosti v smislu pomo\u010di posamezniku, skupini ali organizaciji, ki se je soo\u010dila s te\u017eavami pri delu (primer, kako ravnati z bolnikom s nasilnim vedenjem). Z razliko od supervizije, ki je relativno kontinuirana in zajema \u0161tevilna problemska podro\u010dja, je konsultacija enkratna ali ob\u010dasna in ima specifi\u010den cilj in vsebino.<\/p>\n

*Evalvacija:<\/strong> je sistemati\u010dna presoja in ocena opravljenega dela s pomo\u010djo vnaprej postavljenih kriterijev in ciljev. Je del procesne metode zdravstvene nege in z njo naj bi se zaklju\u010dil vsak delovni proces. Tako lahko prakti\u010dna spoznanja in izku\u0161nje pri uspe\u0161no opravljenih nalogah, vplivajo na kasnej\u0161o izbiro metod in tehnik in postopno na izbolj\u0161evanje kvalitete strokovnega dela.<\/p>\n

*Timska konferenca: <\/strong>je delo v skupini strokovnjakov razli\u010dnih profilov. To omogo\u010da obravnavo vseh problemov iz razli\u010dnih zornih kotov. \u010clani tima zastavijo skupen cilj v konkretnem primeru in razpravljajo o mo\u017enih na\u010dinih za dosego tega cilja. Vsak \u010dlan pri tem sodeluje s svojo specifi\u010dno nalogo. Odlo\u010ditve tima so skupne, sprejmejo se na konferenci, vsak \u010dlan tima prevzame del odgovornosti zanje.<\/p>\n

*Svetovanje:<\/strong> je postopek, ki se pogosto uporablja v klini\u010dnem delu, kot usmerjanje posameznikov, dru\u017ein in skupin, z dajanjem informacij in nasvetov, odpiranjem razli\u010dnih mo\u017enosti, kot pomo\u010d pri opredeljevanju ciljev.<\/p>\n

*Podobne metode so \u0161e:<\/strong> pripravni\u0161tvo, strokovni nadzor in kadrovski razvoj
\n41. Modeli supervizije <\/strong><\/p>\n

*Behavioristi\u010dni model:<\/strong> posku\u0161a razlo\u017eiti vedenje v smislu reakcij, ki so opazne in se jih da izmeriti. Neprilagojeni vedenjski vzorci so nau\u010deni in jih je mo\u017eno odpraviti. Supervizija na tem modelu temelji na analizi konkretne situacije in pomeni pomo\u010d strokovnjaku pri iskanju novih na\u010dinov vodenja. Poudarek v superviziji je na u\u010denju novih vedenjskih vzorcev. Supervizant naj bi s pomo\u010djo supervizije razumel reakcije pacienta in razvil nove na\u010dine vedenja. S svojim spremenjenim vedenjem do pacienta vpliva na to, da bo ta svoje nekonstruktivne vedenjske vzorce opustil.<\/p>\n

*Psihoanaliti\u010dni (psihodinamski) model:<\/strong> ta teorija je hipoteza in na\u010din razumevanja \u010dlovekove osebnosti in njenega razvoja, ki jo je razvil Sigmund Freud. Psihoanaliti\u010dni model supervizije temelji na izku\u0161njah. Usmerjen je v analizo transferja in kontratransferja, \u010dustev, do\u017eivljanja in osvetlitev nezavednega dela osebnosti. Poudarek je torej na suportu supervizantu, da bo razgrnil in razumel svoja \u010dustva, ki lahko blokirajo njegov odnos do pacienta. Hkrati pa se supervizor usmerja tudi v razumevanje pacientovih \u010dustev in to v to, da mu bo lahko dajal potreben suport v procesu razre\u0161evanja notranjih konfliktov.<\/p>\n

