SPLO\u0160NA ANATOMIJA<\/p>\n
1. Anatomski polo\u017eaj je polo\u017eaj, v katerem telo: STOJI, IMA OBRAZ IN DLANI OBRNJENI NAVZPRED<\/p>\n
2. Glede na anatomski polo\u017eaj uporabljamo pri opisovanju: TRI OSNOVNE ORIENTACIJSKE RAVNINE,<\/p>\n
STA DVE VZDOL\u017dNI IN ENA PRE\u010cNA<\/p>\n
3. Glede na anatomski polo\u017eaj uporabljamo tri osnovne orientacijske ravnine: ENA JE PRE\u010cNA IN DVE<\/p>\n
STA VZDOL\u017dNI, ENA JE FRONTALNA, DRUGA SAGITALNA, TRETJA PA JE PRE\u010cNA.<\/p>\n
<\/p>\n
4. Mediana ravnina poteka: NAVPI\u010cNO PO SREDINI, RAZDELI TELO V LEVO IN DESNO POLOVICO.<\/p>\n
5. Glede na mediano ravnino uporabljamo pri opisovanju lege organov naslednje izraze: MEDIALIS,<\/p>\n
LATERALIS, DEX IN SIN<\/p>\n
6. Glede na frontalno ravnino uporabljamo pri opisovanju lege organov naslednje izraze: VENTRALIS IN<\/p>\n
DORSALIS, ANTERIOR IN POSTERIOR<\/p>\n
7. Glede na transverzalno ravnino uporabljamo pri opisovanju lege organov naslednje izraze: SUPERIOR IN<\/p>\n
INFERIOR, CRANIALIS IN CAUDALIS<\/p>\n
8. Pri zgornjih in spodnjih udih uporabljamo posebne izraze: DISTALNO IN PROKSIMALNO<\/p>\n
9. Pri zgornjih udih uporabljamo: RADIALNO IN ULNARNO LEGO<\/p>\n
10. Pri spodnjih udih uporabljamo: TIBIALNO IN FIBULARNO LEGO<\/p>\n
11. Fleksija je : UPOGIBANJE, ZMANJ\u0160UJE<\/p>\n
12. Abdukcija: ODMIKANJE OD MEDIANE RAVNINE V LATERALNO SMER, POVE\u010cUJE<\/p>\n
13. Ekstenzija je: IZTEZANJE, POVE\u010cUJE<\/p>\n
14. Addukcija je: PRIMIKANJE K MEDIANI RAVNINI, ZMANJ\u0160UJE<\/p>\n
15. Rotacija je: VRTENJE OKOLI VZDOL\u017dNE OSI<\/p>\n
16. Cirkumdukcija je: KRO\u017dENJE, UD OPISUJE S SVOJIMI GIBANJEM STO\u017dEC, FLEKSIJA,<\/p>\n
EKSTENZIJA, ABDUKCIJA IN ADDUKCIJA<\/p>\n
17. Pri pronaciji sta kosti v podlaktu: PREKRI\u017dANI, NAVZAD<\/p>\n
18. Pri supinaciji sta kosti v podlaktu: VZPOREDNI, NAVZPRED<\/p>\n
19. Opozicija je: POSTAVLJANJE PALCA PROTI DRUGIM PRSTOM<\/p>\n
20. Repozicija je : ODMIKANJE PALCA OD DRUGIH PRSTOV<\/p>\n
21. Sistemsko anatomijo delimo: PO SISTEMIH, PO SKUPINAH ORGANOV, KI IMAJO ISTO FUNKCIJO<\/p>\n
22. Topografska anatomija deli telo: NA GLAVO, VRAT, TRUP IN ZGORNJE TER SPODNJE UDE, NA<\/p>\n
REGIJE<\/p>\n
23. Trup- truncus delimo na: THORAX, ABDOMEN, PELVIS, DORSUM<\/p>\n
24. Trebu\u0161no steno delimo v regije z: DVEMA VODORAVNIMA IN DVEMA NAVPI\u010cNIMA \u010cRTAMA<\/p>\n
25. Trebu\u0161no steno delimo na: DEVET REGIJ<\/p>\n
26. Trebu\u0161no steno delimo na: TRI ZGORNJE, TRI SREDNJE IN TRI SPODNJE REGIJE<\/p>\n
27. Medioklavikularna linija: JE SAGITALNA RAVNINA, POTEKA SKOZI SREDINO KLJU\u010cNICE<\/p>\n
28. Subkostalna ravnina: S TRANSTUBEKULARNO RAVNINO DELI TREBUH NA TRI POLJA, LE\u017dI V<\/p>\n
VI\u0160INI SPODNJIH TO\u010cK OBEH REBRNIH LOKOV<\/p>\n
29. Transtuberkularna ravnina: JE SPODNJA VODORAVNA \u010cRTA, KI DELI TREBU\u0160NO STENO NA<\/p>\n
REGIJE, S SUBKOSTALNO RAVNINO RAZDELI TREBUH NA TRI POLJA, LE\u017dI V VI\u0160INI OBEH<\/p>\n
GR\u010cIC NA GREBENIH \u010cREVNIC<\/p>\n
30. Subkostalna in transtuberkularna ravnina razdelita trebuh na: EPIGASTRIJ, MEZOGASTRIJ IN<\/p>\n
HIPOGASTRIJ<\/p>\n
31. Zgornje srednje polje trebu\u0161ne stene je: EPIGASTRIJ<\/p>\n
32. Zgornje levo polje trebu\u0161ne stene je: LEVI HIPOHONDRIJ<\/p>\n
33. Zgornje desno polje trebu\u0161ne stene je: DESNI HIPOHONDRIJ<\/p>\n
34. Spodnje srednje polje trebu\u0161ne stene je: PUBI\u010cNA REGIJA<\/p>\n
35. Levo srednje polje trebu\u0161ne stene je: LEVA LATERALNA REGIJA<\/p>\n
36. Desno spodnje polje trebu\u0161ne stene je: DESNA INGVINALNA REGIJA<\/p>\n
37. Zgornji ud \u2013 membrum superius delimo na: BRACHIUM, ANTEBRACHIUM IN MANUS<\/p>\n
38. Spodnji ud \u2013 membrum inferius delimo v: FEMUR, GENUM, CRUS IN PES<\/p>\n
CELICA<\/p>\n
1. Debelina citoplazmatske membrane je pribli\u017eno: 40 \u2013 50, FOSFOLIPIDOV IN BELJAKOVIN<\/p>\n
2. Pri modelu teko\u010dega mozaika so: BELJAKOVINSKE MOLEKULE RAZPOREJENE ASIMETRI\u010cNO,<\/p>\n
MA\u0160\u010cOBNE MOLEKULE RAZPOREJENE KOT DVOJNA PLAST<\/p>\n
3. Vse celice so zgrajene iz: CITOPLAZMETSKE MEMBRANE, CITOPLAZME Z ORGANELI<\/p>\n
4. Citoplazma vsebuje: 70 \u2013 90% VODE, SO SAMO NEKATERI OBDANI Z MEMBRANO<\/p>\n
5. Med organele, ki niso obdani z membrano, uvr\u0161\u010damo: RIBOSOME, CILIJE<\/p>\n
6. Organeli, ki so obdani z membrano, so: GOLGIJEV APARAT, LIZOSOMI<\/p>\n
7. Za granularni endoplazmatski retikulum velja: JE ORGANEL Z MEMBRANO, RABI ZA SINTEZO<\/p>\n
BELJAKOVIN, IMA RIBOSOME<\/p>\n
8. Za agranularni endoplatmatski retikulum velja: DRUGO IME ZANJE GLEDKI ER.,JE ORGANEL Z<\/p>\n
MEMBRANO, NIMA RIBOSOMOV<\/p>\n
9. Ribosomi so strukture, ki merijo: PRIBLI\u017dNO 15 NM, IZ RNK IN BELJAKOVIN<\/p>\n
10. Za ribosome velja: SO VEZANI NA GRANULARNI ER. ALI PROSTO V CITOPLAZMI, SODELUJEJO<\/p>\n
PRI SINTEZI BELJAKOVIN IZ AMINOKISLIN<\/p>\n
11. Golgijev aparat je: SISTEM 4 \u2013 8 KANALOV, KI SO VEZANI NA GRANULARNI ER., SODELUJE PRI<\/p>\n
VEZAVI OGLJIKOVIH HIDRATOV NA BELJAKOVINE<\/p>\n
12. Za mitohondrije velja: SO ORGANELI Z MEMBRANO, IMAJO GLADKO ZUNANJO MEMBRANO IN<\/p>\n
NAGUBANO NOTRANJO MEMBRANO<\/p>\n
13. Lizosomi so: ORGANELI, KI VSEBUJEJO PREBAVNE ENCIME, \u0160TEVILNI V CELICAH S HITRO<\/p>\n
PRESNOVO IN V CELICAH<\/p>\n
14. Med citoskelet uvr\u0161\u010damo: INTERMEDIARNE FILAMENTE, MIKROFILAMENTE, MIKROTUBULE<\/p>\n
15. Za celi\u010dno jedro velja: PRAVILOMA JE OKROGLO ALI ELIPSOIDNO, MERI V PREMRU OD 10-40<\/p>\n
16. Za celi\u010dno jedro velja: VSEBUJE RNK, DNK IN NUKLEOLE, SAMO DNK SE NAHAJA V OBLIKI<\/p>\n
KROMATINA<\/p>\n
TKIVA<\/p>\n
1. Tkiva sestavljajo: SKUPINA ENAKIH CELIC Z RAZLI\u010cNO FUNKCIJO TER MEDCELI\u010cNINA<\/p>\n
2. Razlikujemo ve\u010d vrst tkiv: OPORNO, KOSTNO, \u017dIV\u010cNO, MI\u0160I\u010cNO IN CEMENT<\/p>\n
3. Za epitelj je zna\u010dilno, da: SESTAVLJA \u017dLEZNI PARENHIM, LAHKO NASTANE IZ SREDNJEGA<\/p>\n
KLI\u010cNEGA LISTA<\/p>\n
4. Za epitelj je zna\u010dilno, da: JE ZGRAJEN IZ CELIC IN MEDCELI\u010cNINE, POKRIVA ZUNANJE IN<\/p>\n
NOTRANJE POVR\u0160INE TELESA, LAHKO NASTANE IZ EKTODERMA<\/p>\n
5. Prehodni epitelj: JE VE\u010cVRSTNI PRIZMATSKI EPITELJ, SE LAHKO PRILAGODI PROSTORNINI<\/p>\n
ORGANA<\/p>\n
6. Epitelj, ki ima izrazito za\u0161\u010ditno funkcijo: JE VE\u010cSKLADNI, SE HITRO OBNAVLJA, JE ZNA\u010cILEN ZA<\/p>\n
KO\u017dO<\/p>\n
7. Enoskladni plo\u0161\u010dati epitelj je zna\u010dilen za: PLEVRO, PERITONEJ, PERIKARDIJ<\/p>\n
8. Eksokrine \u017eleze: IZLO\u010cAJO SVOJE PRODUKTE NA PROSTO, IMAJO IZVODILA<\/p>\n
9. Mezotelij: LAHKO NASTANE IZ MEZODERMA, JE ENOSKLADNI PLO\u0160\u010cATI EPITELJ, OBDAJA<\/p>\n
SEROZNE VOTLINE, JE PREPUSTEN V OBEH SMERI<\/p>\n
10. Serozna teko\u010dina: NIMA CELIC, SE NAHAJA V SEROZNIH VOTLINAH V MANJ\u0160I KOLI\u010cINI<\/p>\n
11. Fibroblasti: SO GLAVNE CELICE V VEZIVNEM TKIVU, SINTETIZIRAJO KOLAGEN,<\/p>\n
SINTETIZIRAJO KISLE MUKOPOLISAHARIDE<\/p>\n
12. Fibroblasti sintetizirajo: HIALURONSKO KISLINO, ELASTI\u010cNA VLAKNA, RETIKULINSKA<\/p>\n
VLAKNA<\/p>\n
13. Fibroblasti sintetizirajo: NEOBLIKOVANO MEDCELI\u010cNINO<\/p>\n
14. Mezanhim: NASTANE TUDI IZ EKTODERMA, GA NAJDEMO SAMO PRI PLODU, JE MRE\u017dJE<\/p>\n
ZVEZDASTIH CELIC, JE MATI\u010cNO TKIVO ZA VSE VRSTE VEZIVA<\/p>\n
15. Zdrizovina: JE PODOBNA MEZANHIMU, POPKOVNICI<\/p>\n
16. Retikularno vezivo: TVORI OGRODJE KRVOTVORNIH ORGANOV, SESTOJI IZ RETIKULINSKIH<\/p>\n
CELIC IZ RETIKULINSKIH VLAKEN<\/p>\n
17. Ma\u0161\u010dobno tkivo: JE VRSTA VEZIVNEGA TKIVA, PREDSTAVLJA DO 20 % ALI VE\u010c TELESNE<\/p>\n
TE\u017dE O.\u010cLOVEKA, JE TERMI\u010cNI IZOLATOR, JE POMEMBEN REZERVOAR ZA ENERGIJO,<\/p>\n
NADOME\u0160\u010cA INVOLBIRANO TKIVO<\/p>\n
18. Ma\u0161\u010dobne celice so \u0161tevilne v: HIPODERMISU, PERATIROIDNIH \u017dLEZAH, V RUMENEM KOSTNEM<\/p>\n
MOZGU<\/p>\n
19. Celice rumenega ma\u0161\u010dobnega veziva odraslega \u010d.: VSEBUJEJO OBILO MA\u0160\u010cOBE V OBLIKI ENE<\/p>\n
VELIKE KAPLJE, IMAJO JEDRO OB CITOPLAZEMSKI MEMBRANI<\/p>\n
20. Celice rjavega ma\u0161\u010dobnega tkiva: VSEBUJEJO OBILO MA\u0160\u010cOBE V OBLIKI \u0160TEVILNIH KAPLJIC,<\/p>\n
SO PRI FETUSU, SO PRI NOVOROJEN\u010cKU, VSEBUJEJO VE\u010c MITOHONDRIJEV<\/p>\n
21. Kolagenska vlakna so v: MEDCELI\u010cNINI VEZIVNEGA TKIVA, KOSTNEM MOZGU, ZOBOVINI,<\/p>\n
HRUSTAN\u010cEVINI<\/p>\n
22. Kolagen je v : KITAH, VEZEH, POKOSTNICI, APONEVROZAH<\/p>\n
23. Elastin je pomembna struktura v: KO\u017dI, \u017dILAH, VEZIVNEM TKIVU<\/p>\n
24. Retikulinska vlakna so \u0161tevilna v : VRANICI, BEZGAVKAH, RDE\u010cEM KOSTNEM MOZKU, JETRIH,<\/p>\n
LEDVICAH<\/p>\n
25. Rahlo vezivo vsebuje: VELIKO CELIC, FIKSNE IN MOBILNE CELICE<\/p>\n
26. Fiksne celice v vezivnem tkivu so: FIBROBLASTI, FIBROCITI, MA\u0160\u010cOBNE CELICE<\/p>\n
27. Mobilne celice v vezivnem tkivu so: MONOCITI, LIMFOCITI, PLAZMATKE<\/p>\n
28. \u010cvrsto vezivo najdemo v: VEZEH, DERMISU, BELO\u010cNICI, DURI MATER, TUNIKI ALBUGINEI –<\/p>\n
MODA<\/p>\n
29. APONEVROZE SO: KITE PLO\u0160\u010cATIH MI\u0160IC, ZGRAJENE IZ \u010cVRSTEGA VEZIVA<\/p>\n
30. Ligamenti (vezi): VE\u017dEJO KOST S KOSTJO, LAHKO VSEBUJEJO MNOGO ELASTINA, SO IZ<\/p>\n
\u010cVSTEGA VEZIVA<\/p>\n
31. Oporna tkiva nastanejo iz: MEZENHIMA<\/p>\n
32. Oporna tkiva so: HRUSTAN\u010cEVINA, CEMENT, KOSTNINA<\/p>\n
33. Medceli\u010dnina hialinega hrustanca vsebuje: KOLAGENSKA VLAKNA, KERATANSULFAT,<\/p>\n
HONDROITINSULFAT<\/p>\n
34. Vloga hialinega hrustanca: PRI EMBRIJU JE OSNOVA ZA NASTANEK DOLGE KOSTI, OMOGO\u010cA<\/p>\n
RAST DOLGE KOSTI V DOL\u017dINO, GRADI SKLEPNI HRUSTANEC<\/p>\n
35. Sklepni hrustanec: HRANI SE Z DIFUZIJO KRVNIH \u017dIL, HRANI SE IZ SINOVIJE<\/p>\n
36. Elasti\u010dni hrustanec: JE MAKROSKOPSKO RUMENE BARVE, NAJDEMO GA V UHLJU, NAJDEMO<\/p>\n
GA V MALIH HRUSTANCIH GRLA<\/p>\n
37. Medceli\u010dnina elasti\u010dnega hrustanca vsebuje: ELASTI\u010cNA VLAKNA, KOLAGENSKA VLAKNA,<\/p>\n
HODROITINSULFAT<\/p>\n
38. Vezivni hrustanec najdemo v: SIMFIZI, MEDVRETEN\u010cNI PLO\u0160\u010cICI, MINISKUSU<\/p>\n
39. V medceli\u010dnini vezivnega hrustanca najdemo: \u010cVRSTO VETIVO IN KOLAGENSKA VLAKNA<\/p>\n
40. Medvreten\u010dna plo\u0161\u010dica vsebuje: ANULAS PULUSUS, NUELEUS FIBROSUS, VEZIVNI HRUSTANEC<\/p>\n
41. Simfiza vsebuje: VEZIVNI HRUSTANEC<\/p>\n
42. Osnovna enota urejene kostnine je: OSTEON<\/p>\n
43. Dolge kosti: NASTANEJO Z ENHONDRALNO OSIFIKACIJO, ZA\u010cNEJO NASTAJATI V 7<\/p>\n
PRENATALNEM TEDNU, VSEBUJEJO MOZGOVNO VOLTLINO<\/p>\n
44. Plo\u0161\u010date kosti: NASTANEJO Z VEZIVNO OSIFIKACIJO, ZA\u010cNEJO NASTAJEATI V 6<\/p>\n
PRENATALNEM TEDNU, VSEBUJEJO DIPLOO<\/p>\n
45. Diploo najdemo v: PLO\u0160\u010cATIH LOBANJSKIH KOSTEH<\/p>\n
46. Dipoa je. SPONGIOZA<\/p>\n
47. Osteon: NAJDEMO V UREJENI KOSTNINI, IMA CENTRALNO HAVERSOV KANAL, IMA<\/p>\n
KONCENTRI\u010cNE LAMELE<\/p>\n
48. Koncentri\u010dne lamele najdemo v: UREJENI KOSTNINI<\/p>\n
49. Osifikacija pri embiju poteka v: HIALINI HRUSTAN\u010cEVINI, VEZIVNEM TKIVU<\/p>\n
50. Volkmannovi kanali: POVEZUJEJO HAVERSOVE KANALE, VSEBUJEJO \u017dILE, SO V UREJENI<\/p>\n
KOSTNINI<\/p>\n
51. Haversovi kanali: LE\u017dIJO CENTRALNO V OSTEONU, OKOLI NJIH SO KONCENTRI\u010cNE LAMELE,<\/p>\n
VSEBUJEJO \u017dILE IN \u017dIVCE<\/p>\n
52. Enhondralna osifikacija: JE ZNA\u010cILNA ZA RAST DOLGE KOSTI, POTEKA V RASTNEM<\/p>\n
HRUSTANCU<\/p>\n
53. Dolga kost raste v dol\u017eino zaradi: RAZMNO\u017dEVANJA CELIC V RASTNEM HRUSTANCU<\/p>\n
54. Kost raste v dol\u017eino zaradi: AKTIVNOSTI POD POKOSTNICA<\/p>\n
55. Dolga kost raste v \u0161irino zaradi: AKTIVNOSTI POKOSTNICE, RAZGRADNJE KOSTNINE<\/p>\n
56. V dolgi kosti se primarno jedro osifikacije razvije v: DIAFIZI<\/p>\n
57. V dolgi kosti se sekundarno jedro osifikacije razvije v : EPIFIZI<\/p>\n
58. Pri razgradni kostnine sodelujejo: SAMO OSTEOKLASTI<\/p>\n
59. Pokostnica: ODEVA ZUNANJO POVR\u0160INO KOSTI IN MOZGOVNO VOTLINO, SE NADALJUJE<\/p>\n
KOT FIBROZNI LIST SKLEPNE OVOJNICE, NE VSEBUJE \u017dIV\u010cNIH KON\u010cI\u010cEV<\/p>\n
60. Rde\u010di kostni mozek: JE KRVOTVORNI KANAL, JE PRI ODRASLEM SAMO V PLO\u0160\u010cATIH KOSTEH,<\/p>\n
JE RETIKULARNO VEZIVO, PRI DOLGIH KOSTEH ODRASLEGA GA NADOME\u0160\u010cA MA\u0160\u010cOBNO<\/p>\n
VEZIVO<\/p>\n
61. Rastni hrustanec zakosteni: PO PUBERTETI, KOST NE RASTE VE\u010c V DOL\u017dINO<\/p>\n
62. V \u0161irino dolga kost raste: Z ENHONDRALNO OSIFIKACIJO, S PERIHONDRALNO OSIFIKACIJO, Z<\/p>\n
REZORPCIJO KOSTNINE, S POMO\u010cJO POKOSTNICE<\/p>\n
63. Gladko mi\u0161i\u010dje le\u017ei: V STENI \u017dIL, \u017dELODCA, VEGETATIVNEGA \u017dIV\u010cEVJA<\/p>\n
64. Gladko mi\u0161i\u010dje najdemo: V STENI SE\u010cNEGA MEHURJA, V STENI \u017dIL, V \u0160ARENICI, V STENI<\/p>\n
DIHAL<\/p>\n
65. Celica gladkega mi\u0161i\u010dja ima : SAMO ENO JEDRO, KI JE CENTRALNO LE\u017dE\u010cE<\/p>\n
66. Celica gladkega mi\u0161i\u010dja: VSEBUJE AKTIN, MIOZIN, TROPOMIOZIN, JE VRETENASTA<\/p>\n
67. Katere celice so ve\u010djedrne: OSTEOKLASTI, CELICE SKELETNEGA MI\u0160I\u010cJA, CELICE VELIKANKE<\/p>\n
68. Skeletno mi\u0161i\u010dje le\u017ei v : ZUNANJIH O\u010cESNIH MI\u0160ICAH, MIMI\u010cNIH MI\u0160ICAH, ZUNANJEM<\/p>\n
SFINTRU ANUSA<\/p>\n
69. Za skeletno mi\u0161i\u010dno celico velja: IMENUJEMO JO MI\u0160I\u010cNO VLAKNO, IMA SARKOPLAZMO, 30 cm<\/p>\n
70. V sarkoplazmi skeletne mi\u0161i\u010dne celice najdemo : SARKOSOME, MIOFIBRILE, BOGATO RAZVITI<\/p>\n
SARKOPLAZEMSKI RETIKULUM<\/p>\n
71. Rde\u010da skeletna vlakna imajo glede na bela skeletna vlakna ve\u010d: MIOGLOBINA, SARKOSOMOV,<\/p>\n
KRVNIH \u017dIL, PO\u010cASNEJE VENDAR VSTRAJNO<\/p>\n
72. V sarkoplazmi skeletne mi\u0161i\u010dne celice najdemo: MIOGLOBIN, GLIKOGEN, SARKOPLAZEMSKI<\/p>\n
RETIKULUM, AKTIN, \u0160TEVILNA JEDRA<\/p>\n
73. Miozin je: DEBELI MIOFILAMENT, V ANIZOTROPNEM PASU<\/p>\n
74. Aktin je: TANKI MIOFILAMENT, V ANIZOTROPNEM IN IZOTROPNEM PASU<\/p>\n
75. Sr\u010dna mi\u0161i\u010dna celica: JE AVTONOMNA, JE PRE\u010cNO PROGASTA, IMA CENTRALNO LE\u017dE\u010cE<\/p>\n
JEDRO, IMA STOPNI\u010cASTO OBLIKOVANE STI\u010cNICE<\/p>\n
76. Prevodno sr\u010dno mi\u0161i\u010dje se od delovnega razlikuje po tem, da vlakna: VSEBUJEJO VE\u010c GLIKOGENA,<\/p>\n
VSEBUJEJO MANJ MIOFIBRIL, OVIJA VE\u010c VEZIVA<\/p>\n
77. Prevodno sr\u010dno mi\u0161i\u010dje sestavljajo: PURKYNEJEVA VLAKNA, ATRIOVENTRIKULARNI VOZEL,<\/p>\n
HISOV SNOP<\/p>\n
78. Celice sinoatrijalnega vozla so: POSEBNE MI\u0160I\u010cNE CELICE, SO MESTO NARAVNEGA<\/p>\n
SPODBUJEVALNIKA ( PACE MAKER), OBDANE Z GOSTO MRE\u017dO VEZIVA<\/p>\n
79. Sr\u010dne zaklopke so zgrajene iz: ENDOKARDIJA<\/p>\n
80. Sarkomera je osnovna gradbena enota med: DVEMA \u010cRTAMA Z<\/p>\n
81. V pasu I sarkomere: SO SAMO TANKI MIOFILAMENTI, JE \u010cRTA Z<\/p>\n
82. V pasu A sarkomere: SO DEBELI IN TANKI MIOFILAMENTI<\/p>\n
83. Za nevron je zna\u010dilno: SPREJEMANJE DRA\u017dLJAJA, PREVAJANJE DRA\u017dLJAJA, DA IMA<\/p>\n
PODALJ\u0160KE<\/p>\n