*Humanisti\u010dni model:<\/strong> za humanisti\u010dno usmerjene teoreti\u010dne koncepte je zna\u010dilno, da se z njimi uporabnikom pomaga predvsem z odnosom in usmeritvijo \u00bbtukaj in zdaj\u00ab. V tem modelu se je razvila transakcijska analiza, logoterapija, realitetna terapija in \u0161tevilni drugi prijemi, ki so bolj ali manj uveljavljeni tudi pri nas. Supervizija je v skladu s tem modelom usmerjena v potrebe strokovnjaka, pomembna so njegova \u010dustva in stiske, s katerim se soo\u010da pri delu. Strokovnjak potrebuje suport in nova znanja, do katerih pride s pomo\u010djo svojih izku\u0161enj, ki mu jih supervizor pomaga predelati. Le tako bo lahko vztrajal v svoji profesionalni vlogi in bo sposoben ohraniti empatijo do uporabnikov. Temeljna naravnanost je nedirektivna.<\/p>\n

*Sistemski model:<\/strong> temelji na sistemski teoriji in poudarja pomen interakcije, ki vpliva na neprestano spreminjanje sistemov in recipro\u010dne odnose med posameznimi deli celote. Ti koncepti poudarjajo pomen odnosov med posamezniki, skupinami, organizacijami, skupnostimi in splo\u0161ni dejavniki okolja. Za sistemsko usmerjeno supervizijo je zna\u010dilno, da supervizor usmerja supervizanta v aktivnost za spreminjanje sistemov. Ta supervizija je didakti\u010dna, u\u010denje v njej je zelo poudarjeno, supervizor pogosto neposredno ali posredno spremlja delo supervizanta.<\/p>\n

*Klini\u010dni model:<\/strong> ta model ne sodi med gornje navedene, ne izhaja namre\u010d iz enega teoreti\u010dnega sistema, temve\u010d lahko sledi vsem navedenim.<\/p>\n

http:\/\/www.zabavno.eu <\/a><\/p>\n

42. V \u010dem je bistvena razlika med posameznimi modeli supervizije?<\/strong><\/p>\n

Bistvena razlika med njimi je v tem, katerega iz med splo\u0161nih ciljev supervizije postavlja posamezni model na prvo mesto. Modeli se razlikujejo med seboj glede na to ali je supervizija usmerjena na strokovnjaka ali pa na metode, ki jih ta uporablja pri delu. V nekaterih modelih supervizor bolj direktno vpliva na ravnanje strokovnjaka, druge pa manj. Nekateri modeli zahtevajo od supervizorja, da je prisoten pri delu strokovnjaka z uporabnikom in ima pravico intervenirati, drugi modeli pa to ne dopu\u0161\u010dajo.<\/p>\n

43. Kaj vsebuje kljub razli\u010dnim modelom vsaka supervizija?<\/strong><\/p>\n

– v superviziji je bistvenega pomen odnos
\n– supervizija ima ve\u010d ciljev: zagotavljanje varne prakse, razvijanje sposobnosti, spodbujanje osebne in poklicne rasti ter podpora zaposlenim
\n– proces supervizije zahteva strukturo in postopke
\n– supervizija je aktivni proces, ki zahteva enak vlo\u017eek od supervizorja in superviziranega<\/p>\n

44. Vrste supervizije<\/strong><\/p>\n

*Individualna supervizija:<\/strong> pomeni razmerje med supervizorjem in posameznim, torej enim samim strokovnjakom-supervizantom. Glede na to, da individualna supervizija omogo\u010da poglobljeno obravnavo supervizantovih vpra\u0161anj, jo zelo priporo\u010dajo kadar gre za \u0161tudenta, pripravnika ali strokovnjaka, ki se uveljavlja v delo na novem strokovnem podro\u010dju.
\n *Skupinska supervizija:<\/strong> ta vrsta supervizije je v praksi najbolj pogosta. Supervizijske skupine so obi\u010dajno manj\u0161e, ker le tako vsak posamezni \u010dlen dobi dovolj prostora za svoje potrebe. Vsekakor je skupina s svojo dinamiko tudi svojevrstna prilo\u017enost za u\u010denje vseh, ki v njej sodelujejo, saj supervizanti spoznavajo skupinsko dinamiko in se u\u010dijo drug od drugega, prepoznavajo vzorce svojega vedenja v vedenju kolegov, se identificirajo z njihovimi problemi in dilemami in skupaj i\u0161\u010dejo re\u0161itev ob podpori supervizorja.<\/p>\n

*Timska supervizija:<\/strong> od skupinske se timska razlikuje po tem, da gre pri timu za skupino ljudi, ki tesno sodelujejo pri delu in imajo \u017ee vzpostavljene medsebojne odnose. V timski superviziji so \u010dlani skupine med seboj tesno povezani pri opravljanju delovnih nalog in v supervizijskem procesu razre\u0161ujejo vpra\u0161anja, povezana z njihovim funkcioniranjem pri skupnem delu. I\u0161\u010dejo odgovore na vpra\u0161anja o zna\u010dilnosti medsebojnih odnosov in o problemih, ki jih morda ovirajo pri delu.<\/p>\n

*Intervizija:<\/strong> je metoda u\u010denja, pri kateri mala skupina kolegov s podobno stopnjo strokovne usposobljenosti in delovnih izku\u0161enj daje supervizijo drug drugemu s pomo\u010djo vpra\u0161anj, ki se pojavljajo v njihovem delavnem okolju. Intervizija je torej vrsta supervizije pri kateri nih\u010de od sodelujo\u010dih ne prevzame vloge supervizorja.
\n *Diadna supervizija:<\/strong> to je vrsta supervizije, ki jo drug drugemu dajeta strokovnjaka, ki opravljata podobno delo. Pri tem se redno sre\u010data in izmenjavata vlogo supervizorja in supervizanta. Vsak pripravi gradivo in daje drugemu povratno informacijo. Ni nujno, da sta glede znanja in izku\u0161enj na isti ravni in v tem je tudi bistvena razlika med intervizijo.
\n45. Pogoji za supervizijo<\/strong>
\n*Povezava med delom in u\u010denjem
\n*Usposobljen supervizor
\n*Motiviran supervizant
\n*Varna klima: prva in zelo pomembna zahteva v procesu supervizije je psiholo\u0161ka varnost in zaupanje
\n*Primeren prostor
\n*Vnaprej dolo\u010den in zagotovljen \u010das
\n*Dogovorjeni institucijski okvir
\n*Potrebna finan\u010dna sredstva
\n46. Zakaj je lahko vedenjski vzorec posameznika pri delu mote\u010d?<\/strong>
\nVsak \u010dlovek ima svoj lasten na\u010din reagiranja na razli\u010dne \u017eivljenjske situacije, ki se je izoblikoval v razli\u010dnih \u017eivljenskih okoli\u0161\u010dinah. Ta na\u010din reagiranja se ponavlja in se ka\u017ee kot vzorec vedenja v profesionalnih odnosih. Ta vedenjski vzorec je lahko pri delu ob\u010dasno mote\u010d, predstavlja blokade in negativno vpliva na strokovno delo. Ta ponavljajo\u010di se vedenjski vzorec imenujemo v superviziji tema. V superviziji je potrebno supervizantovo temo prepoznati in mu pomagati, da se nau\u010di uporabljati konstruktivnej\u0161e vedenjske vzorce.<\/p>\n

Denimo, da gre za medicinsko sestro pri kateri se ka\u017ee problem v identiteti. V profesionalnem odnosu bo to pomenilo, da ne more postavljati jasnih meja med tistim kar je ona sama, kar so njene potrebe in njeni problemi in med tistim kar je pacient in njegov problem. Prevelika identifikacija s pacientom in njegovo problemsko situacijo lahko zaslepi medicinsko sestro in ji zaradi prevelike \u010dustvene vpletenosti ovira pri trezni presoji polo\u017eaja. Tak\u0161ne neustrezne vedenjske vzorce, ki imajo negativne posledice na opravljanje profesionalnega dela, lahko supervizor pomaga korigirati, saj gre za u\u010denje, vsako u\u010denje pa je tudi spreminjanje ustreznih vedenjskih vzorcev.<\/p>\n