84. Za axone velja: SO ODRASTKI NEVRONA, PRAVILOMA SO DALJ\u0160I KOT DENDRITI, STRAN OD<\/p>\n
PERIKARDIONA<\/p>\n
85. Axoni prevajajo vzburjenje do: \u017elezne celice, mi\u0161i\u010dne celice, \u017eiv\u010dne celice<\/p>\n
86. Schwannove celice obdajajo: \u017dIV\u010cNE CELICE, MIELIN<\/p>\n
87. Mielin je produkt: SCHWANNOVIH CELIC<\/p>\n
88. Mielin je: LIPOPROTEIN<\/p>\n
89. Mieliniziran nevrit je: BELO VLAKNO, 120 m\/s<\/p>\n
90. Nemieliniziran nevrit je: SIVO VLAKNO, 0,5 m\/s<\/p>\n
91. Za celice nevroglije velja: SO OPORNO TKIVO, SE LAHKO RAZMNO\u017dUJEJO PO ROJSTVU,<\/p>\n
HRANIJO IN \u0160\u010cITIJO NEVRON, SO \u0160TEVILNEJ\u0160E OD NEVRONOV<\/p>\n
92. Ranviejovi za\u017eetki omogo\u010dajo: SALTATORNO \u0160IRJENJE VZBURJENJA, HITREJ\u0160E \u0160IRJENJE<\/p>\n
VZBURJENJA, V CENTRALNEM IN PERIFERNEM \u017dIV\u010cEVJU<\/p>\n
93. Pseudounipolarni nevron: IMA EN NEVRIT, KI SE HMALU RAZDELI NA DVA, NAJDEMO GA V<\/p>\n
SPINALNEM GANGLIJU<\/p>\n
94. Multipolarni nevron: IMA VE\u010c DENDRITOV, JE NAJBOLJ NAVADEN TIP NEVRONOV, V<\/p>\n
SPREDNJEM ROGU HRBTENJA\u010cE<\/p>\n
95. Bipolarni nevron je v: MRE\u017dNICI, VOHALNEM EPITELJU<\/p>\n
96. Dendriti so: \u0160TEVILNEJ\u0160I OD AXONOV, KRAJ\u0160I OD AXONOV, PREVAJAJO VZBURJENJE PROTI<\/p>\n
PERIKARIONU<\/p>\n
97. Axoni so: LAHKO MIELINIZIRANI, STRAN OD PERIKARIONA<\/p>\n
OKOSTJE \u2013 OSTEOLOGIJA<\/p>\n
1. Skelet odraslega \u010dloveka: IMA PRIBLI\u017dNO 208 KOSTI, SKELET ZGORNJEGA IN SPODNJEGA UDA<\/p>\n
2. Kostnina je pomembna ker: VSEBUJE ZALOGE SOLI (KALCIJ IN FOSFOR), IMA RDE\u010c KOSTNI<\/p>\n
MOZEK, KI JE KRVOTVORNI ORGAN, V RDE\u010cEM KOSTNEM MOZGU NASTAJAJAO PO<\/p>\n
ROJSTVU ERITROCITI IN ZNATEN DEL LEVKOCITOV<\/p>\n
3. Za kostnino velja da je: \u017dIVA SNOV, SESTAVLJENA IZ CELIC, MEDCELI\u010cNINE IN RAZMEROMA<\/p>\n
DOBRO PREKRVAVLJENA, TRDNA IN PRO\u017dNA<\/p>\n
4. Za kosti velja: PO PRELOMU SE PRAVILOMA POPOLNO OBNOVIJO, VSEBUJEJO MNOGO VODE,<\/p>\n
VENDAR MANJ KOT DRUGA TKIVA<\/p>\n
5. Organske snovi ki sestavljajo kostnino so: KOLAGENSKA VLAKNA, MUKOPOLISAHARIDI<\/p>\n
6. Anorganske snovi, ki sestavljajo kostnino so: KALCIJ, FOSFOR, FLUOR<\/p>\n
7. Med plo\u0161\u010date kosti pri\u0161tevamo: \u010cREVNICO, PRSNICO<\/p>\n
8. Med kratke kosti pri\u0161tevamo: MARTNICE, ZAPESTNICE<\/p>\n
9. Med dolge kosti pri\u0161tevamo: NADLAHTNICO IN STEGNENICO<\/p>\n
10. Med kosti nepravilnih oblik pri\u0161tevamo: NEKATERE LOBANJSKE KOSTI, VRETENCA<\/p>\n
11. Dolge kosti imajo: ENO DIAFIZO IN DVE EPIFIZI, RASTNI HRUSTANEC<\/p>\n
12. Za kompaktno kost velja: DRUGO IME JE SUBSTANTIA COMPACTA, NAHAJA SE NA POVR\u0160INI<\/p>\n
KOSTI IN V DIAFIZAH<\/p>\n
13. Za rahlo kost velja: DRUGO IME JE SUBSTANTIA SPONGIOSA, NAHAJA SE V EPIFIZAH DOLGIH<\/p>\n
KOSTI<\/p>\n
14. Zna\u010dilnosti periosta so: POKRIVA KOST SAMO ODZUNAJ, NOTRANJA PLAST POKOSTNICE IMA<\/p>\n
PLAST ASTEOBLASTOV<\/p>\n
15. Za mo\u017eganski del skeleta glave je zna\u010dilno: IMENUJE SE CRANIUM CEREBRALE, JE VE\u010cJI OD<\/p>\n
OBRAZNEGA DELA SKELETA GLAVE<\/p>\n
16. Za obrazni del skeleta glave je zna\u010dilno: OBKRO\u017dA NOSNO IN USTNO VOTLINO, IMENUJE SE<\/p>\n
SPLANHNOKRANIJ, JE MANJ\u0160I OD MO\u017dGANSKEGA DELA SKELETA GLAVE<\/p>\n
17. Kosti mo\u017eganskega dela lobanje so: \u010cELNICA, ZAGOZNICA, SEN\u010cNICA, ZATILNICA<\/p>\n
18. Kosti obraznega dela lobanje so: OS ZYGOMATICUM, OS NASALE, OS PALATINUM<\/p>\n
19. Latinsko ime za sitko je : OS ETHMOIDALE<\/p>\n
20. Katera od naslednjih kosti tvori okostje \u010dela: OS FRONTALE<\/p>\n
21. Lobansko dno razdelimo v: TRI KOTANJE<\/p>\n
22. Streho zadaj\u0161nje lobanjske kotanje (fossae cranii paserior)tvori: TENTORIUM<\/p>\n
23. V sprednji lobanjski kotanji le\u017eijo: \u010cELNA RE\u017dNJA VELIKIH MO\u017dGANOV<\/p>\n
24. V srednji lobanjski kotanji le\u017eijo: SEN\u010cNA RE\u017dNJA VELIKIH MO\u017dGANOV<\/p>\n
25. V zadaj\u0161ni lobanjski kotanji le\u017eijo: MALI MO\u017dGANI IN MO\u017dGANSKO DEBLO<\/p>\n
26. Katera struktura lo\u010di male mo\u017egane od velikih: TENTORIUM<\/p>\n
27. Katera od naslednjih NI kost stopala: VSE SO KOSTI STOPALA<\/p>\n
28. Katera od naslednjih struktur NI del sen\u010dnice: VSE STRUKTURE SO DEL SEN\u010cNICE<\/p>\n
29. Sella turcica ima obliko: SEDLA<\/p>\n
30. Pelvis je latinsko ime za: MEDENICO<\/p>\n
31. Patella je latinsko ime za: POGA\u010cICO<\/p>\n
32. Axis je latinsko ime za: OKRETA\u010c<\/p>\n
33. Izberi pravilno trditev: REBRA SO NA PRSNICO PRIPETA S HRUSTANCI, POKOSTNICA JE<\/p>\n
POMEMBNA ZA PREHRANO IN MERVACIJO KOSTI<\/p>\n
34. Celice, ki razgrajujejo kostnino so: OSTEOKLASTI<\/p>\n
35. Najdalj\u0161i del golenice je: DIAFIZA<\/p>\n
36. Lamina cribrosa je del: SITKE<\/p>\n
37. Katero izboklino lahko tipljemo pod koleni pri zdravem \u010dloveku: TUBEROSITAS TIBIAE<\/p>\n
38. Sella turcica, kjer le\u017ei hipofiza, je del: SFENOIDALNE KOSTI<\/p>\n
39. Sternum delimo na: MANUBRIUM, CORPUS IN PROCESSUS XIPHOIDEUS<\/p>\n
40. Najve\u010dja kost v zapestju je. OS CAPITALUM<\/p>\n
41. S katerim delom humerusa artikulira proksimalni del radiusa: CAPITULUM<\/p>\n
42. Celice, ki deponirajo oz. tvorijo kostnino so: OSTEOBLASTI<\/p>\n
43. Fissura orbitalis superior je del: ZAGOZDNICE<\/p>\n
44. Katera struktura NI del intervertebralnega diskusa: SINOVIALNA TEKO\u010cINA, BURSA SYNOVIALIS<\/p>\n
45. Olecranon se nahaja na proksimalni epifizi: ULNE<\/p>\n
46. Processus coracoideus se nahaja na : LOPATICI<\/p>\n
47. Zlom etmoidalne kosti lahko okvari: VOH<\/p>\n
48. Strukture \u010delnice so: PARS ORBITALIS<\/p>\n
49. Strukture sitke so: LAMINA CRIBROSA, CONCHA NASALIS MEDIA<\/p>\n
50. Strukture temenice so: TUBER PARIETALE<\/p>\n
51. Strukture zagozdnice so: DORSUM SELLAE, FOSSA HYPOPHYSEALIS<\/p>\n
52. Strukture \u010delnice so: SKUAMA FRONTALIS, PARS ORBITALIS<\/p>\n
53. Strukture sitke so: LAMINA ORBITALIS, CELLULAE<\/p>\n
54. V kateri kosti se nahaja processus pterygoideus: SFENOIDALNI<\/p>\n
55. Med slu\u0161ne ko\u0161\u010dice uvr\u0161\u010damo: VSE ZGORAJ NAVEDENE<\/p>\n
56. Tuberculum majus, tuberculum minus in collum chirurgicum so celi: HUMERUSA<\/p>\n
57. Kosti obraza ki vsebujejo zobe so: MANDIBULLA IN MAXILLA<\/p>\n
58. Distalni oz. kavdalni del hrbtenice je: COCCYX<\/p>\n
59. Forame magnum je odprtina v: OKCIPITALNI KOSTI<\/p>\n
60. Katera od naslednjih NI kost noge: OS CAPITATUM<\/p>\n
61. \u010cvrsto vezivno tkivo, ki pokriva kost je: PERIOSTEUM<\/p>\n
62. Katera struktura se nahaja med radiusu in ulno: MEMBRANA INTEROSSEA ANTBRACHII<\/p>\n
63. Strukture sen\u010dnice so: FOSSA MANDIBULARIS, PROCESSUS MASTEIDEUS, PROCESSUS<\/p>\n
ZYGOMATICUS<\/p>\n
64. Pri sindromu karpalnega kanala je utesnjen: N. MEDIANUS<\/p>\n
65. Strukture zgornje \u010deljustnice so: SINUS MAXILLARIS, PROCESSUS ALVEOLARIS, PROCESSUS<\/p>\n
ZYGOMITICUS<\/p>\n
66. Distalni del terminalnih falang se imenuje: TUBEROSITAS<\/p>\n
67. Strukture spodnje \u010deljustnice so: CORPUS MANDIPULAE, PROCESSUS CONYLARIS<\/p>\n
68. Strukture podjezi\u010dne kosti so: CORNU MAJUS<\/p>\n
69. Pri li\u010dnici opisujemo naslednje dele: PROCESSUS MAXILLARIS<\/p>\n
70. Parne kosti lobanje so: OS ZYGOMATICUM, CHONCHA NASALIS INFERIOR, OS PALATINUM<\/p>\n
71. Neparne kosti lobanje so: VOMER, OS HYOIDEUM, MANDIBULA<\/p>\n
72. Parne kosti lobanje so: MAXILLA, OS TEMPORALE, OS PARIETALE<\/p>\n
73. Neparne kosti lobanje so: OS OCCIPITALE, OS FRONTALE, OS SPHENOIDALE<\/p>\n
74. Najpomembnej\u0161i me\u010davi sta: FONTICULUS ANTERIOR, FONTICULUS POSTERIOR<\/p>\n
75. Hrbtenica je zgrajena iz: 5 KRI\u017dNI\u010cNIH VRETENC, 4 \u20135 TRTI\u010cNIH VRETENC, 12 PRSNIH<\/p>\n
VRETENC<\/p>\n
76. Latinsko ime za vratna vretenca je : VERTEBRAE CERVICALES<\/p>\n
77. Latinsko ime za prsna vretenca je: VERTEBRAE THORACICAE<\/p>\n
78. Latinsko ime za ledvena vretenca je: VERTEBRAE LUMBALES<\/p>\n
79. Latinsko ime za trti\u010dna vretenca je: VERTEBRAE COCCYGEAE<\/p>\n
80. Latinsko ime za kri\u017eni\u010dna vretenca je: VERTEBRAE SACRALES<\/p>\n
81. Strukture atlasa so: FOVEA ANTICULARIS SUPERIOR IN INFERIOR, MASSA LATERALIS, ARCUS<\/p>\n
ANTERIOR<\/p>\n
82. Strukture prsnih vretenc so : FOVEA COSTALIS SUPERIOR IN INFERIOR, FASETE<\/p>\n
83. Strukture ledvenih vretenc so:PROCESSUS COSTARIUS<\/p>\n
84. Strukture kri\u017enice so: FACIES AURICULARIS, HIATUS SACRALIS,FORAMIA SACRALIA<\/p>\n
85. Strukture rebra so: ANGULUS, SALCUS<\/p>\n
86. Strukture prsnice so: MANUBRIUM<\/p>\n
87. Strukture lopatice so: CAVITAS GLENOIDALIS, SPINA SCAPUALE<\/p>\n
88. Strukture klju\u010dnice so: FACIES ARTICULARIS STERNALIS, FACIES ARTICULARIS ACROMIALIS<\/p>\n
89. Za rebra velja naslednja trditev: JIH JE 12 PAROV, PRVIH 7 SO PRAVA REBRA, 9.REBRO JE<\/p>\n
NEPRAVO REBRO<\/p>\n
90. Kri\u017enica je zgrajena iz: 5 SAKRALNIH VRETENC<\/p>\n
91. Za ledvena vretenca velja: IMAJO DOLGE STRANSKE ODRASTKE, IMAJO VELIKA TELESA<\/p>\n
92. Za prsna vretenca velja: IMAJO FASATE, IMAJO SR\u010cASTA TELESA, IMAJO DOLGE TRNE<\/p>\n
93. Vertebra proines je: 7. VRATNO VRETENCE<\/p>\n
94. Fissura orbitalis superior je del: SFENOIDALNE KOSTI<\/p>\n
95. Lamina cribrosa je del: ETMOIDALNE KOSTI<\/p>\n
96. Promontorium je kot med: 5. LEDVENIM VRETENCEM IN BAZO KRI\u017dNICE<\/p>\n
97. Processus pterygoideus je del: SFENOIDALNE KOSTI<\/p>\n
98. Katera struktura NI del medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice: SYNOVIA, SINOVIALNA OVOJNICA, VEZIVNA<\/p>\n
OVOJNICA<\/p>\n
99. Odprtina, ki jo omejujeta veji dimeljnice, je: FORAMEN OBTURATORIUM<\/p>\n
100.Proksimalno vrsto zapestnih kosti tvorijo: OS LUNATUM, OS TRIQUETRUM, OS NAVICULARE<\/p>\n
101.V distalno vrsti zapestnih kosti se nahajajo: OS CAPITATUM, OS HAMATUM<\/p>\n
102.Strukture podlahtnice so: OLECRAANON, CAPUT ULNAE, INCISURA RADIALIS<\/p>\n
103.Strukture ko\u017eeljnice so: INCISURA ULNARIS RADII, PROCESSUS STYLOIDEUS RADII<\/p>\n
104.Strukture nadlahtnice so: TUBERCULUM MAJUS, SALCUS N. ULNARIS, FOSSA OLECRANI<\/p>\n
105.Struktura, ki jo oblikujejo zapestne kosti, se imenuje: SALCUS CARPI, EMINENTIA CARPI RADIALIS<\/p>\n
106.Struktura, ki jo oblikujejo zapestne kosti, se imenuje: EMINENTIA CARPI ULNARIS<\/p>\n
107.Strukture nadlahtnice so: TUBERCULUM MAJOS IN MINUS, CAPUT HUMERI<\/p>\n
108.Strukture nadlahtnice so: MEDIALNI IN LATERALNI EPIKONDIL, FOSSA OLECRANI<\/p>\n
109.Proksimalno vrsto zapestnih kosti tvorijo: OS NAVICULARE, OS LUNATUM, OS TRIQETUM<\/p>\n
110.V distalni vrsti zapestnih kosti se nahajajo: OS HAMATUM, OS TRAPEZIUM, OS CAPITATUM<\/p>\n
111.Za kol\u010dnico velja naslednja trditev: IMA FORAMEN OBLURATORIUM, JE KOST NEPRAVILNE<\/p>\n
OBLIKE, JE ZGRAJENA IZ TREH ZASNOV, VSI DELI OSTANEJO SAMOSTOJNI DO PUBERTETE.<\/p>\n
112.Za \u010drevnico velja naslednja trditev: SE ZGORAJ KON\u010cA Z GREBENOM, NA NOTRANJI STRANI JE<\/p>\n
LINEA ARCUATA, NA ZGORNJEM GREBENU SE NARA\u0160\u010cAJO TREBU\u0160NE MI\u0160ICE<\/p>\n
113.Strukture sednice so: TUBER ISCHIADICUM, SPINA ISCHIADICA<\/p>\n
114.Strukture dimeljnice so: FACIES SYMPHYSIALIS<\/p>\n
115.Za medenico velja naslednja trditev: MO\u0160KA MEDNICA IMA O\u017dJI IZHOD KOT VHOD, \u017dENSKA<\/p>\n
MEDENICA IMA PRE\u010cNO OVALNI VHOD, MO\u0160KA MEDENICA JE VI\u0160JA<\/p>\n
116.Latinsko ime za stegnenico je: FEMUR<\/p>\n
117.Latinsko ime za kol\u010dnico je : OS COXAE<\/p>\n
118.Strukture kol\u010dnice so: CRISTA ILIACA, OS ILII<\/p>\n
119.Strukture kol\u010dnice so: ACETABULUM, OS ISCHII<\/p>\n
120.Strukture kol\u010dnice so: SYMPHYSIS PUBICA, LINEA ARCUALA, SPINA ILIACA ANTERIOR<\/p>\n
SUPERIOR IN SPINA ILIACA POSTERIOR SUPERIOR<\/p>\n
121.Strukture medenice so: LINEA TERMINALIS, CRISTA ILIACA, OS ILII<\/p>\n
122.Strukture medenice so: OS ISCHII, PELVIS MINOR<\/p>\n
123.Strukture medenice so: APERTURA PELVIS SUPERIOR IN INFERIOR, SYMPHYSIS PUBICA,<\/p>\n
ACETABULUM, LABIUM INTERNUM IN EXTERNUM<\/p>\n
124.Strukture stegnenice so: CAPUT FEMORIS, TROCHANTER MAJOR IN MINOR<\/p>\n
125.Strukture stegnenice so: FOVEA CAPITIS FEMORIS<\/p>\n
126.Strukture stegnenice so: EPICONDYLUS MEDIALIS IN LATERALIS, LINEA<\/p>\n
INTERTROCHANTERICA<\/p>\n
127.Strukture golenice so: CANDYLUS MEDIALIS IN LATERALIS<\/p>\n
128.Strukture golenice so: MALLEOLUS MEDIALIS, INCISURA FIBULARIS<\/p>\n
129.Strukture golenice so: FACIES ARTICULARIS FIBULARIS, EMINENTIA INTERCONDYLARIS<\/p>\n
130.Latinsko ime za stopalnice je: OSSA METATARSI<\/p>\n
131.Latinsko ime za prstnice je: OSSA DIGITORUM<\/p>\n
132.Latinsko ime za nartnice je: OSSA TARSI<\/p>\n
133.K nartnicam pri\u0161tevamo: TALUS, OS CUBOIDEUM, OSSA CUNEIFORMIA<\/p>\n
134.K medialni vrsti nartnic pri\u0161tevamo: TALUS, OS NAVICULARE, OSSA CUNEIFORMIA<\/p>\n
135.K lateralni vrsti nartnic pri\u0161tevamo: CALCANEUS, OS CUBOIDEUM<\/p>\n
136.Atlas je latinsko ime za: NOSA\u010c<\/p>\n
137.Epistropheus je gr\u0161ko ime za: OKRETA\u010c<\/p>\n
138.Kost raste v dol\u017eino zaradi: RASTNEGA HRUSTANCA<\/p>\n
ZVEZE MED KOSTMI \u2013 ARTROLOGIJA<\/p>\n
1. Sinartroza je: SKLEP BREZ SKLEPNE \u0160PRANJE, HIALINI HRUSTANEC, VEZIVO<\/p>\n
2. Pri sinhondrozi je med sklepnima povr\u0161inama: HIALINI HRUASTANEC<\/p>\n
3. Pri sindezmozi je med sklepnima povr\u0161inama: VEZIVO<\/p>\n
4. Pri simfizi je med sklepnima povr\u0161inama: VEZIVNI HRUSTANEC<\/p>\n
5. Zna\u010dilna sinhondroza je: STIK PRVEGA REBRA S PRSNICO<\/p>\n
6. Zna\u010dilna sindezmoza je: SPODNJA TIBIOFIBULARNA ZVEZA, \u0160IV<\/p>\n
7. \u0160iv je: SINDEZMOZA<\/p>\n
8. Sramni\u010dna zrast je: SIMFIZA, SINARTROZA<\/p>\n
9. Sutura coronalis je med: TEMENICAMA IN \u010cELNICO<\/p>\n
10. Sutura lamboidea je med: TEMENICAMA IN ZATILNICO<\/p>\n
11. Sutura sagittalis je med: TEMENICAMA<\/p>\n
12. Articulatio je: PRAVI SKLEP, GIBLJIVI SKLEP, DIARTROZA<\/p>\n
13. Articulatio je: GIBLJIVA ZVEZA MED DVEMA ALI VE\u010c KOSTMI<\/p>\n
14. Sklepnim povr\u0161inam se prilega: HIALINI HRUSTANEC<\/p>\n
15. Sklepni hrustanec: NIMA \u017dIL, prehranjuje:Z DIFUZIJO, S SINOVIJO<\/p>\n
16. Sklepna ovojnica je zgrajena: IZ ZUNANJE FIBROZE IN NOTRANJE SINOVIALNE OVOJNICE<\/p>\n
17. Sinovialna ovojnica: IZLO\u010cA SINOVIJO, VSEBUJE \u010cUTNE CELICE<\/p>\n
18. Fibrozna ovojnica: JE IZ \u010cVRSTEGA VEZIVA, SE NADALJUJE V POKOSTNICO<\/p>\n
19. Stalni elementi pravega sklepa so: SKLEPNA \u0160PRANJA, SKLEPNI HRUSTANEC, SKLEPNA<\/p>\n
OVOJNICA, SINOVIJA<\/p>\n
20. Pomo\u017ene strukture pravega sklepa so: MENISCUS, KITA, DISCUS<\/p>\n
21. Bursa synovialis je: SLUZNI ME\u0160I\u010cEK, NAPOLNJENA S SINOVIJO<\/p>\n
22. Meniscus: JE VEZIVNO-HRUSTAN\u010cNI VLO\u017dEK, ZMANJ\u0160UJE TRENJE MED KOSTMI<\/p>\n
23. Sklepni discus: JE VEZIVNO-HRUSTAN\u010cNI VLO\u017dEK, IZRAVNAVA NESKLADNOST SKLEPNIH<\/p>\n
POVR\u0160IN, ZMANJ\u0160UJE TRENJE MED SKLEPNIMI POVR\u0160INAMI<\/p>\n
24. Jaj\u010dast sklep je: DVOOSNI SKLEP, ART. CONDYLARIS, FLEKSIJA, ESTENZIJA, ABDUKCIJA,<\/p>\n
ADDUKCIJA IN CIRKUMDUKCIJA<\/p>\n