47. Kako te\u010de supervizijski proces?<\/strong><\/p>\n

Supervizija je sistemati\u010den in kontinuiran proces, ki traja skozi dolo\u010deno \u010dasovno obdobje. Obi\u010dajno traja okoli 20 supervizijskih sre\u010danj in glede na to da so sre\u010danja na dva tedna to pomeni pribli\u017eno eno leto s prekinitvami v \u010dasu dopustov. Sistemati\u010dni proces zagotavlja opredeljene delovne faze, ki so naslednje:
\n-predhodna ali uvajalna faza
\n-uvodna faza
\n-delavna (srednja) faza
\n-vmesna evalvacija
\n-sklepna faza
\n-sklepna evalvacija
\n-slovo
\n48. Idealen supervizor<\/strong>
\n-znanje in izku\u0161nje v vodenju
\n-izku\u0161nje v usmerjanje v u\u010denje
\n-sposobnost usposabljanja za prakti\u010dno delo
\n-sposobnost dajanja potrebnega supporta
\n-komunikacijske izku\u0161nje
\n-sposobnost uporabe vsega znanja stroke v kateri supervizira
\n-obvladati morajo spretnosti govorjenja in spretnost poslu\u0161anja
\n49. Potek supervizijskega sre\u010danja<\/strong>
\n-kratka osvetlitev situacije
\n-razprava o prej\u0161njem sre\u010danju
\n-dogovor o vsebini sre\u010danja
\n-predstavitev in obravnava konkretnega vpra\u0161anja
\n-refleksija na sre\u010danje
\n-dogovor za naslednje sre\u010danje
\n50. Etika v superviziji<\/strong>
\n-supervizija vedno vsebuje etiko in vpliva na internalizacijo eti\u010dnih dilem
\n-eti\u010dne namere vplivajo na delo strokovnjaka, prav o tem pa se poleg \u010dustev in razumevanja profesionalne situacije razpravlja v superviziji
\n-s supervizijo lahko uspe\u0161no korigiramo prav nerealna pri\u010dakovanja mladih strokovnjakov
\nSupervizija pomaga strokovnjaku videti in razumeti druga\u010dnost in ohraniti distanco, tako, da njegove lastne vrednote in predsodki ne ovirajo profesionalne objektivnosti.
\n51. Zakaj je supervizija izkustveno u\u010denje?<\/strong>
\nSupervizant se v superviziji u\u010di s pomo\u010djo lastnih izku\u0161enj pri delu. Spoznava kako deluje v profesionalnih krogih in kako ga drugi vidijo pri tem.
\n52. Vloga udele\u017eencev supervizije?<\/strong>
\n–supervizor<\/strong> ima vlogo svetovalca, je dober opazovalec, spreten govorec in poslu\u0161atelj, ima razvito empatijo, je razumevajo\u010d in pozitivno naravnan
\n–supervizant<\/strong> je odgovoren za vsebino sre\u010danja, vpra\u0161anja, rezultate svojega u\u010denja, upo\u0161tevati mora dogovore.<\/p>\n

53. Pravila komunikacija v superviziji in kaj naj se ne sme dogajati v superviziskem procesu?<\/strong>
\nDobra komunikacija je bistvenega pomena za supervizijo. Komunikacija v njej je zelo intenzivna, supervizor pa mora biti sposoben razumeti komunikacijo vseh vrst \u2013 simboli\u010dno, neverbalno, verbalno in pisno. Bistvo je interakcija med supervizorjem in supervizantom.
\nNe sme biti hierarhi\u010dna, ne sme iti za upravno mened\u017eerski nadzor, ne sme iti samo za oceno posameznika, niti hvala kolektiva, niti ne kak\u0161en disciplinski postopek.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

1. Kaj je komuniciranje? Komunikacija je ve\u010d kot zgolj izmenjava besed. Je nadvse zapleten proces medsebojne udele\u017eenosti( jaz postanem nek tvoj del in ti postane\u0161 nek moj del). Komuniciranje med ljudmi pride takrat, ko med njimi te\u010de kontinuiran tok sporo\u010dil. Sporo\u010dila, ki si jih izmenjujejo, so podana v nekem kodu, ki omogo\u010da prenos pomena. Za … Preberi ve\u010d o Komunikacija v zdravstvenem in negovalnem timu s supervizijo odgovori na teme<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[232],"tags":[238,234,235,233,237,236,49],"class_list":["post-238","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-komunikacija-v-zn-teamu-s-supervizijo","tag-1letnik-supervizija","tag-komunikacija","tag-oblike-supervizije","tag-supervizija","tag-supervizor","tag-vprasanja-komunikacija-in-supervizija","tag-vsznj"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/238","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=238"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/238\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=238"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=238"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=238"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}