25. Enarthrosis spheroidea: JE POSEBNA VRSTA KROGLASTGA SKLEPA, GIBI V TEMU SKLEPU SO<\/p>\n
MANJ OBSE\u017dNI KOT PRI KROGLASTEM<\/p>\n
26. Ginglymus je: TE\u010cAJAST SKLEP, FLEKSIJA IN EKSTENZIJA<\/p>\n
27. \u010cepasti sklep je: ENOOSNI SKLEP, PROKSIMALNI RADIOULNARNI SKLEP<\/p>\n
28. Kroglasti sklep je: VE\u010cOSNI SKLEP, ART. SPHEROIDEA<\/p>\n
29. Drsni sklep je: SKLEP BREZ OSI, SKLEP MED ZAPESTNICAMI<\/p>\n
30. Art. Plana je: DRSNI SKLEP, JE DRSENJE NEZNATNO<\/p>\n
31. Art. Spheroidea je: KROGLASTI SKLEP<\/p>\n
32. Art. Sellaris je: DVOOSNI SKLEP, PRVI KARPOMETAKARPNI SKLEP<\/p>\n
33. Art. Condylaris je: JAJ\u010cAST SKLEP, VSI GIBI, RAZEN ROTACIJE<\/p>\n
34. Art. Trochoidea: JE ENOOSNI SKLEP, IMA SKLEPNI POVR\u0160INI ENAKI KOT TE\u010cAJAST SKLEP<\/p>\n
35. Te\u010dajast sklep je: ENOOSNI SKLEP<\/p>\n
36. Pri te\u010dajastem sklepu so mo\u017eni naslednji gibi: FLEKSIJA IN EKSTENZIJA<\/p>\n
37. Pri kroglastem sklepu so mo\u017eni naslednji gibi: FLEKSIJA, ESTENZIJA, ABDUKCIJA, ADDUKCIJA IN<\/p>\n
CIRKUMDUKCIJA<\/p>\n
38. Pri \u010depastem sklepu so mo\u017eni naslednji gibi: PRONACIJA IN SUPINACIJA<\/p>\n
39. Vretenca so med seboj speta: V PRAVIH IN NEPRAVIH SKLEPIH, Z DISKUSI<\/p>\n
40. Vretenca so med seboj speta v: PRAVIH IN NEPRAVIH SKLEPIH, PRAVI SKLEPI SO: MD<\/p>\n
SKLEPNIMI ODRASTKI VRETENC<\/p>\n
41. Discus intervertebralis tvori: ANALUS FIBROSUS IN NUCLEUS PULPOSUS, CENTRALNO<\/p>\n
ZDRIZASTO JEDRO IN LAMERALNO ZGRAJEN OBOD, VEZIVNI HRUSTANEC<\/p>\n
42. Debelina vseh medvretn\u010dnih plo\u0161\u010dic zna\u0161a: 1\/5 DOL\u017dINE HRBTENICE<\/p>\n
43. Medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice le\u017eijo: V VI\u0160INI MEDVRETEN\u010cNE LINE, OB IZSTOPU SPINALNIH \u017dIVCEV<\/p>\n
IZ HRBTENJA\u010cNEGA KANALA<\/p>\n
44. Lig. Flavum vsebuje razen \u010dvrstega vezivnega tkiva \u0161e: ELASTI\u010cNO VEZIVO, LOKA SOSEDNJIH<\/p>\n
VRETENC<\/p>\n
45. Lig. Longitudinale anterius: JE DOLGA HRBTENJA\u010cNA VEZ, SPREDNJE STRANI TELES VRETENC<\/p>\n
46. Lig. Longitudinale posterius: SPAJA ZADNJE STRANI TELES VRETENC, JE DOLGA HRBTENJA\u010cNA<\/p>\n
VEZ<\/p>\n
47. Atlantoaksialni sklep je: SKLEP MED NOSA\u010cEM IN OKRETA\u010cEM, \u010cEPAST SKLEP, DRSNI SKLEP<\/p>\n
48. Atlantookcipitalni sklep je: JAJ\u010cAST SKLEP, SKLEP MED NOSA\u010cEM IN ZATILNICO<\/p>\n
49. Gibanje med nosa\u010dem in zatilnico je: ANTEFLEKSIJA IN RETROFLEKSIJA, LATEROFLEKSIJA<\/p>\n
50. Gibanje med nosa\u010dem in okreta\u010dem je: ROTACIJA<\/p>\n
51. Hrbtenica ima: VRATNO LORDOZO, KRI\u017dNI\u010cNO KIFOZO, PRSNO KIFOZO<\/p>\n
52. Hrbtenica je najbolj gibljiva v: VRATNEM DELU<\/p>\n
53. Kostovertebralni sklep je sklep: MED GR\u010cICO REBRA IN STRANSKIM ODRASTKOM PRSNIH<\/p>\n
VRETENC, MED GLACICO REBRA IN TELESOM PRSNIH VRETENC<\/p>\n
54. Kostovertebralni sklepa sta: DRSNA SKLEPA, TE\u010cAJAST SKLEP<\/p>\n
55. Rebra so pripeta na prsnico: S HIALINIM HRUSTANCEM<\/p>\n
56. \u010celjustni sklep je: MED SPODNJO \u010cELJUSTNICO IN SEN\u010cNICO<\/p>\n
57. Sklepni povr\u0161ini \u010deljustnega sklepa sta: CAPUT MANDIBULAE IN FOSSA MANDIBULARIS<\/p>\n
SEN\u010cNICE<\/p>\n
58. Med sklepnimi povr\u0161inami \u010deljustnega sklepa je: DISCU ARTICULARIS<\/p>\n
59. Klju\u010dnica je na prsnico pripeta: V DRSNEM SKLEPU, V KROGLASTEM SKLEPU PO FUNKCIJI<\/p>\n
60. Klju\u010dnica je na lopatico pripeta: Z DRSNIM SKLEPOM<\/p>\n
61. Kljun lopatice in klju\u010dnico povezuje: LIG. CORACOCLAVICULARE<\/p>\n
62. Ramenski sklep je: KROGLAST SKLEP<\/p>\n
63. Sklepno ponvico lopatice pove\u010duje: HRUSTAN\u010cAST LABRUM GLENOIDALE<\/p>\n
64. Pri ramenskem sklepu: SO MO\u017dNI VSI GIBI KROGLASTEGA SKLEPA<\/p>\n
65. Lig. Coracoliumerale ve\u017ee: PROCESSUS CORACOIDEUS Z NADLAHTNICO, ODMIK<\/p>\n
NADLAHTNICE PREK 90 STOPINJ NAVZGOR<\/p>\n
66. Ramenski sklep: JE KROGLAST S \u0160TEVILNIMI OSMI, SKLEPNA PONVICA LOPATICE INGLAVA<\/p>\n
NADLAHTNICE<\/p>\n
67. Komol\u010dni sklep je: TE\u010cAJAS S PRE\u010cNO OSJO<\/p>\n
68. V spodnjem skol\u010dnem sklepu je: PLANTARNA FLEKSIJA POVEZANA Z INVERZIJO STOPALA,<\/p>\n
DORZALNA FLEKSIJA POVEZANA Z EVERZIJO STOPALA<\/p>\n
69. Zna\u010dilno za komol\u010dni sklep je: MO\u010cNE KOLATERALNE VEZI, TRI KOSTI<\/p>\n
70. V komol\u010dnem sklepu so mo\u017eni naslednji gibi: FLEKSIJA IN EKSTENZIJA<\/p>\n
71. Proksimalni radioularni sklep je: \u010cEPAST<\/p>\n
72. Distalni radioularni sklep je: \u010cEPAST<\/p>\n
73. Proksimalni in distalni radioularni sklep: OBA STA \u010cEPASTA SKLEPA<\/p>\n
74. Za radiolnarna sklepa je zna\u010dilno, da je: DISTALNI KONEC ULNE Z RADIUSOM SPOJEN Z<\/p>\n
DISCUSOM, PROKSIMALNI KONEC RADIUSA Z ULNO PRIPET Z ANULARNIM LIGAMENTOM<\/p>\n
75. Pri obeh radioulnarnih sklepih so mo\u017eni naslednji gibi: PRONACIJA IN SUPINACIJA<\/p>\n
76. Zapestni sklep je sklep med: KO\u017dELJNICO IN PRVO VRSTO ZAPESTNIH KOSTI<\/p>\n
77. Zapestni sklep je: JAJ\u010cAST<\/p>\n
78. Katera sutura je med \u010delnico in temenicama: SUTURA CORONALIS<\/p>\n
79. Katera sutura je med temenicama: SUTURA SAGITTALIS<\/p>\n
80. Katera sutura je med zatilnico in temenicama: SATURA LAMBDOIDEA<\/p>\n
81. Pri zapestnem sklepu: ULNA NI V STIKU Z ZAPESTNICAMI, KER JIH LO\u010cUJE DISCUS<\/p>\n
ARTICULARIS<\/p>\n
82. Pri zapestnem sklepu so mo\u017eni naslednji gibi: VSI GIBI RAZEN ROTACIJE, VOLARNA FLEKSIJA,<\/p>\n
DORZALNA FLEKSIJA, ULNARNA IN RADIALNA ABDUKCIJA TER CIRKUMDUKCIJA<\/p>\n
83. Sklepi med zapestnicami so: DRSNI<\/p>\n
84. Pri pal\u010dnem karpometakarpalnem sklepu artikulirata: OS TRAPEZIUM IN PAL\u010cNA DLAN\u010cICA<\/p>\n
85. Pal\u010dni karpometakarpalnem sklep je: SEDLAST S FUNKCIJO KROGLATEGA<\/p>\n
86. Pri pal\u010dnem karpometakarpalnem sklepu so mo\u017eni naslednji gibi: VSI GIBI RAZEN ROTACIJE<\/p>\n
87. Karpometakarpalni sklepi razen pal\u010dnega so: DRSNI<\/p>\n
88. Sklepi med dlan\u010dnicami in prstnicami so: KROGLASTI Z OMEJENO GIBLJIVOSTJO<\/p>\n
89. Sklepi med prstnicami so: TE\u010cAJASTI Z MO\u010cNIMI OBSTRANSKIMI VEZMI<\/p>\n
90. Kri\u017enica je s kol\u010dnicama v stiku: S PRAVIM SKLEPU IN Z DRSNIM SKLEPOM<\/p>\n
91. Kol\u010dni sklep je: KROGLAST SKLEP Z OMEJENO GIBLJIVOSTJO, ENARTHROSIS SPHEROIDEA<\/p>\n
92. Za kol\u010dni sklep je zna\u010dilno: \u010cVRSTA SKLEPNA OVOJNICA, LIGAMENT ZNOTRAJ SKLEPA,<\/p>\n
ILIOFEMORALNA VEZ, PUBOFEMORALNA VEZ<\/p>\n
93. Kolenski sklep je: MED KONDILOMA STEGNENICE, GOLENICO IN POGA\u010cICO<\/p>\n
94. Elementi kolenskega sklepa so: MENISCUS MEDIALIS IN LATERALIS, TIBIALNI IN FIBULARNI<\/p>\n
KOLATERALNI LIGAMENT<\/p>\n
95. Kolenski sklep je: TE\u010cAJAST IN \u010cEPAST<\/p>\n
96. V kolenskem sklepu lahko: UPOGIBAMO IN IZTEZAMO, KADAR STA OBSTRANSKI VEZI<\/p>\n
SPRO\u0160\u010cENI, KADAR JE SKLEP V DELNI FLEKSIJI<\/p>\n
97. Proksimalni sklep med golenico in me\u010dnico je: DRSNI, Z OMEJENO GIBLJIVOSTJO<\/p>\n
98. Distalni sklep med golenico in me\u010dnico je: VEZIVNA ZRAST<\/p>\n
99. Zgornji sko\u010dni sklep je: TE\u010cAJAST, S PRE\u010cNO LE\u017dE\u010cO OSJO<\/p>\n
100.V zgornjem sko\u010dnem sklepu so mo\u017eni naslednji gibi: PLANTARNA IN DORZALNA FLEKSIJA<\/p>\n
101.Spodnji sko\u010dni sklep je sklep med: SKO\u010cNICO, PETNICO IN \u010cOLNI\u010cEM<\/p>\n
102.Spodnji sko\u010dni sklep je: TE\u010cAJAST, os le\u017ei: PO\u0160EVNO<\/p>\n
MI\u0160I\u010cJE \u2013 MIOLOGIJA<\/p>\n
1. Supinatorja podlakta sta: M. BICEPS BRACHII, M.BRACHIORADIALIS<\/p>\n
2. Latinsko ime za narasti\u0161\u010de mi\u0161ice je: INSERTIO<\/p>\n
3. Latinsko ime za izvor mi\u0161ice je: ORIGO<\/p>\n
4. Premi\u010dna to\u010dka mi\u0161ice je: PUNCTUM MOBILE, INSERTIO<\/p>\n
5. Nepremi\u010dna to\u010dka mi\u0161ice je: ORIGO, PUNCTUM FIXUM<\/p>\n
6. Latinsko ime za mi\u0161ice je: VENTER<\/p>\n
7. Za kito velja da: JE ZGRAJENA IZ KOLAGENSKIH VLAKEN, PRIPENJA MI\u0160ICO NA POKOSTNICO<\/p>\n
8. Latinsko ime za rep mi\u0161ice je: CAUDA<\/p>\n
9. Latinsko ime za glavo mi\u0161ice je: CAPUT<\/p>\n
10. Ovojnice mi\u0161ice si sledijo od znotraj navzven: ENDOMYSIUM, PERIMYSIUM EXTERNUM,<\/p>\n
EPIMYSIUM FASCIA<\/p>\n
11. Ovojnice mi\u0161ice si sledijo od zunaj navznoter: FASCIA, EPIMYSIUM, PERIMYSIUM EXTERNUM,<\/p>\n
ENDOMYSIUM<\/p>\n
12. Ozna\u010di hrbtne mi\u0161ice: M. ERECTOR TRUNCI, M. TRAPEZIUS<\/p>\n
13. Ozna\u010di hrbtne mi\u0161ice: M. SERRATUS ANTERIOR, M. LEVATOR SCAPULAE<\/p>\n
14. Ozna\u010di hrbtne mi\u0161ice: M. RHOMBOIDEUS MAJOR IN MINOR, M. LATISSIMUS DORSI<\/p>\n
15. Ozna\u010di mi\u0161ice sprednje trebu\u0161ne stene: M. TRANSVERSUS ABDOMINIS, M. RECTUS ABDOMINIS,<\/p>\n
M. OBLIYUUS EXTERNUS ABDOMINIS<\/p>\n
16. Ozna\u010di mi\u0161ice sprednje trebu\u0161ne stene: OBLIYUUS INTERNUS ABDOMINIS<\/p>\n
17. Ozna\u010di mi\u0161ice sprednje trebu\u0161ne stene: M. RECTUS ABDOMINIS<\/p>\n
18. Ozna\u010di mi\u0161ice glave: M. MASSETER, M. TEMPORALIS<\/p>\n
19. Ozna\u010di mi\u0161ice glave: M. OCCIPITOFRONTALIS, MM. AURICULARIS SUPERIOR, ANTERIR IN<\/p>\n
POSTERIOR<\/p>\n
20. Ozna\u010di mi\u0161ice glave: M. LEVATOR ANGULI ORIS, M. ORBICULARIS OCULI<\/p>\n
21. Ozna\u010di mi\u0161ice vratu: PLATYSMA, M. STERNOCLEIDOMASTOIDEUS<\/p>\n
22. Ozna\u010di mi\u0161ice vratu: M. STYLOHYOIDEUS, MM. SCALENI<\/p>\n
23. Ozna\u010di mi\u0161ice vratu: M. MYLOHYOIDEUS, M. STYLOHYOIDEUS<\/p>\n
24. Ozna\u010di \u017eve\u010dne mi\u0161ice: M. MASSETER, MM. PTERYGOIDEUS MEDIALIS IN LATERALIS, M.<\/p>\n
TEMPORALIS<\/p>\n
25. Ozna\u010di mimi\u010dne mi\u0161ice: M. TEMPOROPARIETALIS, M. LEVATOR LABII SUPERIORIS, M.<\/p>\n
EPICRANIUS<\/p>\n
26. Ozna\u010di stranske vratne mi\u0161ice: PLATYSMA, M. M. STERNOCLEIDOMASTOIDEUS, M. SCALENUS<\/p>\n
POSTERIOR<\/p>\n
27. Ozna\u010di sprednje vratne mi\u0161ice: M. DIGASTRICUS, M. OMOLIVOIDEUS, M. LONGUS CAPUTIS,<\/p>\n
M. STYLOHYOIDEUS, M. LONGUS COLLI, M. GENIOHYOIDEUS<\/p>\n
28. Ozna\u010di prevertebralne vratne mi\u0161ice: M. LONGUS COLLI, M. LONGUS CAPITIS<\/p>\n
29. Ozna\u010di globoke mi\u0161ice hrbta: M. ILIOCOSTALIS, M. SPINALIS, M. ERECTOR TRUNCI<\/p>\n
30. Ozna\u010di povrhnje mi\u0161ice hrbta: M. TRAPEZIUS, MM. RHOMBOIDEUS MAJOR IN MINOR, M.<\/p>\n
LEVATOR SCAPULAE<\/p>\n
31. Ozna\u010di mi\u0161ice sprednje trebu\u0161ne stene: M. TRANSVERSUS ABDOMINIS, M. OBLIYUUS INTERNUS<\/p>\n
ABDOMINIS, M. RECTUS ABDOMINIS<\/p>\n
32. Ozna\u010di dihalne mi\u010dice: MM. INTERCOSTALES INTERNI, DIAPHRAGMO ABDOMINIS, MM.<\/p>\n
INTERCOSTALES EXTERNI<\/p>\n
33. Ozna\u010di mi\u0161ice ramenskega sklepa: M. PECTORALIS MAJOR, M. DELTOIDEUS, M. SUPRASPINATUS,<\/p>\n
M. SUBSCAPULARIS, M. LATISSIMUS DORSI, M. TERES MAJOR<\/p>\n
34. Ozna\u010di mi\u0161ice komol\u010dnega sklepa: M. BRACHIALIS, M. PRONATOR TERES, M. BICEPS BRACHII, M.<\/p>\n
BRACHIORADIALIS<\/p>\n
35. Ozna\u010di mi\u0161ice radioulnarnih sklepov: M. SUPINATOR, M. PRONATOR YUADRATUS, M. PRONATOR<\/p>\n
TERES, M. BICEPS BRACHII, M. BRACHIORADIALIS<\/p>\n
36. Ozna\u010di mi\u0161ice, ki izvirajo z medialnega epikondila nadlahtnice: M. FLEXOR DIGITORUM<\/p>\n
SUPERFICIALIS, M. FLEXOR CARPI RADIALIS, M. FLEXOR CARPI ULNARIS, MM. FLEXOR<\/p>\n
DIGITORUM SUPERFICIALIS IN PROFUNDUS<\/p>\n
37. Ozna\u010di mi\u0161ice, ki izvirajo iz lateralnega epikondila nadlahtnice: M. EXTENSOR CARPI RADIALIS<\/p>\n
BREVIS, M. EXTENSOR CARPI ULNARIS, M. EXTENSOR DIGITORUM<\/p>\n
38. Ingvinalni ligament: POTEKA OD \u010cREVNICE DO PUBI\u010cNE SIMFIZE, MAD NJIM JE INGVINALNI<\/p>\n
KANAL, JE FORMACIJA APONEVROZE TREBU\u0160NIH MI\u0160IC<\/p>\n
39. Ozna\u010di mi\u0161ice kol\u010dnega sklepa: M. RECTUS FEMORIS, M. ILIOPSOAS, M. BICEPS FEMORIS, M.<\/p>\n
GLUTEUS MAXIMUS, M. PIRIFORMIS, MM. ADDUCTOR LONGUS, MAGNUS IN BREVIS, M.<\/p>\n
SEMIMEMBRANOSUS<\/p>\n
40. Ozna\u010di mi\u0161ice kolenskega sklepa: M. SEMIMEMBRANOSUS, M. RECTUS FEMORIS, M. SARTORIUS,<\/p>\n
M. YUADRICEPS FEMORIS, M. BICEPS FEMORIS, M. GASTROENEMIUS, MM. VASTUS<\/p>\n
MEDIALIS, LATERALIS IN INTERMEDIUS, M. GASTROENEMIUS, CAPUT LATERALE<\/p>\n
41. Ozna\u010di mi\u0161ice zgornjega in spodnjega sko\u010dnega sklepa: M. TIBIALIS POSTERIOR, M. SARTORIUS, M.<\/p>\n
FLEXOR DIGITORUM LONGUS, M. GASTROCNEMIUS, M. GASTROCNEMIUS LATERALIS, M.<\/p>\n
FLEXOR HALLUCIS LONGUS<\/p>\n
42. M. masseter: POMIKA SPODNJO \u010cELJUSTNICO NAVZGOR<\/p>\n
43. M. orbicularis oculi: ZAPIRA O\u010cESNO RE\u017dO<\/p>\n
44. M. levator anguli oris: VLE\u010cE USTNI KOT NAVZGOR<\/p>\n
45. M. zygomaticus minor: VLE\u010cE USTNICO NAVZGOR<\/p>\n
46. M. mentalis: NAGUBA BRADO<\/p>\n
47. M. depressor anguli oris: VLE\u010cE USTNI KOT NAVZDOL<\/p>\n
48. M. orbicularis oris: ZAPIRA USTNO RE\u017dO<\/p>\n
49. M. auricularis superior: POTEZA UHELJ NAVZGOR<\/p>\n
50. M. pterygoideus medialis: VLE\u010cE SPODNJO \u010cELJUSTNICO NAVSPRED<\/p>\n
51. M. temporalis: VLE\u010cE SPODNJO \u010cELJUSTNICO NAVZGOR IN NAVZAD<\/p>\n
52. M. levator labii superior alaeque nasi: DVIGA NOSNICO IN USTNICO<\/p>\n
53. M. zygomaticus major: VLE\u010cE USTNI KOT NAVZGOR<\/p>\n
54. M. risorius: POTEZA USTNI KOT NAVZAD<\/p>\n
55. M. depressor labii inferioris: VLE\u010cE SPODNJO USTNICO NAVZDOL<\/p>\n
56. M. auricularis anterior: VLE\u010cE UHELJ NAVSPRED<\/p>\n
57. M. a uricularis posterior: VLE\u010cE UHELJ NAVZAD<\/p>\n
58. M. pterygoideus lateralis: VLE\u010cE SPODNJO \u010cELJUSTNICO NAVSPRED<\/p>\n
59. Ozna\u010di fleksorje kol\u010dnega sklepa: M. RECTUS FEMORIS, M. SARTORIUS, M. BICEPS FEMORIS, M.<\/p>\n
SEMIMEMBRANOSUS, M. GLUTEUS MAXIMUS<\/p>\n
60. Ozna\u010di adduktorje kol\u010dnega sklepa: M. PECTINEUS, M. GRACILIS, M. GLUTEUS MAXIMUS<\/p>\n
61. Ozna\u010di zunanje rotatorje kol\u010dnega sklepa: M. ILIOPSOAS, M. GLUTEUS MAXIMUS, M. GLUTEUS<\/p>\n
MINIMUS, M. SARTORIUS<\/p>\n
62. Ozna\u010di fleksorje kolenskega sklepa: M. SEMIMEMBRANOSUS, M. GASTROCNEMIUS, CAPUT<\/p>\n
MADIALE IN LATERALE, M. SARTORIUS<\/p>\n
63. Ozna\u010di extensorje kolenskega sklepa: MM. VASTUS MEDIALIS, LATERALIS IN INTERMEDIUS<\/p>\n
64. Ozna\u010di rotatorje (notranje in zunanje) kolenskega sklepa: M. SEMINTENDINOSUS, M. SARTORIUS, M.<\/p>\n
BICEPS FEMORIS<\/p>\n
65. Ozna\u010di fleksorje zapestnega sklepa: M. FLEXOR CARPI RADIALIS LONGUS, M. FLEXOR<\/p>\n
DIGITORUM SUPERFICIALIS, M. FLEXOR CARPI ULNARIS, M. FLEXOR DIGITORUM<\/p>\n
PROFUNDUS<\/p>\n
66. Ozna\u010di ekstenzorje zapestnega sklepa: M. EXTENSOR CARPI RADIALIS LONGUS, M. EXTENSOR<\/p>\n
CARPI RADIALIS BREVIS<\/p>\n
67. Ozna\u010di radialne abduktorje zapestnega sklepa: M. FLEXOR CARPI RADIALIS, M. EXTENSOR CARPI<\/p>\n
RADIALIS LONGUS, M. EXTENSOR CARPI RADIALIS BREVIS<\/p>\n
68. Ozna\u010di ulnarne abduktorje zapestnega sklepa: M. FLEKSOR CARPI ULNARIS<\/p>\n
69. Ozna\u010di abduktorje spodnjega sko\u010dnega sklepa: M. PERONEUS LONGUS, M. PERONEUS BREVIS<\/p>\n
70. Ozna\u010di plantarne fleksorje zgornjega sko\u010dnega sklepa: M. FLEXOR HALLUCIS LONGUS, M. TRICEPS<\/p>\n
SURAE, M. SOLEUS, M. FLEXOR DIGITORUM LONGUS, M. TIBIALIS POSTERIOR<\/p>\n
71. Ozna\u010di adduktorje spodnjega sko\u010dnega sklepa: M. FLEXOR HALLUCIS LONGUS, M. FLEXOR<\/p>\n
DIGITORUM LONGUS, M. TIBIALIS ANTERIOR<\/p>\n
72. Mi\u0161ice, ki izvajajo everzijo stopala so: M. PERONEUS BREVIS, M. PERONEUS LONGUS<\/p>\n
73. Mi\u0161ice, ki izvajajo inverzijo stopala so: M. FLEXOR HALLUCIS LONGUS, M. FLEXOR DIGITORUM<\/p>\n
LONGUS, M. TIBIALIS ANTERIOR<\/p>\n
74. Ozna\u010di adduktorje ramenskega sklepa: M. LATISSIMUS DORSI, M. PECTORALIS MAJOR<\/p>\n
75. Ozna\u010di notranja rotatorja ramenskega sklepa: M. SUBSCAPULARIS, M. TERES MAJOR<\/p>\n
76. Ozna\u010di mi\u0161ice rotatorne man\u0161ete ramenskega sklepa: M. INFRASPINATUS, M. SUPRASPINATUS, M.<\/p>\n
TERES MINOR<\/p>\n
77. Ozna\u010di fleksorje komol\u010dnega sklepa: M. BRACHIALIS, M. BRACHIORADIALIS<\/p>\n
78. Edini ekstenzor komol\u010dnega sklepa je: M. TRICEPS BRACHII<\/p>\n
79. Ozna\u010di pronatorje podlahti: M. BRACHIORADIALIS.<\/p>\n
\u017dIV\u010cEVJE \u2013 SYSTEMA NERVOSUM<\/p>\n
1. Centralno \u017eiv\u010devje tvori: CEREBRUM, CEREBELLUM, TRUNCUS CEREBRI IN MEDULLA<\/p>\n
SPINALIS<\/p>\n
2. Periferno \u017eiv\u010devje tvori: 12 PAROV MO\u017dGANSKIH \u017dIVCEV IN 31 PAROV HRBTENJA\u010cNIH<\/p>\n
\u017dIVCEV, izhajajo iz: MO\u017dGANSKEGA DEBLA<\/p>\n
3. Hrbtenja\u010da sega pri odraslem od: ZATILNICE DO 2. LEDVENEGA VRETENCA<\/p>\n
4. Ozna\u010di strukture hrbtenja\u010de: CONUS MEDULLARIS, SUBSTANTIA ALBA, FUNICULUS ANTERIOR<\/p>\n
5. Ozna\u010di strukture hrbtenja\u010de: CORNU ANTERIUS, CORNU POSTERIUS, CANALIS CENTRALIS<\/p>\n
6. Substantia grisea v hrbtenja\u010di: JE PRETE\u017dNO IZTELES \u017dIV\u010cNIH CELIC, LE\u017dI V NOTRANJOSTI, IMA<\/p>\n
NA PRE\u010cNEM PREREZU OBLIKO \u010cRKE H.<\/p>\n
7. Substantia alba v hrbtenja\u010di: LE\u017dI NA POVR\u0160INI, TVORI SVE\u017dNJE, FUNICULUS ANTERIOR,<\/p>\n
POSTERIOR IN LATERALIS, JE ZGRAJENA IZ MIELINIZIRANIH AKSONOV<\/p>\n
8. Celice v sprednjem rogu hrbtenja\u010de so predvsem: MULTIPOLARNE<\/p>\n
9. Truncus cerebri: JE ZGRAJEN IZ TREH DELOV, JE NAJBOLJ PODOBEN HRBTENJA\u010cI<\/p>\n
10. Ozna\u010di strukture mo\u017eganskega debla: OLIVA, MESENCEPHALON, FOSSA RHOMBOIDEA,<\/p>\n
PIRAMIDA<\/p>\n
11. Ozna\u010di strukture mo\u017eganskega debla: ROMBASTA JAMA, JEDRA SIVE SUBSTANCE, MOST,<\/p>\n
PODALJ\u0160ANA HRBTENJA\u010cA<\/p>\n
12. Medulla oblongata je: PODALJ\u0160ANA HRBTENJA\u010cA, KAVDALNI DEL MO\u017dGANSKEGA DEBLA<\/p>\n
13. Za podalj\u0161ano hrbtenja\u010do je zna\u010dilno da: JE PO ZGRADBI NAJBOLJ PODOBNA HRBTENJA\u010cI, TVORI<\/p>\n
DNO \u010cETRTEGA MO\u017dGANSKEGA PREKATA<\/p>\n
14. Siva substanca v mo\u017eganskem deblu: LE\u017dI V NOTRANJOSTI, JE RAZDELJENA V SIMETRI\u010cNA<\/p>\n
JEDRA<\/p>\n
15. Bela substanca v mo\u017eganskem deblu: POVEZUJE MO\u017dGANSKO DEBLO Z MALIMI IN VELIKIMI<\/p>\n
MO\u017dGANI, POVEZUJE MO\u017dGANSKO DEBLO S HRBTENJA\u010cO, JE PRETE\u017dNO NA POVR\u0160INI<\/p>\n
16. Fossa rhomboidea je: DNO \u010cETRTEGA MO\u017dGANSKEGA PREKATA<\/p>\n
17. Mali mo\u017egani le\u017eijo: V ZADAJ\u0160NJI LOBANJSKI KOTANJI, SIVO SUBSTANCO NA POVR\u0160INI IN V<\/p>\n
NOTRANJOSTI, BELO PA V NOTRANJOSTI<\/p>\n
18. Ozna\u010di strukture malih mo\u017eganov: VERMIS, ARBOR VITAE<\/p>\n
19. Mali mo\u017egani: SO UDELE\u017dENI PRI VZDR\u017dEVANJU TELESNEGA RAVNOTE\u017dJA, URAVNAVAJO<\/p>\n
GIBE<\/p>\n
20. Ozna\u010di strukture velikih mo\u017eganov: TELENCEPHALON, DIENCEPHALON, INSULA<\/p>\n
21. Thalamus: LE\u017dI V STENI TRETJEGA PREKATA, JE PREDVSEM RELEJNO JEDRO ZA<\/p>\n
AFERENTNE PROGE<\/p>\n
22. Thalamus je zgrajen prete\u017eno iz: SIVE SUBSTANCE, le\u017ei v: DIENCEFALONU<\/p>\n
23. Hypothalamus le\u017ei: POD TALAMUSOM, NA DNU TRETJEGA MO\u017dGANSKEGA PREKATA, V<\/p>\n
DIENCEFALONU<\/p>\n
24. Ozna\u010di strukture hipotalamusa: TUBER CINEREUM, INFUNDIBULUM, CORPORA MAMILLARIA<\/p>\n
25. Hypothalamus: SPODBUJA IZLO\u010cANJE HORMONOV ADENOHIPOFIZE, JE NAJVI\u0160JI NIVO<\/p>\n
VEGETATIVNEGA \u017dIV\u010cEVJA<\/p>\n
26. Hypothalamus ima naslednje funkcije: SODELUJE PRI URAVNAVANJU TELESNE TEMPERATURE,<\/p>\n
IZLO\u010cA HORMONE NEVROHIPOFIZE, SODELUJE PRI URAVNAVANJU OB\u010cUTKA \u017dEJE,<\/p>\n
SODELUJE PRI URAVNAVANJU OB\u010cUTKA LAKOTE<\/p>\n
27. \u010ce\u0161arika je del: EPITALAMUSA, \u017dleza je: ENDOKRINA<\/p>\n
28. Insula le\u017ei: MED TEMPORALNIM, FRONTALNIM IN PERIETALNIM RE\u017dNJEM<\/p>\n
29. V velikih mo\u017eganih je siva substanca: NA POVR\u0160INI IN V NOTRANJOSTI, Pripada ji: CORPUS<\/p>\n
STRIATUM<\/p>\n
30. Katere trditve veljajo za simpatikus: IZVIRA IZ LATERALNEGA ROGA SIVE SUBSTANCE<\/p>\n
HRBTENJA\u010cE, PREGANGLIONARNO NITJE SE LAHKO KON\u010cA V PREVERTEBRALNIH<\/p>\n
GANGLIJIH, EDEN OD NJEGOVIH PLEKSUSOV JE PLEXUS COELIACUS<\/p>\n
31. Glavna skupina jeder bazalnih ganglijev je: PROGASTO TELO<\/p>\n
32. Progasto telo sestavljajo: LE\u010cASTO JEDRO, REPATO JEDRO, PULAMEN<\/p>\n
33. Katere trditve veljajo za parasimpatikus: IMA DOLGE PREGANGLIONARNE NEVRONE<\/p>\n
34. Le\u010dasto jedro delimo na: ZUNANJI DEL \u2013 PUTAMEN IN NOTRANJI DEL \u2013 GLOBUS PALLIDUS<\/p>\n
35. Za komisurno nitje je zna\u010dilno, da povezuje: LEVO IN DESNO HEMISFERO<\/p>\n
36. Najve\u010dji del komisurnega nitja je: CORPUS CALLOSUM<\/p>\n
37. Asoviacijsko nitje povezuje: RAZLI\u010cNE PREDELE IN RE\u017dNJE ZNOTRAJ ENE HEMISFERE<\/p>\n
38. Projekcijsko nitje povezuje: MO\u017dGANSKO SKORJO Z MO\u017dGANSKIM DEBLOM IN HRBTENJA\u010cO<\/p>\n
39. Capsula interna poteka med: TALAMUSOM, REPATIM JEDROM IN LA\u010cASTIM JEDROM<\/p>\n
40. Capsula interna se proti skorji razpre kot: CORONA RADIALA<\/p>\n
41. Aferentne proge: SO ASCENDENTNE PROGE, k njim \u0161tejemo: OPTO\u010cNO PROGO<\/p>\n
42. Pri aferentnih progah je periferni nevron: PRVI \u010cLEN, poteka iz: RECEPTORJA V HRBTENJA\u010cO ALI<\/p>\n
MO\u017dGANSKO DEBLO<\/p>\n
43. Pri aferentnih progah je centralni nevron: RUGI \u010cLEN, poteka iz: HRBTENJA\u010cE ALI MO\u017dGANSKEGA<\/p>\n
DEBLA DO TALAMUSA<\/p>\n
44. Pri aferentnih progah je kortikalni nevron: TRETJI \u010cLEN, poteka iz: TALAMUSA V SKORJO VELIKIH<\/p>\n
MO\u017dGANOV<\/p>\n
45. Proge splo\u0161ne somatske senzibilnosti prevajajo ob\u010dutek: DOTIKA, MRAZA, TOPLOTE<\/p>\n
46. Eferentne proge: SO DESCENDENTNE, ene od njih so: TRACTUS CORTICOSPINALIS, PIRAMIDNI<\/p>\n
SISTEM<\/p>\n
47. Ozna\u010di strukture skozi katere poteka prvi \u010dlen piramidne proge: PONS, CORONA RADIALA, CAPSULA<\/p>\n
INTERNA, MO\u017dGANSKA KRAKA<\/p>\n
48. Piramidna proga: POTEKA SKOZI PIRAMIDO, SKOZI \u017dARKASTO NITJE, CORONA RADIALA, se<\/p>\n
imenuje: TRACTUS CORTICOSPINALIS, Sestavljajo jo: DVA \u010cLENA<\/p>\n
49. Katere strukture so v zvezi s piramidno progo: MOTORI\u010cNI KORTEKS VELIKIH MO\u017dGANOV,<\/p>\n
CORONA RADIATA, MOTORI\u010cNA DEGUSACIJA<\/p>\n
50. Katere strukture so zna\u010dilne za simpati\u010dni sistem: PTUNCUS SYMPATICUS, NN SPLANCHNICI<\/p>\n
51. \u0160tevilo mo\u017eganskih prekatov je: 4<\/p>\n
52. V velikih mo\u017eganih so: 3 MO\u017dGANSKI PREKATI, med njimi: STA DVA V LEVI IN DESNI<\/p>\n
HAMISFERI IN EDEN V DIENCEFALONU<\/p>\n
53. \u010cetrti prekat le\u017ei: MED MALIMI MO\u017dGANI IN MO\u017dGANSKIM DEBLOM<\/p>\n
54. Mo\u017egansko teko\u010dino izlo\u010da: HOPOIDNI PLETE\u017d, resorbira se: PREK ARAHNOIDNIH GRANULACIJ<\/p>\n
55. Tretji mo\u017eganski prekat: MEJI NA TALAMUS, AQUAEDUCTUS CEREBRI<\/p>\n
56. Dura mater je: ZGRAJENA IZ \u010cVRSTEGA VEZIVA, DRUGEGA SAKRALNEGA VRETENCA<\/p>\n
57. Epiduralni prostor le\u017ei med: OBEMA LISTOMA DURE, v njem SO VENSKI SINUSI<\/p>\n
58. Arachnoidea je: ZGRAJENA IZ RAHLEGA VEZIVA, sega do: DRUGEGA SAKRALNEGA VRETENCA<\/p>\n
59. Pia mater je: NOTRANJA MO\u017dGANSKA OVOJNICA, sega do: DRUGEGA LUMBALNEGA<\/p>\n
VRETENCA<\/p>\n
60. Subarahnoidni prostor le\u017ei med: PIO IN ARAHNOIDEO, v njem: JE MO\u017dGANSKI LIKVOR<\/p>\n
61. Lumbalna cisterna je: V SUBARAHNOIDNEM PROSTORU, sega od: DRUGEGA LUMBALNEGA DO<\/p>\n
DRUGEGA SAKRALNEGA VRETENCA<\/p>\n
62. Mo\u017eganski \u017eivci so: MOTORI\u010cNI, SENZORI\u010cNI IN ME\u0160ANI<\/p>\n
63. Mo\u017eganski \u017eivci: RAZEN PRVIH DVEH IZHAJAJO VSI IZ MO\u017dGANSKEGA DEBLA<\/p>\n
64. Mo\u017eganskih \u017eivcev je: 12 PAROV, njihova motori\u010dna jedra le\u017eijo: MEDIALNO<\/p>\n
65. Vohalni \u017eivec je: SENZORI\u010cNI, POTEKA SKOZI KRIBROZNO LAMINO SITKE<\/p>\n
66. Vidni \u017eivec je: N. OPICUS, DRUGI MO\u017dGANSKI \u017dIVEC<\/p>\n
67. N. opticuss zapu\u0161\u010da zrklo: MEDIALNO OD OPTI\u010cNE OSI, NA SLEPI PEGI, OB PAPILI<\/p>\n
68. Chiasma opticum: LE\u017dI PRED TUR\u0160IM SEDLOM, LE\u017dI PRED HIPOFIZO, V NJEJ SE NITJE<\/p>\n
OPTI\u010cNEGA \u017dIVCA DELNO KRI\u017dA<\/p>\n
69. Pri opti\u010dni kiazmi: NITJE TEMPORALNE POLOVICE MRE\u017dNICE OSTANE NA ISTI STRANI, NITJE<\/p>\n
NAZALNE POLOVICE MRE\u017dNICE PRESTOPI NA DRUGO STRAN<\/p>\n
70. Opti\u010dno nitje, od kiazme do talamusa se imenuje: TRACTUS OPTICUS<\/p>\n
71. N. oculomotorius je: MOTORI\u010cNI, VEGETATIVNI, o\u017eiv\u010duje: NOTRANJE MI\u0160ICE O\u010cESA, ZUNANJE<\/p>\n
MI\u0160ICE O\u010cESA<\/p>\n
72. N. trochlearis je: 4 MO\u017dGANSKI \u017dIVEC, o\u017eiv\u010duje: M. OBLIQUUS SUPERIOR<\/p>\n
73. N. abducens: O\u017dIV\u010cUJE MI\u0160ICO, KI ZRKLO ABDUCIRA<\/p>\n
74. 3 veni \u017eivec je: ME\u0160AN \u017dIVEC, o\u017eiv\u010duje: M. MASSETER, O\u010cESNO VEZNICO<\/p>\n
75. Senzori\u010dni del 3 vejnega \u017eivca se razdeli na: N. OPHTALMICUS, N. MAXILLARIS IN N.<\/p>\n
MANDIBULARIS<\/p>\n
76. Motori\u010dni del \u017eivca N. trigeminus o\u017eiv\u010duje: VSE \u017dVE\u010cNE MI\u0160ICE<\/p>\n
77. Senzori\u010dni del 3 vejnega \u017eivca: JE MO\u010cNEJ\u0160I DEL, o\u017eiv\u010duje: KORNEO, VEZNICO<\/p>\n
78. N. mandibularis o\u017eiv\u010duje: KO\u017dO ZUNANJEGA SLUHOVODA, SPODNJE ZOBE<\/p>\n
79. N. ophthalmicus o\u017eiv\u010duje: O\u010cESNO VEZNICO, KO\u017dO NAD O\u010cESNO RE\u017dO, RO\u017dENICO<\/p>\n
80. N. maxillaris o\u017eiv\u010duje: PODRO\u010cJE KO\u017dE MED O\u010cESNO IN USTNO RE\u017dO, ZGORNJE ZOBE<\/p>\n
81. N. facialis: JE MOTORI\u010cEN, oskrbuje: OBRAZNE MI\u0160ICE IN PLATIZMO<\/p>\n
82. Obrazni \u017eivec poteka skozi: PIRAMIDO SEN\u010cNICE, OBU\u0160ESNO SLINAVKO<\/p>\n
83. N. intermedius: SENZORI\u010cNO O\u017dIV\u010cUJE SPREDNJI DEL JEZIKA, DEL NITJA IMENUJEMO<\/p>\n
CHORDA TYMPANI<\/p>\n
84. N. statoacusticus: JE 8 MO\u017dGANSKI \u017dIVEC, JE SENZORI\u010cEN<\/p>\n
85. N. glossopharyngeus: IMA PARASIMPATI\u010cNO NITJE ZA OBU\u0160ESNO SLINAVKO, MOTORI\u010cNO<\/p>\n
OSKRBUJE ZUNANJE IN NOTRANJE MI\u0160ICE JEZIKA<\/p>\n
86. N. glossopharyngeus je: VEGETATIVNI, ME\u0160AN, senzori\u010dno o\u017euv\u010duje: KOREN JEZIKA, \u017dRELO<\/p>\n
87. Veja 9 mo\u017eganskega \u017eivca: VODI IZ BARORECEPTORJEV<\/p>\n
88. N. vagus je: NAJDALJ\u0160I MO\u017dGANSKI \u017dIVEC<\/p>\n
89. N. vagus je sinonim: ZA PARASIMPATICUS, njegov ve\u010dji del je: VEGETATIVNI<\/p>\n
90. Klate\u017e je: 10 MO\u017dGANSKI \u017dIVEC<\/p>\n
91. Veja vagusa je: N. LARYNGEEUS RECURRENS<\/p>\n
92. N. vagus o\u017eiv\u010duje: \u017dLEZE DIHAL, TREBU\u0160NO SLINOVKO, NADLEDVI\u010cNE \u017dLEZE<\/p>\n
93. 10 mo\u017eganski \u017eivec oskrbuje: MI\u0160ICE GRLA, GLADKO MI\u0160I\u010cJE DIHAL<\/p>\n
94. V trebu\u0161ni votlini n. vagus o\u017eiv\u010duje: \u017dELODEC, DVANAJSTNIK, PROKSIMALNO TRETINO<\/p>\n
DEBELEGA \u010cREVESA<\/p>\n
95. Organi, ki jih vagus NE o\u017eiv\u010duje so: SE\u010cEVOD, MODA<\/p>\n
96. 11 mo\u017eganski \u017eivec je: N. ACCESSORIUS<\/p>\n
97. N. accessorius oskrbuje: M. STERNOCLEIDOMASTEIDEUS, M. TRAPEZIUS<\/p>\n
98. 12 mo\u017eganski \u017eivec je: MOTORI\u010cEN<\/p>\n
99. N. hypoglossus oskrbuje: ZUNANJE MI\u0160ICE JEZIKA, NOTRANJE MI\u0160ICE JEZIKA<\/p>\n
100.Del ko\u017ee, ki ga o\u017eiv\u010duje par spinalnih \u017eivcev, je: DERMATOM<\/p>\n
101.Del skeletnega mi\u0161i\u010dja, ki ga o\u017eiv\u010duje par spinalnih \u017eivcev, je: MIOTOM<\/p>\n
102.Spinalnih \u017eivcev je: 31 PAROV, 8- VRATNIH, 12-PRSNIH, 5- LEDVENIH, 5- KRI\u017dNI\u010cNIH IN 1-<\/p>\n
TRTI\u010cNI<\/p>\n
103.Hrbtenja\u010dni \u017eivci so: ME\u0160ANI, SOMATSKI<\/p>\n
104.Aferentno nitje spinalnega \u017eivca je: SENZORI\u010cNO, RADIX POSTERIOR<\/p>\n
105.Eferentno nitje spinalnega \u017eivca je: MOTORI\u010cNO, RADIX ANTERIOR<\/p>\n
106.Korenini spinalnega \u017eivca zapu\u0161\u010data hrbteni\u010dni kanal skozi odprtino: FORAMEN INTERVENTEBRALE<\/p>\n
107.Najdalj\u0161i potek v hrbteni\u010dnem kanalu imaju: LEDVENI SPINALNI \u017dIVCI, KRI\u017dNI\u010cNI SPINALNI \u017dIVCI<\/p>\n
108.Cauda equina je zgrajena: IZ KORENIN LEDVENIH, KRI\u017dNI\u010cNIH IN TRTI\u010cNIH SPINALNIH<\/p>\n
\u017dIVCEV<\/p>\n
109.Senzori\u010dni nevroni spinalnih \u017eivcev so: PSEVDOUNIPOLARNI, njihova telesa so zbrana v: SPINALNEM<\/p>\n
GANGLIJU<\/p>\n
110.Motori\u010dni nevroni so: MULTIPOLARNI, njihova telesa so zbrana v: SPREDNJEM ROGU SIVE<\/p>\n
SUBSTANCE HRBTENJA\u010cE<\/p>\n
111.Ob izstopu iz hrbteni\u010dnega kanala se spinalni \u017eivec razdeli na: \u0160IBKEJ\u0160O DORSALNO VEJO IN<\/p>\n
MO\u010cNEJ\u0160O VENTRALNO VEJO<\/p>\n
112.Dorzalne veje spinalnih \u017eivcev oskrbujejejo: KO\u017dO IN MI\u0160ICE HRBTNEGA PREDELA TRUPA<\/p>\n
113.Ventralne veje spinalnih \u017eivcev oskrbujejo: KO\u017dO IN MI\u0160ICE UDOV, KO\u017dO IN MI\u0160ICE PRSTNE<\/p>\n
STENE<\/p>\n
114.Dorzalne veje vratnih \u017eivcev: NE TVORIJO PLETE\u017dEV, oskrbujejo: MI\u0160ICE VRATNEGA DELA<\/p>\n
HRBTENICE, KO\u017dO NA DORZALNI STRANI GLAVE<\/p>\n
115.Ventralne veje vratnih \u017eivcev sestavljajo: PLEXUS CERVICALIS, PELXUS BRACHIALIS<\/p>\n
116.Plexus cervialis sestavljajo: 1. DO 4. CERVIKALNI \u017dIVEC<\/p>\n
117.Najpomembnej\u0161i \u017eivec vratnega plete\u017ea je: N. PHRENICUS<\/p>\n
118.Motori\u010dne veje vratnega plete\u017ea o\u017eiv\u010dujejo: PREVERTEBRALNE MI\u0160ICE, INFRAHIOIDNE MI\u0160ICE<\/p>\n
119.Senzori\u010dne veje vratnega plete\u017ea o\u017eiv\u010dujejo ko\u017eo: VRATU<\/p>\n
120.N. phrenicus je: SPINALNI \u017dIVEC, \u017dIVEC CERVIKALNEGA PLETE\u017dA<\/p>\n
121.Freni\u010dni \u017eivec oskrbuje: TREBU\u0160NO PREPONO, OSR\u010cNIK, MEDIASTINALNO PLEVRO<\/p>\n
122.N. phrenicus poteka: V SPREDNJEM MEDPLJU\u010cJU, MED MEDIASTINALNO PLEVRO IN<\/p>\n
OSR\u010cNIKOM<\/p>\n
123.Freni\u010dni \u017eivec prestopa trebu\u0161no prepono: DESNO S SPODNJO VENO KAVO, LEVO S<\/p>\n
PO\u017dIRALNIKOM<\/p>\n
124.Plexus brachialis tvori: 5. DO 8. VRATNI IN DEL PRVEGA PRSNEGA \u017dIVCA<\/p>\n
125.Brahialni plete\u017e o\u017eiv\u010duje: SENZORI\u010cNO IN MOTORI\u010cNO RAMENSKI OBRO\u010c IN ZGORNJI UD<\/p>\n
126.Supraklavikularni del brahialnega plete\u017ea poteka nad: KLJU\u010cNICO, o\u017eiv\u010duje: MI\u0160ICE RAMENSKEGA<\/p>\n
OBRO\u010cA<\/p>\n
127.Infraklavikularni del brahialnega plete\u017ea poteka: POD KLJU\u010cNICO, SKUPAJ Z AKSILARNO ARTERIO<\/p>\n
128.Infraklavikularni del brahialnega plete\u017ea se deli na: 3 SVE\u017dNJE, med njimi so: FASCICULUS<\/p>\n
POSTERIOR, MEDIALIS IN LATERALIS<\/p>\n
129.\u017divci zadaj\u0161njega sve\u017enja brahialnega plete\u017ea so: N. AXILLARIS, N. RADIALIS<\/p>\n
130.\u017divci lateralnega sve\u017enja brahialnega plete\u017ea so: N. MUSCULOCULANEUS, DELOMA N. MEDIANUS<\/p>\n
131.\u017divec medialnega sve\u017enja brahialnega plete\u017ea je: N. ULNARIS<\/p>\n
132.N. axillaris o\u017eiv\u010duje: M. TERES MINOR, M. BICEPS BRACHII<\/p>\n
133.N. radialis o\u017eiv\u010duje: EKSTENZORJE ZGORNJEGA UDA, KO\u017dO NA EKSTENZORNI STRANI<\/p>\n
ZGORNJEGA UDA, M. TRICEPS BRACHII<\/p>\n
134.N. musculocutaneus o\u017eiv\u010duje: M. BICEPS BRACHI, M. BRACHIALIS, KO\u017dO NA LATERALNI<\/p>\n
STRANI PODLAKTA<\/p>\n
135.N. medianus je \u017eivec: LATERALNEGA IN MEDIALNEGA SVE\u017dNJA<\/p>\n
136.N. medianus o\u017eiv\u010duje: MI\u0160ICE NA VOLARNI RADIALNI STRANI PODLAKTA<\/p>\n
137.V dlani n. medianus o\u017eiv\u010duje ko\u017eo: 1.,2. 3. IN POLOVICO 4. PRSA<\/p>\n
138.Na dorsalni strani roke n. medianus o\u017eiv\u010duje ko\u017eo: DRUGE IN TRETJE FALANGE 2. IN 3. PRSTA<\/p>\n
139.N. medianus o\u017eiv\u010duje: MI\u0160ICE PAL\u010cEVE KEPE<\/p>\n
140.N. ulnaris o\u017eiv\u010duje: KO\u017dO IN MI\u0160ICE NA VOLARNI ULNARNI STRANI PODLAKTA<\/p>\n
141.V dlani n. ulnaris o\u017eiv\u010duje ko\u017eo: 5. IN polovico 4. prsta<\/p>\n
142.Na dorzalni strani roke n. ulnaris o\u017eiv\u010duje ko\u017eo: 4. IN 5. PRSTA<\/p>\n
143.N. ulnaris o\u017eiv\u010duje: MI\u0160ICE MEZIN\u010cEVE KEPE, MEDKOSTNE MI\u0160ICE<\/p>\n
144.Prsni spinalni \u017eivci: IMAJO IME TORAKALNI, NE SESTAVLJAJO PLETE\u017dEV, SO SEGMENTALNI<\/p>\n
\u017dIVCI<\/p>\n
145.Prvih 6. parov prsnih \u017eivcev oskrbuje: MEDREBRNE MI\u0160ICE, KOSTALNO PLEVRO<\/p>\n
146.Drugih 6 parov prsnih \u017eivcev oskrbuje: PARIETALNI LIST PODTREBU\u0160NICE, KO\u017dO TREBU\u0160NE<\/p>\n
STRENE, TREBU\u0160NE MI\u0160ICE<\/p>\n
147.Plexus lumbalis sestavljajo: 12. PARSNI IN 1. \u2013 4. LEDVENI \u017dIVEC<\/p>\n
148.Glavni \u017eivec ledvenega plete\u017ea je: N. FEMORALIS<\/p>\n
149.N. femoralis o\u017eiv\u010duje: M. PSOAS, M. QUADRICEPS, M. SARTORIUS<\/p>\n
150.N. obturatorius o\u017eiv\u010duje: VSE ADDUKTORJE STEGNA, KO\u017dO NA MEDIALNI STRANI STREGNA,<\/p>\n
M. OBTURATORIUS EXTERNUS<\/p>\n
151.Plexus socralis sestavljajo: 4. IN 5. LEDVENI TER 1., 2., 3. SAKRALNI \u017dIVEC<\/p>\n
152.Najmo\u010dnej\u0161i \u017eivec sakralnega plete\u017ea je: N. ISCHIADICUS<\/p>\n
153.N. ischiadius v stegnu o\u017eiv\u010duje: M. BICEPS FEMORIS, M. SEMITENDINOSUS, FLEKSORJE<\/p>\n
KOLENSKEGA SKLEPA<\/p>\n
154.N. ischiadicus je: NAJDALJ\u0160I SPINALNI \u017dIVEC, NAJMO\u010cNEJ\u0160I \u017dIVEC SAKRALNEGA PLETE\u017dA,<\/p>\n
poteka: ZA KOL\u010cNIM SKLEPOM<\/p>\n
155.N. ischiadicus se v podkolenski jami deli na: N. TIBIALIS IN N. FIBULARIS COMMUNIS<\/p>\n
156.Simpati\u010dni \u017eivci imajo: DOLGE NEMIELINIZIRANE POSTGANGLIONARNE NEVRONE, KRATKE<\/p>\n
MIELINIZIRANE PREGANGLIONARNE NEVRONE<\/p>\n
157.Parasimpati\u010dni \u017eivci imajo: DOLGE MIELINIZIRANE PREGANGLIONARNE NEVRONE, KRATKE<\/p>\n
NEMIENILINIZIRANE POSTGANGLIONARNE NEVRONE<\/p>\n
158.Mo\u017eganski \u017eivci, ki vsebujejo parasimpati\u010dno nitje so: N. OCULOMOTORIUS, N.<\/p>\n
GLOSSOPHARYNGEUS<\/p>\n
\u010cUTILA \u2013 ORGAN SENSORIA<\/p>\n
1. Okro\u017ei strukture zunanje plasti zrkla: CORNEA, SCLERA, RO\u017dENICA, BELO\u010cNICA<\/p>\n
2. Okro\u017ei strukture srednje plasti zrkla: \u0160ARENICA, M. DILATATOR PUPILLAE, ZENICA, M. CILIARIS,<\/p>\n
PUPILLA, MM. SPHINCTER IN DILATATOR PUPILLAE<\/p>\n
3. Okro\u017ei strukture notranje plasti zrkla: MRE\u017dNICA, MACULA, RETINA, PALI\u010cNICE, \u010cEPNICE<\/p>\n
4. Ozna\u010di strukture vek: TARSUS, CONJUNCTIVA<\/p>\n
5. Ozna\u010di strukture solznega aparata: GRANDULA LACRIMALIS, DUCTUS NASOLACRIMALIS<\/p>\n
6. Ozna\u010di strukture vek in solznega aparata: SACCUS LACRIMALIS<\/p>\n
7. Ozna\u010di strukture diopti\u010dnega aparata zrkla: LENS, RO\u017dENICA, STEKLOVINA<\/p>\n
8. Ozna\u010di strukture zunanjega u\u0161esa: AURICULA, MEATUS ACUSTICUS EXTERNUS, MEMBRANA<\/p>\n
TYMPANI, UHELJ<\/p>\n
9. Ozna\u010di strukture srednjega u\u0161esa: STAPES, INCUS, MALLEUS, TUBA AUDITIVA, CAVUM<\/p>\n
TYMPANI, M. TENSOR TYMPANI, M. STAPEDIUS<\/p>\n
10. Ozna\u010di strukture notranjega u\u0161esa: KO\u017dNATI POL\u017d, CORTIJEV ORGAN, PERILIMFA, RAVNOTE\u017dNI<\/p>\n
ORGAN, ANDOLIMFA, VESTIBULUM, KO\u0160\u010cENI LABIRINT<\/p>\n
11. N. oculomotorius inervira naslednje mi\u0161ice: M. RECTUS MEDIALIS, M. OBLIQUUS INFERIOR, M.<\/p>\n
RECTUS INFERIOR<\/p>\n
12. N. abducens invervira naslednje mi\u0161ice: M. RECTUS LATERALIS<\/p>\n
13. N. trochlearis invervira naslednje mi\u0161ice: M. OBLIQUUS SUPERIR<\/p>\n
14. Zenico o\u017ei: M. SPHINCTER PUPILLAE<\/p>\n
15. Zenico \u0161iri: M. DILATATOR PUPILLAE<\/p>\n
16. Zrklo obra\u010da navzgor: M. RECTUS SUPERIOR<\/p>\n
17. Zrklo obra\u010da navzdol: M. RECTUS INFERIOR<\/p>\n
18. Zrklo obra\u010da navznoter: M. RECTUS MEDIALIS<\/p>\n
19. Zrklo obra\u010da navzven: M. RECTUS LATERALIS<\/p>\n
20. Latinsko ime za belo\u010dnico je: SCLERA<\/p>\n
21. Saccus lacrimalis je latinsko ime za: SOLZNO VRE\u010cICO<\/p>\n
22. Latinsko ime za bobni\u010d je: MEMBRANA TYMPANI<\/p>\n
23. Latinsko ime za nakovalec je: INCUS<\/p>\n
24. Latinsko ime za \u017eilnico je: CHOROIDEA<\/p>\n
25. Latinsko ime za solzevod je: DUCTUS NASOLACRIMALIS<\/p>\n
26. Latinsko ime za zanico je: PUPILLA<\/p>\n
27. Latinsko ime za rumeno pego je: MACULA<\/p>\n
28. Latinsko ime za mre\u017enico je: RETINA<\/p>\n
29. Latinsko ime za uhelj je: AURICULA<\/p>\n
30. Latinsko ime za bobni\u010dno votlino je: CAVUM TYMPANI<\/p>\n
31. Latinsko ime za kladivce je: MALLEUS<\/p>\n
32. Latinsko ime za stremence je: STAPES<\/p>\n
33. Meatus acusticus externus je: ZUNANJI SLUHOVOD<\/p>\n
34. Tuba auditiva: SE ZA\u010cNE V BOBNI\u010cNI VOTLINI, SE KON\u010cA V NAZOFARINKSU<\/p>\n
35. Cornea je latinsko ime za: RO\u017dENICO<\/p>\n
36. Za u\u0161esno trobljo velja da: SE KON\u010cA V NOSNEM DELU \u017dRELA, JE DOLGA OKOLI 3,5 CM<\/p>\n
37. Za ro\u017eenico velja da: JE BREZ\u017dILNA, JE DEL ZUNANJE PLASTI ZRKLA<\/p>\n
38. Za belo\u010dnico velja da: JE NJEJO LATINSKO IME SCLERA, JE DEL ZUNANJE PLASTI ZRKLA<\/p>\n
39. Glandula lacrimalis le\u017ei: V ZGORNJEM STRANSKEM KOTU ORBITE<\/p>\n
40. Membrana tympani: LO\u010cI ZUNANJI SLUHOVOD OD SREDNJEGA U\u0160ESA, JE POSTAVLJENA<\/p>\n
PO\u0160EVNO<\/p>\n
41. Cortijev organ: VSEBUJE RECEPTORJE ZA SLUH, LE\u017dI NA BAZALNI MEMBRANI KO\u017dNATEGA<\/p>\n
POL\u017dA<\/p>\n
42. Choroidea: JE LATINSKO IME ZA \u017dILNICO, JE BOGATO PREKRVAVLJENA<\/p>\n
43. Ductus nasolacrimalis: JE LATINSKO IME ZA SOLZNO IZVODILO, SE ODPIRA POD SPODNJO<\/p>\n
NOSNO \u0160KOLJ\u010cNICO<\/p>\n
44. Pupilla je: ODPRTINA V \u0160ARENICI<\/p>\n
45. Macula je: RUMENA PEGA, MESTO NAJOSTREJ\u0160EGA VIDA<\/p>\n
46. Retina je: LATINSKO IME ZA MRE\u017dNICO<\/p>\n
47. Sprednji o\u010desni prekat le\u017ei med: RO\u017dENICO, LE\u010cO IN \u0160ARENICO<\/p>\n
48. Zadaj\u0161nji o\u010desni prekat le\u017ei med: \u0160ARENICO, LE\u010cO, STEKLOVINO IN CILIARNIM KORPUSOM<\/p>\n
49. Malleus je latinsko ime za: KLADIVCE<\/p>\n
50. Zunanje o\u010desne mi\u0161ice so: M. RECTUS SUPERIOR, M. OBLIQUUS INFERIOR<\/p>\n
PREBAVILA \u2013 DIGESTIVNI APARAT<\/p>\n
1. Prebavna cev poteka: OD UST DO ZADNJIKA, meri: DO 8 M<\/p>\n
2. Plasti prebavne cevi so: TUNICA MUCOSA, TELA SUBMUCOSA, TUNICA MUSCULATIS IN<\/p>\n
TUNICA ADVENTILA, (drugi odgovor isti) TUNICA MUCOSA, TELA SUBMUCOSA, TUNICA<\/p>\n
MUSCULATIS IN TUNICA SEROSA<\/p>\n
3. Ozna\u010di strukture ustne votline: RIMA ORIS, ISTHMUS FAUCIUM, GINGIVA, LINGUA<\/p>\n
4. Mejo med ustno votlino in \u017erelom imenujemo: ISTHMUS FAUCIUM, GOLTNA O\u017dINA<\/p>\n
5. Ustne slinavke so: GLANDULA PAROTIS, GLANDULA SUBMANDIBULARIS, GLANDULA<\/p>\n
SUBLINGUALIS<\/p>\n
6. Ozna\u010di zobne strukture: RADIX, CORONA, DENTIN, EMAJL<\/p>\n
7. Ozna\u010di zobne strukture: CAVUM DENTIS, CEMENT, COLLUM<\/p>\n
8. V zobnici je zob vra\u0161\u010den: Z VEZIVNIM TKIVOM<\/p>\n
9. Normalno ima odrasel \u010d. naslednje \u0161t. Zob: 32<\/p>\n
10. Stalne zobe imenujemo: DENTES PERMANENTES<\/p>\n
11. \u0160tevilo mle\u010dnih zob je: 20<\/p>\n
12. Mle\u010dne zobe sestavljajo na vsaki strani zgoraj in spodaj: 2 SEKALCA, 2 KO\u010cNIKA, 1 PODO\u010cNIK<\/p>\n
13. Stalne zobe sestavljajo na vsaki strani zgoraj in spodaj: 2 LI\u010cNIKA, 1 PODO\u010cNIK, 2 SEKALCA, 3<\/p>\n
KO\u010cNIKI<\/p>\n
14. Pri stalnih zobeh opisujemo: 2 DENTES INCISIVI, 3 DENTES MOLARES, 1 DENS CANINUS, 2<\/p>\n
DENTES PREMOLARES<\/p>\n
15. Pri mle\u010dnih zobeh opisujemo: 1 DENS CANINUS, 2 DENTES MOLARES, 2 DENTES INCISIVI<\/p>\n
16. Ozna\u010di strukture jezika: TI+ONSILLA LINGUALIS, APEX, FRENULUM<\/p>\n
17. Glandula perotis je: OBU\u0160ESNA SLINAVKA, le\u017ei: PRED ZUNANJIM U\u0160ESOM IN POD NJIM<\/p>\n
18. Pri obu\u0161esni slinavki opisujemo: 5 CM DOLGO IZVODILO<\/p>\n
19. Izvodilo obu\u0161esne slinavke je dolgo: 5 CM, predre: M. BUCCINATOR<\/p>\n
20. Izvodilo obu\u0161esne slinavke se kon\u010da v vi\u0161ini: DRUGEGA ZGORNJEGA KOL\u010cNIKA<\/p>\n
21. Glandula submandibularis je: POD\u010cELJUSTNA SLINAVKA, le\u017ei: MEDIALNO OD VOGALA<\/p>\n
MANDIBULE<\/p>\n
22. Pod\u010deljustna slinovka le\u017ei: MEDIALNO OD VOGALA SPODNJE \u010cELJUSTNICE, njeno izvodilo meri<\/p>\n
pribli\u017eno: 4 CM<\/p>\n
23. Izvodilo pod\u010deljustne slinavke se kon\u010da: OB FRENULUMU JEZIKA<\/p>\n
24. Glandula sublingualis je: PODJEZI\u010cNA SLINOVKA, le\u017ei: NA MI\u0160I\u010cJU USTNEGA DNA<\/p>\n
25. Glavno izvodilo podjezi\u010dne slinavke se izliva: OB FRENULUMU JEZIKA, NA ISTEM MESTU KOT<\/p>\n
POD\u010cELJUSTNA SLINAVKA<\/p>\n
26. Isthmus faucium je meja med: USTNO VOTLINO IN \u017dRELOM<\/p>\n
27. Goltno o\u017eino omejujejo naslednje strukture: ARCUS PALATOGLOSSUS, UVULA, WALDEYERJEV<\/p>\n
LIMFATI\u010cNI OBRO\u010c<\/p>\n
28. Tonsilla palatina le\u017ei: V JAMICI MED LOKOMA ARCUS PALATOGLOSSUS IN<\/p>\n
PALATOPHARYGEUS<\/p>\n
29. Tonsilla tubaria: JE DEL WALDEYERJEVEGA OBRO\u010cA, le\u017ei: OB FARINGEALNEM USTJU<\/p>\n
U\u0160ESNE TROBLJE<\/p>\n
30. Tonsilla lingualis: JE ZGRAJENA IZ LIMFATI\u010cNEGA TKIVA, le\u017ei: OB KORENU JEZIKA<\/p>\n
31. Latinsko ime za \u017erelnico je: TONSILLA PHARYNGEA, le\u017ei: V NOSNEM DELU \u017dRELA<\/p>\n
32. Latinsko ime za \u017erelo je: PHARYNX, poteka od: BAZE LOBANJE DO 6. VRATNEGA VRETENCA<\/p>\n
33. Pharynx meri pribli\u017eno: 12 CM, prislonjen je na: HRBTENICO, PREVERTEBRALNE MI\u0160ICE<\/p>\n
34. \u017drelo delimo na naslednje odseke: NASOPHARYNX, OROPHARYNX IN LARINGOPHARYNX,<\/p>\n
EPIPHARYNX, MESOPHARYNX IN HYPOPHARYNX<\/p>\n
35. Nasopharynx je: SINONIM ZA EPIPHARYNX, V ZVEZI Z NOSNO VOTLINO<\/p>\n
36. Oropharynx je: USTNI DEL \u017dRELA, je v zvezi z: USTNO VOTLINO PREK GOLTNE O\u017dINE,<\/p>\n
GOLTNO VOTLINO PREK ISTHMUS FAUCIUM<\/p>\n
37. Laryngopharynx je: SINONIM ZA HYPOPHARYNX, za\u010dne se ob: ZGORNJEM ROBU POKLOPCA<\/p>\n
38. Hypopharynx se za\u010dne ob vhodu v: GRLO, kon\u010da se ob: SPODNJEM ROBU PRSTANASTEGA<\/p>\n
HRUSTANCA<\/p>\n
39. \u017dol\u010dna izvodila so: DUCTUS CYSTICUS, DUCTUS CHOLEDOCHUS, DUCTUS HEPATICUS DEX.<\/p>\n
40. Pri \u017erelu ima mi\u0161i\u010dna plast: ZUNANJO KRO\u017dNO PLAST, NOTRANJO VZDOL\u017dNO PLAST, TRI<\/p>\n
O\u017dILKE, DVE DVIGALKI<\/p>\n
41. Esophagus: POTEKA TUDI V VRATU, JE LATINSKO IME ZA PO\u017dIRALNIK, KRI\u017dA LEVO<\/p>\n
SAPNICO<\/p>\n
42. Po\u017eiralnik poteka od: C6 DO Th 12<\/p>\n
43. Po\u017eiralnik ima: TRI O\u017dINE, prva o\u017eina je: NA PREHODU \u017dRELA V PO\u017dIRALNIK<\/p>\n
44. Sluznico po\u017eiralnika pokriva: VE\u010cSKLADNI PLO\u0160\u010cATI EPITELIJ<\/p>\n
45. Po\u017eiralnik prestopi trebu\u0161no prepono skupaj: Z LEVIM FRENI\u010cNIM \u017dIVCEM, Z VAGUSOM<\/p>\n
46. Mi\u0161i\u010dje po\u017eiralnika je v: SPODNJI TRETJINI GLADKO, SREDNJI TRETJINI GLADKO IN<\/p>\n
PRE\u010cNOPROGASTO<\/p>\n
47. \u017delodec imenujemo: GASTER, VENTRICULUS<\/p>\n
48. Ozna\u010di strukture \u017eelodca: CURVATURA MAJOR, FUNDUS, INCISURA ANGULARIS<\/p>\n
49. Ozna\u010di strukture \u017eelodca: CARDIA, PYLORUS, SPHINCTER PYLORI, CURVATURA MINOR,<\/p>\n
ANTRUM<\/p>\n
50. Katera trditev velja za \u017eelodec: V SLUZNICI SO AREAE GASTRIAE, JE INTRAPERITONEALNI<\/p>\n
ORGAN<\/p>\n
51. V sluznici \u017eelodca so: AREAE GASTRIAE, VZDOL\u017dNE GUBE OB MALI KRIVINI, LIMFATI\u010cNI<\/p>\n
FOLIKLI<\/p>\n
52. Odseki tankega \u010drevesa so: DUODENUM, JEJUNUM IN ILEUM<\/p>\n
53. Ileum: JE DEL TANKEGA \u010cREVESA, JE SPODNJE TANKO \u010cREVO, SE KON\u010cA Z ILEO \u2013<\/p>\n
CEKALNIM USTJEM<\/p>\n
54. Tanko \u010drevo: JE NAJDALJ\u0160I DEL PREBAVNE CEVI, JE VE\u010cINOMA INTRAPERITONEALNI<\/p>\n
ORGAN, NJEGOVA SLUZNICA IMA RESICE<\/p>\n
55. Latinsko ime za dvanajstnik je: DUODENUM<\/p>\n
56. Duodenum poteka od: VRATARJA DO DUODENO \u2013 JEJUNALNEGA ZAVOJA<\/p>\n
57. Duodenum le\u017ei: PRED HRBTENICO, V UMBILIKALNI PEGIJI, VE\u010cINOMA<\/p>\n
EKSTRAPERITONEALNO<\/p>\n
58. Za dvanajstnik velja: JE RAZMEROMA NEGIBLJIV, OBJEMA GLAVO TREBU\u0160NE SLINAVKE<\/p>\n
59. Za tanko \u010drevo velja: JEJUNUM ZAVZEMA DVE PROKSIMALNI TRETJINI, ILEUM LE\u017dI TUDI V<\/p>\n
MEDENICI, SLUZNICA JEJUNUMA JE BOLJ NAGUBANA<\/p>\n
60. Katere strukture le\u017eijo retroperitonealno: DESCENDENTNI DEL DVANAJSTNIKA, PANCREAS<\/p>\n
61. Kateri del kolona le\u017ei vi\u0161je: VRANI\u010cNI ZAVOJ<\/p>\n
62. Katere strukture NISO del \u017eelodca: SPHINCTER ODDII, RECESSUS RETROCECALIS<\/p>\n
63. Kateri organ je kri\u017ei\u0161\u010de med dihalnim in prebavnim sistemom: PHARYNX<\/p>\n
64. Po\u017eiralnik le\u017ei za sapnikom: POVSOD, RAZEN V SPODNJEM PRSNEM PREDELU<\/p>\n
65. Del \u017eelodca, ki le\u017ei vi\u0161je od kardije, je: FUNDUS<\/p>\n
66. Najmanj gibljivi del tankega \u010drevesa je: DUODENUM<\/p>\n
67. Del pankreasa, ki sega do vrani\u010dne line, je: REP, CAUDA<\/p>\n
68. Koliko izvodil ima trebu\u0161na slinavka: ENO ALI DVA<\/p>\n
69. Appendix vermiformis je del: CEKUMA<\/p>\n
70. Kateri del tankega \u010drevesa ima \u0161ir\u0161o svetlino: DUODENUM<\/p>\n
71. Najo\u017eji del debelega \u010drevesa je: REKTOSIGMOIDNI PREHOD<\/p>\n
72. Kateri del tankega \u010drevesa ima najve\u010d limfati\u010dnega tkiva: ILEUM<\/p>\n
73. Ileum se kon\u010da pri: ILEO \u2013 CEKALNI ZAKLOPKI<\/p>\n
74. Naj\u0161ir\u0161i del debelega \u010drevesa je: CAECUM<\/p>\n
75. Debelo \u010drevo sestavljajo: CAECUM, ANALNI KANAL, COLON TRANSVERSUM<\/p>\n
76. Za debelo \u010drevo so zna\u010dilne: TENIAE COLI, HAUSTRI, APPENDICES EPIPLOICAE<\/p>\n
77. Ni\u017eje od zaklopke valva ileocecalis le\u017ei: APPENDIX VERMIFORMIS, CAECUM, RECESSUS<\/p>\n
RETROCECALIS<\/p>\n
78. Za danko so zna\u010dilne: FLEXURAE, STALNE PRE\u010cNE GUBE<\/p>\n
79. Za analni kanal so zna\u010dilni: COLUMNAE ANALES, ZONA HAEMORRHOIDALIS<\/p>\n
80. Katera struktura NI serozna mrena: PIA, FASCIA RENALIS, TUNICA ADVENTILIA<\/p>\n
81. Ozna\u010di plasti serozne mrene: ENOSKLADNI PLO\u0160\u010cATI EPITELJ, VEZIVNA PLAST<\/p>\n
82. Bursa omentalis: LE\u017dI ZA \u017dELODCEM, KOMUNICIRA S PERITONEALNO VOTLINO PREK<\/p>\n
ODPRTINE \u2013 FORAMEN EPIPLOICEUM, VSEBUJE SEROZNO TEKO\u010cINO<\/p>\n
83. Organi, ki so v celoti pokriti s potrebu\u0161nico, so: INTRAPERITONEALNI, RELATIVNO GIBLJIVI<\/p>\n
84. Ozna\u010di organe, ki le\u017ee intraperitonealno: COLON SIGMOIDEUM, CAECUM, COLON TRANSVERSUM<\/p>\n
85. Ozna\u010di strukture, ki le\u017ee ekstraperitonealno: SE\u010cNI MEHUR, LEDVICA, TREBU\u0160NA SLINAVKA<\/p>\n
86. Katera trditev NE velja za jetra: AREA NUDA JE POKRITA S POTREBU\u0160NICO<\/p>\n
87. Katera trditev velja za visceralno ploskev jeter: LEVA BRAZDA LO\u010cUJE DESNI RE\u017dENJ OD<\/p>\n
LEVEGA, V LEVI BRAZDI LE\u017dI LIG. VENOSUM, V DESNI BRAZDI LE\u017dI \u017dOL\u010cNIK, V LEVI<\/p>\n
BRAZDI LE\u017dI OBLITERIRANA UMBILIKALNA VENA<\/p>\n
88. Skozi porto hepatis vstopajo: V PORTAE, A. HEPATICA PROPRIA<\/p>\n
89. Skozi porto hepatis izstopajo: DUCTUS HEPATICUS COMMUNIS<\/p>\n
OBTO\u010cILA \u2013 ANGIOLOGIJA<\/p>\n
1. Ven\u010dna arterija: IZVIRA NAD AORTNO ZAKLOPKO, NA DESNI STRANI POTEKA V<\/p>\n
KORONARNEM \u017dLEBU, JE A. CORONARIA<\/p>\n
2. V desni preddvor srca se vliva kri iz: SPODNJE VENE KAVE, KORONARNEGA SINUSA, ZGORNJE<\/p>\n
VENE KAVE<\/p>\n
3. Latinsko ime za plju\u010dno deblo je: TRUNCUS PULMONALIS<\/p>\n
4. Iz desnega prekata srca izhaja: TRUNCUS PULMONALIS<\/p>\n
5. Odprtina med desnim preddvorom in desnim prekatom srca je: OSTIUM ATRIOVENTRICULARE<\/p>\n
DEXTRUM<\/p>\n
6. Pretin med sr\u010dnima preddvoroma je: SEPTUM INTERATRIALE<\/p>\n
7. Latinsko ime za votlino osr\u010dnika je: CEVUM PERICARDII<\/p>\n
8. Ozna\u010di \u017eile, ki se vlivajo v levi preddvor srca: PLJU\u010cNE VENE<\/p>\n
9. \u017dleb med sr\u010dnima preddvoroma in prekatoma je: SALCUS CORONARIUS<\/p>\n
10. Odprtina med levim preddvorom in levim prekatom srca je: OSTIUM ATRIOVENTRICULARE<\/p>\n
SINISTRUM<\/p>\n
11. Iz levega prekata srca izhaja: AORTA ASCENDENS<\/p>\n
12. \u017depki \u017eilne zaklopke srca so: VALVULAE SEMILUNARES<\/p>\n
13. Vezivno nitje med papilarnimi mi\u0161icami in loputkami se imenuje: CHORDAE LENDIEAE<\/p>\n
14. Srce prehranjujejo: A. CORONARIA DEX, A. CORONARIA SIN, VEJA ASCENDENTNEGA DELA<\/p>\n
AORTE<\/p>\n
15. Venozna kri sr\u010dne stene se predvsem izliva: V DESNI PREDDVOR, PO KORONARNEM SINUSU<\/p>\n
16. Foramen ovale sra je odprtina pri fetalnem srcu: MED PREDDVOROMA, V INTERATRIALNEM<\/p>\n
PRETINU<\/p>\n
17. Srce ima: 3 PLOSKVE, STERNOKOSTALNO PLOSKEV, ZADAJ\u0160NJO PLOSKEV<\/p>\n
18. Ictus cordis: JE UDAREC SR\u010cNE KONICE, JE NAJINTENZIVNEJ\u0160I V 5 MEDREBRNEMPROSTORU, JE NAJINTENZIVNEJ\u0160I V MEDIOKLAVIKULARNI LINIJI<\/p>\n
19. Pri srcu le\u017ei: KONICA SPREDAJ, BAZA ZADAJ, KONICA NA LEVI STRANI, BAZA NA DESNI<\/p>\n
STRANI<\/p>\n
20. Sternokostalno ploskev srca tvorijo: DESNI PREDDVOR, LEVI PREKAT, DESNI PREKAT<\/p>\n
21. Diafragmalno ploskev srca tvorijo: LEVI PREKAT, DESNI PREKAT<\/p>\n
22. A. carotis interna s svojimi vejami prehranjuje: ZRKLO, VE\u010cJI DEL MO\u017dGANOV, NOTRANJE UHO<\/p>\n
23. A. carotis externa s svojimi vejami prehranjuje: USTNO VOTLINO, NOSNO VOTLINO<\/p>\n
24. A. subclavia s svojimi vejami prehranjuje: DEL PRSTNE STENE, ZDORNJI UD<\/p>\n
25. A. carotis interna s svojimi vejami prehranjuje: DEL NOSNE VOTLINE, O\u010cESNO VOTLINO<\/p>\n
26. A. carotis externa s svojimi vejami prehranjuje: NOSNO IN USTNO VOTLINO<\/p>\n
27. A. carotis interna s svojimi vejami NE prehranjuje: VE\u010cJEGA DELA VRATU, USTNE VOTLINE,<\/p>\n
HRBTENJA\u010cE<\/p>\n
28. A. carotis externa s svojimi vejami NE prehranjuje: VE\u010cJEGA DELA ZGORNJEGA UDA, O\u010cESNE<\/p>\n
VOTLINE, VE\u010cJEGA DELA MO\u017dGANOV, NOTRANJEGA U\u0160ESA<\/p>\n
29. A. subclavia s svojimi vejami NE prehranjuje: VE\u010cJEGA DELA VRATU, VE\u010cJEGA DELA<\/p>\n
MO\u017dGANOV, SPODNJEGA UDA, MO\u017dGANSKIH OVOJNIC<\/p>\n
30. A. carotis interna s svojimi vejami NE prehranjuje: NOSNE IN USTNE VOTLINE, MALIH MO\u017dGANOV,<\/p>\n
PRSNE IN TREBU\u0160NE STENE, ZADAJ\u0160NJEGA DELA VELIKIH MO\u017dGANOV<\/p>\n
31. A. carotis externa s svojimi vejami NE prehranjuje: MALIH MO\u017dGANOV, PRSNE IN TREBU\u0160NE<\/p>\n
STENE, NOTRANJEGA U\u0160ESA, O\u010cESNE VOTLINE, ZADAJ\u0160NJEGA DELA VELIKIH MO\u017dGANOV<\/p>\n
32. A. axillaris: JE KON\u010cNA VEJA ARTERIJE SUBKLAVIJE<\/p>\n
33. Aorta thoracica s svojimi vejami prehranjuje: DOJKO, PLJU\u010cA, PO\u017dIRALNIK<\/p>\n
34. Truncus coeliacus s svojimi vejami prehranjuje: VRANICO, \u017dELODEC, TREBU\u0160NO SLINOVKO<\/p>\n
35. Ozna\u010di organe, ki jih s svojimi vejami prehranjuje a. mesenterica superior: COLON TRANSVERSUM,<\/p>\n
TANKO \u010cREVO, SLEPO \u010cREVO<\/p>\n
36. Ozna\u010di organe, ki jih s svojimi vejami prehranjuje a. mesenterica inferior: COLON DESCENDENS,<\/p>\n
COLON SIGMOIDEUM<\/p>\n
37. Ozna\u010di organe, ki jih s svojimi vejami prehranjuje a. iliaca interna: MI\u0160ICE OB KOL\u010cNEM SKLEPU,<\/p>\n
GLUTEALNO PODRO\u010cJE<\/p>\n
38. Aorta thoracica s svojimi vejami NE prehranjuje: MI\u0160IC OB RAMENSKEM SKLEPU, \u017dELODCA,<\/p>\n
ZGORNJEGA DELA DVANAJSTNIKA<\/p>\n
39. Truncus coeliacus s svojimi vejami NE prehranjuje: SPODNJE POLOVICE DVANAJSTNIKA, KO\u017dE<\/p>\n
PRSNEGA KO\u0160A<\/p>\n
40. A. mesenterica superior s svojimi vejami NE prehranjuje: ZGORNJE POLOVICE DVANAJSTNIKA,<\/p>\n
SIGMOIDNEGA KOLONA, ZGORNJEGA DELA DANKE<\/p>\n
41. A. mesenterica inferior s svojimi vejami NE prehranjuje: DVANAJSTNIKA, TREBU\u0160NE SLINAVKE,<\/p>\n
TANKEGA \u010cREVESA, JETER<\/p>\n
42. A. iliaca interna s svojimi vejami NE prehranjuje: SIGMOIDNEGA KOLONA, TANKEGA \u010cREVESA,<\/p>\n
LEDVIC, ZGORNJEGA DELA DANKE<\/p>\n
43. Aorta thoracica: POTEKA V ZADAJ\u0160NJEM MEDPLJU\u010cJU, PREHRANJUJE OSR\u010cNIK, PRESTOPI<\/p>\n
TREBU\u0160NO PREPONO V VI\u0160INI Th 12<\/p>\n
44. Aorta thoracica s svojimi vejami prehranjuje: PLJU\u010cA, MEDREBRNE MI\u0160ICE, DOJKO<\/p>\n
45. A. mesenterica superior s svojimi vejami prehranjuje: DEL TREBU\u0160NE SLINAVKE, SLEPO \u010cREVO<\/p>\n
46. Aorta thoracica s svojimi vejami NE prehranjuje: TREBU\u0160NE SLINAVKE, SLEPEGA \u010cREVESA,<\/p>\n
SIGMOIDNEGA KOLONA<\/p>\n
47. A. mesenterica superior s svojimi vejami NE prehranjuje:PLJU\u010c, KO\u017dE PRSNEGA KO\u0160A, ORGANOV V<\/p>\n
MALI MEDENICI, SIGMOIDNEGA KOLONA<\/p>\n
48. Parne veje abdominalne aorte so: A. RENALIS, A. OVARICA, A. PHRENICA INFERIOR<\/p>\n
49. Neparne veje abdominalne aorte so: A. MESENTERICA INFERIOR, TRUNCUS COELIACUS<\/p>\n
50. Katera trditev NE velja za A. mesenterico superior: DESNA ARTERIJA JE V\u010cASIH VE\u010cJA KOT LEVA,<\/p>\n
A. HEPATICA V\u010cASIH LAHKO IZVIRA IZ ZGORNJE MEZENTERI\u010cNE ARTERIJE<\/p>\n
51. Katere vene tvorijo v. porto: V. LIENALIS, V. MESANTERICA SUPERIOR, V. GASTRICA SIN.<\/p>\n
52. Ozna\u010di arterije, ki prehranjujejo tanko \u010drevo: A. MESANTERICA SUPERIOR, TRUNCUS COELIACUS<\/p>\n
53. Ozna\u010di organe, ki jih prehranjuje s svojimi vejami truncus coeliacus: JETRA, VRANICO, DUODENUM<\/p>\n
54. Truncus coeliacus s svojimi vejami NE prehranjuje: ZGORNJE POVR\u0160INE TREBU\u0160NE PREPONE,<\/p>\n
TRANSVERZALNEGA KOLONA, DESCENDENTNEGA KOLONA<\/p>\n
55. Srce se prehranjuje: IZ VEN\u010cNIH ARTERIJ<\/p>\n
56. Katera \u017eila NI neposredna veja aorte: A. CAROTIS COMMUNIS DEX<\/p>\n
57. Katere \u017eile vsebujejo kri, bogato s kisikom: AORTA ASCENENS, V. PULMONALIS<\/p>\n
58. Valva mitralis je med: LEVIM PREDDVOROM IN PREKATOM<\/p>\n
59. Za vene velja: NJIHOVA STENA JE TANJ\u0160A OD STENE ARTERIJE, IMAJO VE\u010cJI PREMER OD<\/p>\n
USTREZNIH ARTERIJ, IMAJO ZAKLOPKE, NE UTRIPLJEJO<\/p>\n
60. Katera \u017eila NI veja celiakalnega debla: A. MESANTERICA SUPERIOR, A. MESANTERICA INFERIOR,<\/p>\n
A. SUPRARENALIS<\/p>\n
61. Venska drena\u017ea jeter poteka prek: JETRNIH VEN<\/p>\n
62. V veno porto se zdru\u017eita: V. MESANTERICA SUPERIOR IN V. LIENALIS<\/p>\n
63. Kon\u010dni veji abdominalne aorte sta: A. ILIACA COMMUNIS DEX. IN SIN.<\/p>\n
64. A. iliaca interna s svojimi vejami prehranjuje: MEDENI\u010cNO DNO, MATERNICO<\/p>\n
65. V. cava superior in inferior se izlivata v: DESNI PREDDVOR<\/p>\n
66. Plju\u010da prehranjujejo: AA. BRONCHIALES, AORTA THORACICA<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
67. Jaj\u010dnikov NE prehranjujejo: TRUNCUS COELIACUS, A. MESENTERICA SUPERIOR, A. PHRENICA<\/p>\n
INFERIOR, A. PHRENICA SUPERIOR<\/p>\n
68. Plju\u010d NE prehranjuje: TRUNCUS PULMONALIS, A. MESENTERICA SUPERIOR, A. PHRENICA<\/p>\n
INFERIOR, A. PHRENICA SUPERIOR<\/p>\n
69. Jaj\u010dnike prehranjuje: A. ILIACA INTERNA, A. OVARICA<\/p>\n
70. Nadledvi\u010dno \u017elezo prehranjujejo: AA. SUPRARENALES, A. RENALIS<\/p>\n
71. Modo prehranjuje: A. TESTICULARIS<\/p>\n
72. Plju\u010da prehranjujejo: AORTA THORACICA, AA. BRONCHIALES<\/p>\n
73. Katera zaklopka ima dve loputki: MITRALNA, BIKUSPIDALNA<\/p>\n
74. Maternico prehranjuje: VEJA NOTRANJE ILIAKALNE ARTERIJE, A. UTERINA<\/p>\n
75. Spodnjo veno kavo sestavljata: V. ILIACA COMMUNIS DEX. IN SIN.<\/p>\n
76. \u017delodec prehranjuje: VEJA CELIAKALNEGA DEBLA, VEJA A. HAEPATICE COMMUNIS<\/p>\n
77. Zgornji del danke prehranjuje: A. MESENTERICA INFERIOR<\/p>\n
78. Po\u017eiralnik prehranjuje: TRUNCUS COELIACUS, VEJE TORAKALNE AORTE<\/p>\n
79. Jetra prehranjuje: VEJA CELIAKALNEGA DEBLA<\/p>\n
80. \u017delodca NE prehranjuje: A. MESENTERICA SUPERIOR, A. ILIACA INTERNA, A. PHRENICA<\/p>\n
INFERIOR, A. PHRENICA SUPERIOR<\/p>\n
81. Zgornji del danke NE prehranjuje: TRUNCUS COELIACUS, A. MESENTERICA SUPERIOR, A. ILIACA<\/p>\n
INTERNA, AORTA THORACICA, A. PHRENICA INFERIOR<\/p>\n
82. Po\u017eiralnika NE prehranjuje: A. MESENTERICA SUPERIOR, A. ILIACA INTERNA, A. SACRALIS<\/p>\n
MEDIANA, A. PHRENICA SUPERIOR<\/p>\n
83. Jeter NE prehranjuje: A. LIENALIS, A. MESENTERICA SUPERIOR, A. ILIACA INTERNA, AORTA<\/p>\n
THORACICA, A. MESENTERICA INFERIOR<\/p>\n
84. Colon sigmoideum prehranjuje: A. MESENTERICA INFERIOR<\/p>\n
85. Se\u010dni mehur prehranjuje: VEJA NOTRANJE ILIAKALNE ARTERIJE<\/p>\n
86. Se\u010dni mehur NE prehranjuje: TRUNCUS COELIACUS, A. MESENTERICA SUPERIOR, A.<\/p>\n
MESENTERICA INFERIOR, A. PHRENICA INFERIOR, A. PHRENICA SUPERIOR<\/p>\n
87. Aortna zaklopka: IMA TRI \u017dEPKE, JE MED LEVIM PREKATOM IN AORTO<\/p>\n
88. Slepo \u010drevo prehranjuje: A. MESENTERICA SUPERIOR<\/p>\n
89. Slepega \u010drevesa NE prehranjuje: TRUNCUS COELIACUS, A. ILIACA INTERNA, A. PANCREATICA,<\/p>\n
A. MESENTERICA INFERIOR, A. LIENALIS<\/p>\n
90. Vranico prehranjuje: VEJA CELIAKALNEGA DEBLA<\/p>\n
91. Vranice NE prehranjuje: A. MESENTERICA SUPERIOR, A. ILIACA INTERNA, A. MESENTERICA<\/p>\n
INFERIOR, A. PHRENICA INFERIOR, A. PHRENICA SUPERIOR<\/p>\n
92. Veje katerih arterij prehranjujejo organe v mali medenici: A. ILIACA INTERNA<\/p>\n
93. Veje katerih arterij prehranjujejo osr\u010dnik: AORTA THORACICA, A. PHRENICA SUPERIOR<\/p>\n
94. Veje katerih arterij prehranjujejo zgornjo polovico dvanajstnika: TRUNCUS COELIACUS<\/p>\n
95. Katera \u017eila izhaja neposredno iz aortnega loka: A. CAROTIS COMMUNIS SIN., A. SUBCLAVIA SIN.,<\/p>\n
TRUNCUS BRACHIOCEPHALICUS<\/p>\n
96. Plju\u010dne vene: PRENA\u0160AJO KRI, BOGATO S KISIKOM, SE IZLIVAJO V LEVI PREDDVOR<\/p>\n
97. Truncus pulmonalis: IZHAJA IZ DESNEGA PREKATA, PRENA\u0160A VENOZNO KRI, SPRVA IZHAJA<\/p>\n
PRED AORTO<\/p>\n
98. Aorta ascendens: IZVIRA IZ BASE SRCA, NE ZA\u010cETKU IZHAJA ZA PLJU\u010cNIM DEBLOM, DESNO<\/p>\n
OD NJE JE V. CAVA SUPERIOR<\/p>\n
99. Cavum pericardii le\u017ei: MED EPIKARDIJEM IN SEROZNIM PERIKARDIJEM<\/p>\n
100.Colon ascendes prehranjuje: A. MESENTERICA SUPERIOR<\/p>\n
101.Spodnjo polovico dvanajstnika prehranjuje: A. MESENTERICA SUPERIOR<\/p>\n
102.Organe v mediastinumu prehranjuje: AORTA THORACICA, A. PHRENICA SUPERIOR<\/p>\n
103.Colon descendens prehranjuje: A. MESENTERICA INFERIOR<\/p>\n
104.Kateri od naslednjih struktur po rojstvu atrofirata in postaneta fibrozni ligament: DUCTUS ARTERIOSUS<\/p>\n
IN DUCTUS VENOSUS<\/p>\n
105.Za umbilikalno veno velja naslednja trditev: PRINA\u0160A KRI, BOGATO SKISIKOM, V JETRNI LINI SE<\/p>\n
ZDRU\u017dI Z LEVO VEJO PORTALNE VENE, PO ROJSTVU OBLITERIRA V LIGAMENT LIG. TERES<\/p>\n
HEPATIS<\/p>\n
106.Ozna\u010di strukture fetalnega krvnega obtoka: DUCTUS ARTERIOSUS, FORAMEN OVALE, DUCTUS<\/p>\n
VENOSUS, V. UMBILICALIS<\/p>\n
107.Ozna\u010di strukture fetalnega krvnega obtoka: AA. UMBILICALES, PLACENTA, DUCTUS VENOSUS,<\/p>\n
TRUNCUS PULMONALIS<\/p>\n
108.Ozna\u010di strukturo v katero obliterira arteriozni duktus: ARTERIOZNI LIGAMENT<\/p>\n
109.Mezgovne kapilare: SO ZGRAJENE IZ ENDOTELIJA, SE ZA\u010cNEJO SLEPO V MEDCELI\u010cNINI,<\/p>\n
IMAJO VE\u010cJI PREMER, KOT JE PREMER KRVNIH KAPILAR<\/p>\n
110.Najve\u010dji limfati\u010dni kanal v telesu je: DUCTUS THORACICUS<\/p>\n
111.Katera trditev NE velja za vranico: NJEN PRODUKT SE IZLO\u010cI V \u017dELODEC SKOZI LIENALNI<\/p>\n
DUKTUS<\/p>\n
112.Katera trditev velja za prsni mezgovod: LATINSKO IME ZANJ JE DUCTUS THORACICUS, ZA\u010cNE SE<\/p>\n
V VI\u0160INI DRUGEGA LEDVENEGA VRETENCA<\/p>\n
113.Katera trditev velja za desni mezgovod: IZLIVA SE V DESNO SUBKLAVIJSKO VENO, MERI<\/p>\n
PRIBLI\u017dNO 1 CM, ZBIRA MEZGO IZ DESNEGA DELA PRSNEGA KO\u0160A<\/p>\n
114.Katera trditev NE velja za mezgovod ductus thoracicus: ZBIRA MEZGO IZ DESNEGA ZGORNJEGA<\/p>\n
UDA, ZA\u010cNE SE V PRSNI VOTLINI<\/p>\n
115.Katera trditev NE velja za mezgovod ductus lymphaticus dex.: ZA\u010cNE SE V VI\u0160INI DRUGEGA<\/p>\n
LEDVENEGA VRETENCA, ZBIRA MEZGO IZ ORGANOV V MEDENI\u010cNI VOTLINI, JE NAJVE\u010cJI<\/p>\n
LIMFATI\u010cNI KANAL, MERI 20 CM<\/p>\n
116.Prsni mezgovod zbira mezgo iz: TREBU\u0160NE STENE POD POPKOM, LEVE POLOVICE GLAVE,<\/p>\n
ORGANOV V TREBU\u0160NI VOTLINI<\/p>\n
117.Desni mezgovod zbira mezgo iz: DESNE POLOVICE GLAVE, DESNE POLOVICE VRATU, DESNEGA<\/p>\n
ZGORNJEGA UDA<\/p>\n
118. Ozna\u010di strukture bezgavk: VAS EFFERENS, SEPTA<\/p>\n
119.Med limforetikularno tkivo pri\u0161tevamo: VRANICO, PI\u017dELJC, KOSTNI MOZEG, BEZGAVKE<\/p>\n
120.Ozna\u010di strukture vranice: HILUS, BELA PULPA, SINUSOID<\/p>\n
121.Za zdravo vranico velja naslednja trditev: LE\u017dI VZDOL\u017d DESETEGA REBRA, OVIJA JO FIBROZNA<\/p>\n
KAPSULA<\/p>\n
122.Latinsko ime za limfati\u010dne vozli\u010dke je: NODUS LYMPHATICUS<\/p>\n
DIHALA \u2013 RESPIRATORNI APARAT<\/p>\n
1. Deli respiratornega aparata so: SINUS FRONTALIS, PHARYNX, CAVUM NASI, LARYNX,<\/p>\n
BRONCHUS PRINCIPALIS DEX.<\/p>\n
2. Ozna\u010di strukture zunanjega nosu: NARES, ALAE NASI, DORSUM<\/p>\n
3. Kosti, ki gradijo nosno votlino, so: SITKA, RALO, \u010cELNICA, NEBNICA<\/p>\n
4. Ozna\u010di strukture nosne votline: SEPTUM NASI, CONCHA NASALIS INFERIOR, LAMINA CRIBROSA,<\/p>\n
MEATUS NASI<\/p>\n
5. Nosni pretin tvori: VOMER, LAMINA PERPENDICULARIS SITKE<\/p>\n
6. Svod nosne votline tvorijo naslednje kosti: NOSNICA, ZAGOZDNICA, \u010cELNICA<\/p>\n
7. Dno nosne votline tvorijo naslednje kosti: ZGORNJA \u010cELJUSTNICA, NEBNICA<\/p>\n
8. Stranske stene nosne votline gradijo naslednje kosti: MAXILLA, CANCHA NASALIS INFERIOR, OS<\/p>\n
ETHMOIDALE<\/p>\n
9. Nosni pretin tvorijo naslednje kosti: SITKA, RALO<\/p>\n
10. Respiratorni epitelij: JE VE\u010cVRSTNI VISOKOPLAZMATSKI, IMA MIGETALKE<\/p>\n
11. Kosti, ki so pnevmatizirane, so: MAXILLA, MASTOIDNI ODRASTEK SEN\u010cNICE, SITKA<\/p>\n
12. Etmoidalni sinus se odpira: POD ZGORNJO \u0160KOLJKO, POD SREDNJO \u0160KOLJKO<\/p>\n
13. Ozna\u010di strukture v katere se odpira frontalni sinus: O\u010cESNA VOTLINA<\/p>\n
14. Sfenoidalni sinus se odpira: NAD ZGORNJO NOSNO \u0160KOLJKO<\/p>\n
15. Ozna\u010di strukture v katere se odpira maksilarni sinus: HODNIK POD SREDNJO NOSNO \u0160KOLJKO,<\/p>\n
MEATUS NASI MEDIU<\/p>\n
16. Celice bradavi\u010darja se odpirajo: V BOBNI\u010cNO VOTLINO<\/p>\n
17. Larynx le\u017ei: V SREDNJEM DELU VRATU, OD TELESA 4 DO TELESA 6 VRATNEGA VRETENCA,<\/p>\n
PRED \u017dRELOM<\/p>\n
18. Ogrodje grla sestavljajo: CARTILAGO CRICOIDEA, CARTILAGO EPIGLOTTICA, CARTILAGO<\/p>\n
THYROIDEA<\/p>\n
19. Prominentia laryngea je: ADAMOVO JABOLKO, OSTRI KOT \u0160\u010cITASTEHA HRUSTANCA<\/p>\n
20. Hrustanci grla so: PIRAMIDASTI HRUSTANEC, \u0160\u010cITASTI HRUSTANEC, ARITENOIDNI<\/p>\n
HRUSTANEC, KRIKOIDNI HRUSTANEC, POKLOPEC<\/p>\n
21. Ozna\u010di strukture, ki se NE nahajajo v zadaj\u0161njem medplju\u010dju: ARCUS AORTAE, V. BRACHICEFALICA<\/p>\n
DEX., TRACHEA<\/p>\n
22. Plju\u010da prehranjujejo: AA. BRONCHIALES, AORTA THORACICA<\/p>\n
23. Plica vocalis poteka: S \u0160\u010cITASTEGA DO PIRAMIDASTEGA HRUSTANCA<\/p>\n
24. Plica vocalis je: GLASILKA, SLUZNI\u010cNA GUBA<\/p>\n
25. Glasilki tvori: M. VOCALIS, LIG. VOCALE, SLUZNICA<\/p>\n
26. Epitelij, ki pokriva glasilke, je: VE\u010cSKLADNI PLO\u0160\u010cATI<\/p>\n
27. Ozna\u010di strukture laringealne votline: VENTICULUS, SACCULUS, VESTIBULUM, PLICA<\/p>\n
VESTIBULARIS<\/p>\n
28. Sapnik poteka: PRED PO\u017dIRALNIKOM, OD 6 VRATNEGA DO 4 PRSNEGA VRETENCA<\/p>\n
29. Bifurcatio trachaea le\u017ei: ZA AORTNIM LOKOM, V VI\u0160INI TELESA 4 PRSNEGA VRETENCA<\/p>\n
30. Epitelij, ki pokriva sapnik, je: VE\u010cVRSTNI VISOKOPLAZMATSKI, OPREMLJEN Z MIGETALKAMI<\/p>\n
31. V \u017elebu med po\u017eiralnikom in sapnikom poteka: N. LARYNGEUS RECURRENS<\/p>\n
32. Ozna\u010di strukture, ki se NE nahajajo v zadaj\u0161njem medplju\u010dju: AORTA ASCENDENS, V.CAVA<\/p>\n
SUPERIOR<\/p>\n
33. Najve\u010dji hrustanec grla je: CARTILAGO THYROIDEA<\/p>\n
34. Katera struktura je del dihalnega in prebavnega trakta: PHARYNX<\/p>\n
35. Ozna\u010di strukture, ki se NE nahajajo v zadaj\u0161njem medplju\u010dju: V. BRACHIOCEFALICA SIN.,<\/p>\n
PERICARDIUM, V. CAVA INFERIOR, KON\u010cNI DEL VENE V. AZYGOS<\/p>\n
36. Katera struktura zapira vhod v respiratorni trakt pri po\u017eiranju: EPIGLOTTIS<\/p>\n
37. Ozna\u010di strukture mediastinuma: THYMUS, COR, ARCUS AORTAE, ESOPHAGUS, TRACHEA, VSI<\/p>\n
ZGORAJ OMENJENI ORGANI<\/p>\n
38. Za cartilago thyroideo velja: IMA IZBOKLINO PROMINENTIA LARYNGEA, SESTAVLJA OGRODJE<\/p>\n
GRLA, ZGRAJEN JE IZ HIALINE HRUSTAN\u010cEVINE<\/p>\n
39. Za cartilago thyroideo velja: SESTAVLJEN JE IZ DVEH PLO\u0160\u010c, IMA ROGOVA CORNU INFERIUS ET<\/p>\n
SUPERIUS<\/p>\n
40. Cartilago thyroidea ima naslednje zna\u010dilnosti: SE STKA V SKLEPU Z OBRO\u010cASTIM HRUSTANCEM<\/p>\n
41. Cartilago thyroidea ima naslednje zna\u010dilnosti: JE NEPAREN, ZGRAJEN IZ HIALINE<\/p>\n
HRUSTAN\u010cEVINE<\/p>\n
42. Cartilago cricoidea ima naslednje zna\u010dilnosti: SESTAVLJA OGRODJE GRLA, LE\u017dI POD \u0160\u010cITASTIM<\/p>\n
HRUSTANCEM, ZGRAJEN IZ HIALINE HRUSTAN\u010cEVINE<\/p>\n
43. Cartilago cricoidea ima naslednje zna\u010dilnosti: IMA OBLIKO PE\u010cATNEGA PRSTANA<\/p>\n
44. Cartilago cricoidea ima naslednje zna\u010dilnosti: SPREDAJ JE NI\u017dJI IN ZADAJ VI\u0160JI, LE\u017dI POD<\/p>\n
PIRAMIDNIM HRUSTANCEM<\/p>\n
45. Cartilago cricoidea ima naslednje zna\u010dilnosti: JE NEPAREN, ZGRAJEN IZ HIALINE HRUSTAN\u010cEVINE<\/p>\n
46. Cartilago arytenoidea ima naslednje zna\u010dilnosti: JE PAREN, SESTAVLJA OGRODJE GRLA, JE DELNO<\/p>\n
ZGRAJEN IZ HIALINE HRUSTAN\u010cEVINE<\/p>\n
47. Cartilago arytenoidea ima naslednje zna\u010dilnosti:IMA OBLIKO PIRAMIDE, JE DELNO SESTAVLJENJE<\/p>\n
IZ ELASTI\u010cNE HRUSTAN\u010cEVINE<\/p>\n
48. Cartilago arytenoidea ima naslednje zna\u010dilnosti: SE STIKA V SKLEPU Z OBRO\u010cASTIM<\/p>\n
HRUSTANCEM, JE PAREN<\/p>\n
49. Cartilago arytenoidea ima naslednje zna\u010dilnosti: IMA ODRASTEK PROCESSUS VOCALIS, IMA \u0160TIRI<\/p>\n
PLOSKVE, JE DELNO ZGRAJEN JE IZ ELASTI\u010cNE HRUSTAN\u010cEVINE, JE DELNO ZGRAJEN IZ<\/p>\n
HIALINE HRUSTAN\u010cEVINE<\/p>\n
50. Cartilago epiglottica ima naslednje zna\u010dilnosti: LE\u017dI NAD VHODOM V GRLO, SESTAVLJA OGRODJE<\/p>\n
GRLA<\/p>\n
51. Cartilago epiglottica ima naslednje zna\u010dilnosti: S PROSTIM ROBOM JE NAGNJEN NAVZAD IN<\/p>\n
NAVZGOR, SESTAVLJEN JE IZ ELASTI\u010cNE HRUSTAN\u010cEVINE<\/p>\n
52. Cartilago epiglottica ima naslednje zna\u010dilnosti: IMA O\u017dINO CARINA EPIGLOTTICA<\/p>\n
53. Cartilago epiglottica ima naslednje zna\u010dilnosti: JE NEPAREN, V SREDIN JE ZADEBELJEN V GREBEN,<\/p>\n
ZGRAJEN JE IZ ELASTI\u010cNE HRUSTAN\u010cEVINE<\/p>\n
54. Razporeditev plju\u010dnih re\u017enjev je naslednja: TRIJE NA DESNI STRANI IN DVA NA LEVI<\/p>\n
55. Radix pilmonalis sestavljajo: BRONCHUS PRINCIPALIS, A. PULMONALIS, VV. BRONCHIALES<\/p>\n
56. Plju\u010dni koren sestavljajo: ENA PLJU\u010cNA ARTERIJA, DVE PLJU\u010cNI VENI, SAPNICA<\/p>\n
57. Sapnica se razcepi na: DESNI SRANI NA TRI VEJE, LEVI STRANI NA DVE VEJI<\/p>\n
58. Respiratorni bronhioli so zgrajeni iz: RESPIRATORNEGA EPITELIJA, GLADKEGA MI\u0160I\u010cJA<\/p>\n
59. Plju\u010dni me\u0161i\u010dki imajo: ENOSKLADNI PLO\u0160\u010cATI EPITELIJ, BOGATO MRE\u017dO KRVNIH KAPILAR<\/p>\n
60. Lobarne veje sapnice so zgrajene iz: GLADKEGA MI\u0160I\u010cJA, RESPIRATORNEGA EPITELIJA,<\/p>\n
HRUSTAN\u010cNEGA TKIVA<\/p>\n
61. Spodnja meja plju\u010d sega: V AKSILARNI \u010cRTI DO 8. REBRA, OD PRSNICI DO 6. REBRA<\/p>\n
62. Ozna\u010di strukture plju\u010d: LOBUS SUPERIOR, HILUS, FACIES MEDIASTINALIS<\/p>\n
63. Plju\u010da so zgrajena iz: VEZIVA, BRONHIALNEGA VEJEVJA, HRUSTAN\u010cNEGA TKIVA<\/p>\n
64. Katera struktura NI serozna mrena: PIA, GLIA<\/p>\n
65. Kateri organ razdeli medplju\u010dje v sprednji in zadaj\u0161nji del: TRACHEA<\/p>\n
66. Recessus pleurae je \u017eep med: DELI STENSKE POPRSNICE<\/p>\n
67. V sprednjem medplju\u010dju so: SRCE, KON\u010cNI DEL VENE V. AZYGOS, THYMUS<\/p>\n
68. V sprednjem medplju\u010dju so: AORTA ASCENDENS, V. CAVA SUPERIOR<\/p>\n
69. V sprednjem medplju\u010dju so: V. BRACHIOCEFALICA SIN., OSR\u010cNIK, V.CAVA INFERIOR, KON\u010cNI<\/p>\n
DEL VENE V. AZYGOS<\/p>\n
70. V sprednjem medplju\u010dju so:ARCUS AORTAE, V. BRACHIOCEFALICA DEX.<\/p>\n
71. V sprednjem medplju\u010dju se NE nahajajo: \u017dELODEC, SAPNIK, PO\u017dIRALNIK<\/p>\n
72. V sprednjem medplju\u010dju se NE nahajajo: MEDREBRNE ARTERIJE, PRSNI MEZGOVOD, V.<\/p>\n
HEMIAZYGOS, N. VAGUS<\/p>\n
73. V sprednjem medplju\u010dju se NE nahajajo: NN. SPLANCHNICI, AORTA DESCENDENS<\/p>\n
74. V sprednjem medplju\u010dju se NE nahajajo: BRONHIALNE ARTERIJE, SAPNIK, TRUNCUS<\/p>\n
SYMPATICUS, V. HEMIAYZGOS<\/p>\n
75. V zadaj\u0161njem medplju\u010dju so: MEDREBRNE ARTERIJE, PRSNI MEZGOVOD, V. HEMIAYZGOS, N.<\/p>\n
VAGUS<\/p>\n
76. V zadaj\u0161njem medplju\u010dju so: PO\u017dIRALNIK, V. AZYGOS<\/p>\n
77. V zadaj\u0161njem medplju\u010dju so: NN. SPLANCHNICI, AORTA DESCENDENS<\/p>\n
78. V zadaj\u0161njem medplju\u010dju so: BRONHIALNE ARTERIJE, TRUNCUS SYMPATICUS, V. HEMIAYZGOS<\/p>\n
79. V zadaj\u0161njem medplju\u010dju se NE nahajajo: SRCE, \u017dELODEC, TRACHEA, THYMUS<\/p>\n
SE\u010cILA \u2013 UROPOETI\u010cNI APARAT<\/p>\n
1. Ledvica le\u017ei: EKSTRAPERITONEALNO, V VI\u0160INI PRVIH LEDVENIH VRETENC, OB HRBTENICI<\/p>\n
2. Desna ledvica le\u017ei: NI\u017dE OD LEVE ZARADI JETER, POLO\u017dAJ LEDVIC SE SPREMINJA<\/p>\n
3. Velike ledvi\u010dne \u010da\u0161ice imenujemo: CALICESRENALES MAJORES<\/p>\n
4. Ledvi\u010dne cev\u010dice imenujemo: TUBULI RENALIS<\/p>\n
5. Latinsko ime za se\u010devod je: URETER<\/p>\n
6. Pelvis renalis je latinsko ime za: LEDVI\u010cNI MEH<\/p>\n
7. Vdolbina med se\u010dnim mehurjem in maternico je: EXAVATIO VESICOUTERINA<\/p>\n
8. Latinsko ime za \u0161pranjo v ledvi\u010dni lini je: SINUS RENALIS<\/p>\n
9. Ozna\u010di strukture nefrona: VAS AFFERENS, MALPIGIJEVO TELESCE, HENLEJEVA PENTLJA, VAS<\/p>\n
AFFERENS<\/p>\n
10. Latinsko ime za vrhove ledvi\u010dnih piramid je: PAPILLAE RENALES<\/p>\n
11. Katera struktura NI del \u017eenskega urinarnega trakta: SALPINX<\/p>\n
12. Katera trditev NE velja za ureter: LE\u017dI INTRAPERITONEALNO<\/p>\n
13. Prostor med se\u010dnim mehurjem in simfizo je: SPATIUM RETROPUBICUM<\/p>\n
14. Kateri organ lahko ob hipertrofiji zapre izhod urina iz se\u010dnega mehurja: PROSTATA<\/p>\n
15. Ozna\u010di pravilno trditev za ledvico: JE PAREN ORGAN, LE\u017dI PRIBLI\u017dNO V VI\u0160INI PRVIH DVEH<\/p>\n
LEDVENIH VRETENC, OVIJA JO MO\u010cNA VEZIVNA OVOJNICA<\/p>\n
16. Ozna\u010di strukture ledvice: CORTEX, MEDULLA, PIRAMIDE<\/p>\n
17. Osnovna funkcionalna in gradbena enota ledvic je: NEPHRON<\/p>\n
18. Latinsko ime za odvodno arteriolo glomerula je: VAS EFFERENS<\/p>\n
19. Glomerulus obdaja: BOWMANNOVA KAPSULA, CAPSULA GLOMERULI<\/p>\n
20. Vdolbina med se\u010dnim mehurjem in danko je: EXCAVATIO RETROVESICALIS<\/p>\n
21. Latinsko ime za ledvi\u010dni meh je: PELVIS RENALIS<\/p>\n
22. Za desno ledvico velja, da: SPREDAJ SE JI PRILAGAJAJO JETRA, LE\u017dI NI\u017dE OD LEVE<\/p>\n
23. Ledvica je: RETROPERITONALNI ORGAN, OVITA Z MO\u010cNO VEZIVNO OVOJNICO, BOGATO<\/p>\n
PREKRVAVLJENA, OB HRBTENICI<\/p>\n
24. Nephron je: OSNOVNA ENOTA LEDVIC, V SREDICI IN SKORJI<\/p>\n
25. Ureter: IMA V SREDINI MNOGO GLADKEGA MI\u0160I\u010cJA, JE POKRIT S PREHODNIM EPITELJEM,<\/p>\n
OD ZUNAJ GA OBDAJA PLAST VEZIVA<\/p>\n
26. Vas afferens je latinsko ime za: DOVODNO ARTERIOLO V GLOMERULUSU<\/p>\n
27. Carpusculum renis: JE LATINSKO IME ZA MALPIGHIJEVO TELESCE, LE\u017dI V LEDVI\u010cNI SKORJI<\/p>\n
28. Se\u010dni mehur le\u017ei: V SPREDNJEM DELU MEDENI\u010cNE VOTLINE, ZA SIMFIZO<\/p>\n
29. Urethra je latinsko ime za: SE\u010cNICO<\/p>\n
30. Medulla renis je: LATINSKO IME ZA LEDVI\u010cNO SREDICO, PROGASTEGA VIDEZA, ZGRAJENA IZ<\/p>\n
PIRAMID<\/p>\n
31. Cortex renis je: ZRNATEGA VIDEZA, LATINSKO IME ZA LEDVI\u010cNO SKORJO, NA OBODU<\/p>\n
LEDVIC<\/p>\n
32. Ozna\u010di strukture se\u010dnega mehurja: CORPUS, APEX, FUNDUS<\/p>\n
33. Vesica urinaria ima: PREHODNI EPITELIJ, TRI PLASTI GLADKEGA MI\u0160I\u010cJA<\/p>\n
34. Ozna\u010di strukture se\u010dnega mehurja: TRIGONUM VASICAE, OBLITERIRAN URAHUS, CORPUS<\/p>\n
35. Excavatio rectovesicalis je prostor: MED DANKO IN SE\u010cNIM MEHURJEM<\/p>\n
36. Se\u010dni mehur: LE\u017dI EKSTRAPERITONEALNO, LE\u017dI SUBPERITONEALNO, JE MESTOMA POKRIT S<\/p>\n
PERITONEJEM, LE\u017dI PREPERITONEALNO<\/p>\n
37. Spatium retropubicum: LE\u017dI ZA SIMFIZO, LE\u017dI PRED SE\u010cNIM MEHURJEM, GA IZPOLNJUJE<\/p>\n
MA\u0160\u010cOBNO TKIVO, GA IZPOLNJUJEJO VENE<\/p>\n
38. Excavatio vesicouterina je prostor: MED SE\u010cNIM MEHURJEM IN MATERNICO<\/p>\n
39. Urethra je latinsko ime za: SE\u010cNICO<\/p>\n
40. \u017denska se\u010dnica: JE KRAJ\u0160A OD MO\u0160KE SE\u010cNICE, POTEKA V SPREDNJI STENI NO\u017dNICE<\/p>\n
41. Urethra feminina: JE DOLGA 4 cm, SE ZA\u010cNE Z USTJEM OSTIUM URETHRAE INTERNUM, NJENA<\/p>\n
MI\u0160I\u010cNA PLAST VSEBUJE MNOGO ELASTI\u010cNEGA TKIVA<\/p>\n
42. Epitelij se\u010dnice: JE PREHODNEGA TIPA<\/p>\n
43. Ureter je latinsko ime za: SE\u010cEVOD<\/p>\n
44. Sphincter urethrae internus je: IZ GLADKEGA MI\u0160I\u010cJA, LATINSKO IME ZA NOTRANJI SFINKTER<\/p>\n
SE\u010cNICE<\/p>\n
45. Ozna\u010di strukture ledvice: CAPSULA FIBROSA, MALPIGHIJEVO TELESCE<\/p>\n
46. Ozna\u010di strukture se\u010dnega mehurja: TRIGONUM VESICAE, LIG. UMBILICALE MEDIANUM<\/p>\n
47. Ozna\u010di strukture mo\u0161ke se\u010dnice: M. SPHINCTER URETHRAE EXTERNUM, OSTIUM URETHRAE<\/p>\n
INTERNUM, OSTIUM URETHRAE EXTERNUM<\/p>\n
48. Se\u010devod poteka: RETROPERITONEALNO, V MEDENICI, OB STRANSKI STENI MEDENICE<\/p>\n
49. Ureter ima: PREHODNI EPITELIJ, DEBELO PLAST GLADKEGA MI\u0160I\u010cJA, VEZIVNO ELASTI\u010cNO<\/p>\n
ADVENTICIJO<\/p>\n
50. \u0160tevilo klini\u010dno pomembnih o\u017ein se\u010devoda je: TRI<\/p>\n
51. Katera struktura je ekstraperitonealna: LEDVICA, NADLEDVI\u010cNA \u017dLEZA, SE\u010cEVOD, TREBU\u0160NA<\/p>\n
SLINAVKA<\/p>\n
52. Katera trditev NE velja za ledvico: LE\u017dI V MALI MEDENICI<\/p>\n
53. O\u017eine se\u010devoda so na naslednjih mestih: OB IZSTOPU IZ NADLEDVI\u010cNEGA MEHA, OB VHODU V<\/p>\n
MEDENICO, OB VHODU V SE\u010cNI MEHUR, NA VSEH ZGORAJ OMENJENIH MESTIH<\/p>\n
54. V trebu\u0161ni votlini, desni se\u010devod kri\u017ea: KOREN OPORKA, GONADNE \u017dILE55. Ozna\u010di strukture, ki jih kri\u017ea se\u010devod v medenici: DUCTUS DEFERENS, A. UTERINA<\/p>\n
56. Parne strukture so: REN, PELVIS RENALIS, URETER<\/p>\n
57. Neparne strukture so: URETHRA MASCULINA, VESICA URINARIA, URETHRA FEMININA<\/p>\n
MO\u0160KA SPOLOVILA \u2013 MO\u0160KI GENITALNI APARAT<\/p>\n
1. Ozna\u010di strukture interstijskega tkiva moda: BOGATA KAPILARNA MRE\u017dA, VEZIVNO TKIVO,<\/p>\n
LEYDIGOVE CELICE<\/p>\n
2. Leydigove celice: SO ENDOKRINA \u017dLEZA, IZLO\u010cAJO TESTOSTERON, IMAJO BOGATO MRE\u017dO<\/p>\n
GLADKEGA ENDOPLAZMATSKEGA RETIKULUMA<\/p>\n
3. Modo je: ENDOKRINA \u017dLEZA, EKSOKRINA \u017dLEZA, SEKUNDARNO INTRAPERITONEALNI<\/p>\n
ORGAN, PRIMARNO EKSTRAPERITONEALNI ORGAN<\/p>\n
4. Ovojnice moda so: TUNICA ALBUGINEA, TUNICA DARTOS, TUNICA VAGINALIS TESTIS<\/p>\n
5. Ozna\u010di strukture testisa: RETE TESTIS, TUBULI SEMINIFERI, LOBULI<\/p>\n
6. Spermatogeneza je mo\u017ena: OB VISOKI STAROSTI, OD PUBERTETE DALJE<\/p>\n
7. Sertolijeve celice: SO V CEVKAH TUBULI SEMINEFERI, SO OPORNE CELICE<\/p>\n
8. Semen\u010dice: SE RAZVIJEJO V ZVITIH CEVKAH MODA, SO SHRANJENE V OBMODKU, SO<\/p>\n
SHRANJENE V SEMENJAKU<\/p>\n
9. Scrotum je zgrajen iz: FASCIJE TREBU\u0160NIH MI\u0160IC, SEROZNE MRENE, PIGMENTIRANE KO\u017dE<\/p>\n
10. Ozna\u010di strukture modnika: TUNICA DARTOS, TUNIVA VAGINALIS TESTIS, FASCIA<\/p>\n
SUPERFICIALIS<\/p>\n
11. Ozna\u010di strukture prostate: APEX, LOBUS DEX., LOBUS SIN<\/p>\n
12. Obse\u010dnica: LE\u017dI POD SE\u010cNIM MEHURJEM, IZLO\u010cA ALKALEN MEDIJ, JE POD VPLIVOM<\/p>\n
TESTOSTERONE, VSEBUJE TUBULOALVEOLARNE \u017dLEZE<\/p>\n
13. Prostata: VSEBUJE GLADKO MI\u0160I\u010cNO TKIVO, IMA TRDO KONSISTENCO, VSEBUJE VEZIVNO<\/p>\n
TKIVO, LAHKO VSEBUJE KONKREMENTE<\/p>\n
14. Prostata:OBDAJA DEL SE\u010cNICE, LE\u017dI ZA SPODNJIM ROBOM SIMFIZE, LE\u017dI NA MEDENI\u010cNI<\/p>\n
PREPONI<\/p>\n
15. Vesicula seminalis: IMENUJEMO JO SEMENJAK, IZLIVA SE V SEMENOVOD, IMA VIDEZ<\/p>\n
MEHUR\u010cKA<\/p>\n
16. Semenjak: JE PARNA \u017dLEZA, NJEGOV IZLO\u010cEK VSEBUJE MNOGO SLADKORJA, LE\u017dI<\/p>\n
LATERALNO OD AMPULE SEMENOVODA<\/p>\n
17. Obse\u010dnica izlo\u010da: ALKALEN LEPLJIV IZLO\u010cEK, UGODEN MEDIJ ZA SEMEN\u010cICE<\/p>\n
18. Epididymis je latinsko ime za: OBMODEK<\/p>\n
19. Ozna\u010di strukture obmodka: CAPUT, DUCTUS EPIDIDYMIDIS, CAUDA<\/p>\n
20. Latinsko ime za semenovod je: DUCTUS DEFERENS<\/p>\n
21. Ductus deferens: POTEKA SKOZI INGVINALNI KANAL, KRI\u017dA SE\u010cEVOD, SE \u0160IRI V AMPULO<\/p>\n
22. Semensko povesmo sestavljajo: SEMENOVOD, V. TESTICULARIS, M. CREMASTER<\/p>\n
23. Mo\u0161ka se\u010dnica: POKRIVA JO PREHODNI EPITELIJ, POTEKA SKOZI CORPUS SPONGIOSUM PENIS<\/p>\n
24. Izvodilce \u017eleze glandula bulbourethralis se odpira v: SPONGIOZNI DEL SE\u010cNICE<\/p>\n
25. Glandula bulbourethralis: NJENO IZODILO SE ODPIRA V SE\u010cNICO, LE\u017dI V MEDENI\u010cNI PREPONI<\/p>\n
26. Mo\u0161ka se\u010dnica je: dolga pribli\u017eno 25 CM, dalj\u0161a od \u017eenske se\u010dnice<\/p>\n
27. Mo\u0161ka se\u010dnica poteka skozi: OBSE\u010cNICO, MO\u0160KI SPOLNI UD, MEDENI\u010cNO PREPONO<\/p>\n
28. Odseki se\u010dnice so: PARS DIAPHRAGMATICA, PARS SPONGIOSA, PARS INTRAMURALIS, PARS<\/p>\n
PROSTATICA<\/p>\n
29. O\u017eine mo\u0161ke se\u010dnice so: OSTIUM URETHRAE INTERNUM, OSTIUM URETHRAE EXTERNUM,<\/p>\n
PARS DIAPHRAGMATICA, PARS INTRAMURALIS<\/p>\n
30. Pars diaphragmatica mo\u0161ke se\u010dnice: JE OZKI DEL SE\u010cNICE<\/p>\n
31. Pars prostatica mo\u0161ke se\u010dnice: v ta odsek se odpira: BRIZGNIK<\/p>\n
32. Pars spongiosa mo\u0161ke se\u010dnice poteka: V BRECULU SE\u010cNICE<\/p>\n
33. Spongiozni del mo\u0161ke se\u010dnice: JE NAJDALJ\u0160I ODSEK SE\u010cNICE, VANJ SE ODPIRA \u017dLEZA<\/p>\n
GLANDULA BULBOURETHRALIS, GLAVICA SPOLNEGA UDA IMA RAZ\u0160IRJEN PREDEL FOSSA<\/p>\n
NAVICULARIS<\/p>\n
34. Bracilno tkivo gradijo: CAVERNAE, GLADKO MI\u0160I\u010cJE, RAZTEGLJIVI KRVNI PROSTOR<\/p>\n
35. Za corpus spongiosus so zna\u010dilni: CORONA GLANDIS, GLANS PENIS, BULBUS PENIS<\/p>\n
36. Za corpus cavernosus so zna\u010dilni: CRURA PENIS<\/p>\n
37. Ko\u017ea, ki pokriva spolni ud: DELA DUPLIKATURO, NIMA MA\u0160\u010cEVJA V PODKO\u017dJU, V SREDINI JO<\/p>\n
VE\u017dE Z GLAVICO PENISA FRENULUM<\/p>\n
38. Cevka , ki vodi semen\u010dice do se\u010dnice in je nadaljevanje cevke obmodka, se imenuje: DUCTUS DEFERENS<\/p>\n
39. Obse\u010dnica: OBDAJA PROKSIMALNI ODSEK SE\u010cNICE, LE\u017dI POD SE\u010cNIM MEHURJEM, PO\u010cIVA<\/p>\n
NA MEDENI\u010cNI PREPONI, SPREDAJ MEJI NA SIMFIZO<\/p>\n
40. Ozna\u010di strukture mo\u0161kega spolnega uda: CRURA PENIS, CAVERNAE, PREPUTIUM<\/p>\n
41. Ductus ejaculatorius je del: SEMENOVODA<\/p>\n
42. Corona glandis je del: MO\u0160KEGA SPOLNEGA UDA<\/p>\n
43. Ozna\u010di strukturo katere del je pars intramuralis je del: URETHRAE<\/p>\n
44. Ozna\u010di strukturo, ki jo obdaja tunica vaginalis: TESTIS<\/p>\n
45. Ozna\u010di strukture obmodka: CAUDA, DUCTUS EPIDIDYMIDIS, CAPUT<\/p>\n
46. Ozna\u010di strukture prostate: APEX, BASIS, LOBUS DEX.<\/p>\n
47. Corpora cavernosa gradijo: MO\u0160KI SPOLNI UD, \u0160\u010cEGETAV\u010cEK<\/p>\n
48. Pri modniku je fascia superficialis: TIK POD KO\u017dO, NADALJEVANJE FASCIJE TREBU\u0160NE STENE,<\/p>\n
TUDI ZGRAJENA IZ GLADKEGA MI\u0160I\u010cJA<\/p>\n
49. Preputium je guba: KO\u017dE, je del: PENISA<\/p>\n
50. Septula testis so zgrajena iz: \u010cVRSTEGA VEZIVA<\/p>\n
51. Ozna\u010di strukture modnika: TUNICA VAGINALIS TESTIS, TUNICA DARTOS, FASCIA<\/p>\n
SUPERFICIALIS, INTEGUMENTUM COMMUNE<\/p>\n
52. Ozna\u010di strukturo katere del je pars prostatica: URETHRA<\/p>\n
53. Tunica dartos gradi: MODNIK<\/p>\n
54. Pomo\u017ene spolne \u017eleze pri mo\u0161kem so: OBSE\u010cNICA, SEMENJAK, BULBOURETRALNA \u017dLEZA<\/p>\n
55. Pomo\u017ene spolne \u017eleze pri mo\u0161kem: PROIZVAJAJO MEDIJ, V KATEREM PLAVAJO SEMEN\u010cICE<\/p>\n
56. Fossa navicularis je del: MO\u0160KE SE\u010cNICE<\/p>\n
57. Rete testis je del: MODA<\/p>\n
58. Pars diaphragmatica je del: MO\u0160KE SE\u010cNICE<\/p>\n
59. Ductus epididymidis je del: OBMODKA<\/p>\n
60. Frenulum preputii je del: MO\u0160KEGA SPOLNEGA UDA<\/p>\n
61. Fascia superficialis modnika gradi: MEDIANI PRETIN, KI RAZDELI MODNIK V DVA PROSTORA,<\/p>\n
vsebuje: FASCIO TREBU\u0160NE STENE, TUNICO DARTOS<\/p>\n
62. Ozna\u010di strukturo za katero so zna\u010dilni levi, desni in srednji re\u017eenj: PROSTATA<\/p>\n
63. Corpus spogiosum gradi: MO\u0160KI SPOLNI UD<\/p>\n
64. Parni deli mo\u0161ki spolovil so: MODO, SEMENJAK, OBMODEK, BULBOURETRALNA \u017dLEZA<\/p>\n
65. Neparna dela mo\u0161ki spolovil sta: OBSE\u010cNICA, SPOLNI UD<\/p>\n
\u017dENSKA SPOLOVILA \u2013 \u017dENSKI GENITALNI APARAT<\/p>\n
1. Ovarium: JE GONADA, IZLO\u010cA \u017dENSKE SPOLNE HORMONE, V NJEM DOZOREVAJO JAJ\u010cECA<\/p>\n
2. Jaj\u010dnik deklice pred puberteto: JE GLADEK, IMA PRIMARNE FOLIKLE<\/p>\n
3. Za pri primordialne folikle je zna\u010dilno: NJIHOVO \u0160TEVILO JE \u017dE DOLO\u010cENO OB ROJSTVU, V<\/p>\n
PLODNEM OBDOBJU JIH DOZORI LE NEKAJ STO, RAZVIJEJO SE V EMBRIONALNI DOBI<\/p>\n
4. Ozna\u010di strukture GRAFFOVEGA FOLIKLA: LIQUOR FOLLICULI, CORONA RADIATA, THECA<\/p>\n
EXTERNA, MEMBRANA GRANULOSA, THECA INTERNA<\/p>\n
5. Corpus luteum nastane: PO OVULACIJI, IZ EPITELIJA TERCIARNEGA FOLIKLA, IZ MEMBRANE<\/p>\n
GRANULOZE<\/p>\n
6. Corpus luteum: IMA RUMENO BARVO, VSEBUJE LIPOIDNO SNOV, JE NAJVE\u010cJI V NOSE\u010cNOSTI,<\/p>\n
IZLO\u010cA PROGESTERON, IZLO\u010cA ESTROGEN<\/p>\n
7. Ovarium le\u017ei: INTRAPERITONEALNO, V KOTANJI FOSSA OVARICA, OB RAZCEPI\u0160\u010cU ARTERIJE<\/p>\n
ILIACA COMMUNIS, NA LATERALNI STENI MEDENICE<\/p>\n
8. Perineum je latinsko ime za: PRESREDEK<\/p>\n
9. Vezi jaj\u010dnika so: LIG. OVARII PROPRIUM, MESOVARIUM<\/p>\n
10. Lig. Suspensorium ovarii ve\u017ee: TUBARNI POL JAJ\u010cNIKA NA LATERALNO MEDENI\u010cNO STENO<\/p>\n
11. Tuba uterina je: SALPINX, JAJCEVOD<\/p>\n
12. Lig. Ovarii proprium ve\u017ee: MATERNI\u010cNI POL JAJ\u010cNIKA NA MATERNICO<\/p>\n
13. Ozna\u010di strukture jaj\u010dnika: HILUS, MARGO LIBER, EXTREMITAS UTERINA<\/p>\n
14. Ozna\u010di strukture jaj\u010dnika: MAGRO MESOVARICUS, HILUS, FOLIKLI<\/p>\n
15. Ozna\u010di strukture jajcevoda: INFUNDIBULUM, OSTIUM UTERINUM, ISTHMUS<\/p>\n
16. Ozna\u010di strukture jajcevoda: OSTIUM OBDOMINALE, PLICAE, TUBARIAE, FIMBRIAE<\/p>\n
17. Ozna\u010di strukture maternice: FUNDUS, PORTIO, CERVIX<\/p>\n
18. Ozna\u010di strukture maternice: ISTHMUS, CANALIS CERVICIS, FUNDUS, PORTIO<\/p>\n
19. Ozna\u010di strukture no\u017enice: HYMEN, FORNIX, RUGAE<\/p>\n
20. Ozna\u010di strukture no\u017enice: RUGAE, PARIES PASTERIOR, FORNIX<\/p>\n
21. Ozna\u010di strukture \u017eenskega srama: MONS VENERIS, RIMA PUDENDI, CLITORIS<\/p>\n
22. Ozna\u010di zna\u010dilnosti vagine: VE\u010cSKLADNI PLO\u0160\u010cATI EPITELIJ, EPITELIJSKE CELICE BOGATE Z<\/p>\n
GLIKOGENOM, RUGEA, HYMEN<\/p>\n
23. Cervix je del: MATERNICE<\/p>\n
24. Kateri organ NI del \u017eenskih spolovil: URETHRA<\/p>\n
25. Oplojeno jaj\u010dece se normalno ugnezdi v : MATERNICI<\/p>\n
26. Oocit nastane v: JAJ\u010cNIKU<\/p>\n
27. Katera struktura NI del jaj\u010dnika: OSTIUM UTERINUM, PORTIO<\/p>\n
28. Katera struktura NI del jajcevoda: FUNDUS, RUGAE<\/p>\n
29. Ozna\u010di strukture, ki jih NE opisujemo pri maternici: GLANDULA VESTIBULARIS MAJOR, AMPULLA,<\/p>\n
FIMBRIAE<\/p>\n
30. Ozna\u010di strukture, ki jih NE opisujemo pri jajcevodu: BARTHOLINIJEVE \u017dLEZE, MONS PUBIS, RUGAE<\/p>\n
31. Ozna\u010di strukture, ki jih NE opisujemo pri \u017eenskem sramu: ISTHMUS, FOLIKLOV EPITELIJ, CORPUS<\/p>\n
ALBICANS<\/p>\n
32. Ozna\u010di strukture, ki jih NE opisujemo pri no\u017enici: PERIMETRIUM, CRURA CLITORIDIS, FIMBRIAE<\/p>\n
TUBAE, PREPUTIUM<\/p>\n
33. Ozna\u010di strukture, ki jih opisujemo pri no\u017enici: GLANDULAE VESTIBULARES MINORES, RUGAE<\/p>\n
34. Ozna\u010di strukture, ki jih NE opisujemo pri jaj\u010dniku: PARS UTERINA, OSTIUM UTERI INTERNUM,<\/p>\n
ISTHMUS TUBAE, RUGAE, CERVIX<\/p>\n
35. Ozna\u010di strukture, ki NISO serozna mrena: LIG. TERES UTERI, LIG. RECTOUTERINUM<\/p>\n
36. Perineum: POTEKA PRI \u017dENSKAH OD ANALNE DO UROGENITALNE ODPRTINE, JE KO\u017dNO<\/p>\n
PODRO\u010cJE, JE PRI \u017dENSKAH O\u017dJI KOT PRI MO\u0160KIH, POTEKA PRI MO\u0160KIH OD ANALNE<\/p>\n
ODPRTINE DO KORENA MODNIKA<\/p>\n
37. Pri menstruacijskem ciklusu je faza sekrecije: TAKOJ PO OVULACIJI, FAZA RAZRA\u0160\u010cANJA \u017dLEZ V<\/p>\n
ENDOMETRIU, FAZA KO SE PRIPRAVI MATERNICA ZA VGNEZDENJE JAJ\u010cECA<\/p>\n
38. Ve\u017ei, ki ve\u017eejo maternico so: LIG. VESICOUTERINUM, LIG. TERES UTERI, LIG. SACROUTERINUM,<\/p>\n
LIG. LATUM UTERI<\/p>\n
39. Vezi, ki ve\u017eejo jaj\u010dnik so: LIG. OVARII PROPRIUM, LIG. SUSPENSORIUM OVARI<\/p>\n
40. Vez, ki ve\u017ee jajcevod na ligament lig latum uteri, je: MESOSALPINX<\/p>\n
41. Struktura, ki NI del maternice je: TUNICA ALBUGINEA<\/p>\n
42. Faze menstuacijskega ciklusa so: MENSES, OVULACIJA, REPARACIJA, PROLIFERACIJA,<\/p>\n
SEKRECIJA<\/p>\n
43. Ozna\u010di strukture, ki jih pri jaj\u010dniku NE opisujemo: PARS BASALIS, PARS FUNCTIONALIS,<\/p>\n
PERIMETRIUM, ENDOMETRIUM<\/p>\n
KO\u017dA \u2013 INTEGUMENTUM COMMUNE<\/p>\n
1. Dejavniki ki vplivajo na barvo ko\u017ee so: DEBELINA PORO\u017dENELE PLASTI, KOLI\u010cINA KO\u017dNEGA<\/p>\n
BARVILA, PREKRVLJENOST, PROSOJNOST<\/p>\n
2. Plasti ko\u017ee so: SUBCUTIS, CORIUM, EPIDERMIS, DERMIS<\/p>\n
3. Ozna\u010di strukture ko\u017ee: PAPILLAE, STRATUM GEMINATIVUM, MELANOCITI, PILI, KERATINOCITI<\/p>\n
4. Epidermis je latinsko ime za: VRHNJICO<\/p>\n
5. Vrhnjica ko\u017ee ima: VE\u010cSKLADNI PLO\u0160\u010cATI EPITELIJ<\/p>\n
6. Epidermis: VSEBUJE MELANOCITE, GENERIRA DLAKE, VSEBUJE KARATINOCITE<\/p>\n
7. Corium je: DEBELEJ\u0160I OD VRHNJICE, MRE\u017dA VEZIVNIH VLAKEN<\/p>\n
8. Dermus je latinsko ime za: USNJICO<\/p>\n
9. Subcutis je: SININIM ZA PANNICULUS ADIPOSUS, LATINSKO IME ZA PODKO\u017dJE<\/p>\n
10. Najdebelej\u0161a ko\u017ea je na: VOLARNI STRANI ROKE, PLANTARNI STRANI NOGE, NA HRBTU<\/p>\n
11. Vrhnjica ima: MELANOCITE, KERATINOCITE<\/p>\n
12. V epidermisu opisujemo: PORO\u017dENELE PLO\u0160\u010cATE CELICE, IZVODILA ZNOJNIC, MELANIN,<\/p>\n
ZARODNE CELICE<\/p>\n
13. Stratum corneum vsebuje: PLO\u0160\u010cATE CELICE BREZ JEDRA, KERATIN, PORO\u017dENELE CELICE,<\/p>\n
CELICE KI SE NENEHNO LU\u0160\u010cIJO<\/p>\n
14. Barva ko\u017ee je odvisna od: ZUNANJE TEMPERATURE, PREKRVAVLJENOSTI, KO\u017dNEGA<\/p>\n
PIGMENTA, KOLI\u010cINE HEMOGLOBINA V KRVI, DEBELINE KO\u017dE<\/p>\n
15. V dermisu so: LASNI FOLIKLI, FOJNICE, ZNOJNICE, NEUREJENA VEZIVNA VLAKNA, \u010cUTILNE<\/p>\n
CELICE<\/p>\n
16. Elasti\u010dna vlakna ko\u017ee so: V DERMISU, V STAROSTI MANJ ELASTI\u010cNA<\/p>\n
17. Derivati vrhnjice so: DLAKE, NOHTI, ZNOJNICE, LOJNICE, DI\u0160AVNICE<\/p>\n
18. Lojnice so: HOLOKRINE \u017dLEZE, NAVADNO OB LASNEM FOLIKLU, POD VPLIVOM SPOLNIH<\/p>\n
HORMONOV<\/p>\n
19. Znojnice so: RAZPOREJENE SKORAJ PO VSEM TELES, TUBULARNE \u017dLEZE, MEROKRINE \u017dLEZE<\/p>\n
20. Di\u0161avnice so: V PAZDUHI, FUNKCIONALNE \u0160ELE PO PUBERTETI<\/p>\n
21. Za glandulae sudoriferae velja: DA SO \u017dLEZE ZNOJNICE, NAJDEMO JIH PO VSEJ KO\u017dI, IZVODILO<\/p>\n
VODI NA POVR\u0160INO KO\u017dE<\/p>\n
22. Za glandulae sudoriferae velja: NAJVE\u010c JIH JE NA DLANEH IN PODPLATIH, NIMAJO POVEZAVE Z<\/p>\n
LASNIM ME\u0160I\u010cKOM<\/p>\n
23. Za glandulae sebaceae velja: NA DLANEH IN PODPLATIH JIH NI, SO \u017dLEZE LOJNICE, V GLAVNEM<\/p>\n
IZLO\u010cAJO V LASNI FOLIKEL<\/p>\n
24. Za glandulae sebaceae velja: LE\u017dE OB LASNEM ME\u0160I\u010cKU, NAJDEMO JIH V ZUNANJEM<\/p>\n
SLUHOVODU<\/p>\n
ENDOKRINE \u017dLEZE \u2013 GLANDULAE SINE DUCTIBUS<\/p>\n
1. Mo\u017eganski privesek: JE POVEZAN S HIPOTALAMUSOM PREK INFUNDIBULUMA, JE NADREJENA<\/p>\n
ENDOKRINA \u017dLEZA<\/p>\n
2. Ozna\u010di strukture nadledvi\u010dne \u017eleze: GLOMERULOZNA PLAST, MRE\u017dASTA PLAST, HILUS,<\/p>\n
SREDICA<\/p>\n
3. \u0160\u010ditnica: NJENA GRADBENA ENOTA JE FOLIKEL<\/p>\n
4. Corpus pineale: V STAROSTI KALCINIRA, GA OVIJA OVOJNICA PIA MATER, LE\u017dI NAD<\/p>\n
VHODOM V MO\u017dDANSKI VODOVOD, IZLO\u010cA MELATONIN<\/p>\n
5. Latinsko ime za ob\u0161\u010ditnico je: GLANDULA PARATHYROIDEA<\/p>\n
6. Hypophysis je latinsko ime za: MO\u017dGANSKI PRIVESEK<\/p>\n
7. Glandula thyroidea je latinsko ime za: \u0160\u010cITNICO<\/p>\n
8. Corpus pineale je latinsko ime za: \u010cA\u0160ARIKO<\/p>\n
9. Med parne endokrine \u017eleze uvr\u0161\u010damo: NADLEDVI\u010cNO \u017dLEZO, MODO<\/p>\n
10. Med neparne endokrine \u017eleze uvr\u0161\u010damo: TREBU\u0160NO SLINOVKO, \u0160\u010cITNICO, \u010cE\u0160ARIKO<\/p>\n
11. Ozna\u010di strukture \u010de\u0161arike: EPIFIZNI PESEK<\/p>\n
12. Ozna\u010di strukture oz. sestavine \u0161\u010ditnice: KOLOID, LOBUS SIN., FOLIKEL, FOLIKULARNE CELICE<\/p>\n
13. Ozna\u010di strukture \u0161\u010ditnice: V\u010cASIH LOBUS PYRAMIDALIS, SEPTA, DUCTUS THYROGLOSUS PRI<\/p>\n
EMBRIJU<\/p>\n
14. Ozna\u010di strukture \u0161\u010ditnice: LOBUS DEX., DUCTUS THYROGLOSUS PRI EMBRIJU, LOBUS SIN<\/p>\n
15. Ozna\u010di strukture nadledvi\u010dne \u017eleze: FACIES RENALIS, CORTEX, FASCIA RENALIS<\/p>\n
16. Ozna\u010di strukture nadledvi\u010dne \u017eleze: MEDULLA, ZONA FASCICULATA<\/p>\n
17. Ozna\u010di strukture nadledvi\u010dne \u017eleze: ZONA FASCICULATA, ZONA GLOMERULOSA, MEDULLA,<\/p>\n
ZONA RETICULARIS<\/p>\n
18. Ozna\u010di strukture mo\u017eganskega priveska: LOBUS POSTREIOR, LOBUS ANTERIOR, INFUNDIBULUM<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
SPLO\u0160NA ANATOMIJA 1. Anatomski polo\u017eaj je polo\u017eaj, v katerem telo: STOJI, IMA OBRAZ IN DLANI OBRNJENI NAVZPRED 2. Glede na anatomski polo\u017eaj uporabljamo pri opisovanju: TRI OSNOVNE ORIENTACIJSKE RAVNINE, STA DVE VZDOL\u017dNI IN ENA PRE\u010cNA 3. Glede na anatomski polo\u017eaj uporabljamo tri osnovne orientacijske ravnine: ENA JE PRE\u010cNA IN DVE STA VZDOL\u017dNI, ENA JE FRONTALNA, … Preberi ve\u010d o Vpra\u0161anja in odgovori za anatomijo 2013 vaja<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[143],"tags":[1869,1889,1583,1062,152],"class_list":["post-2384","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-anatomija","tag-anatomija-2013","tag-odgovori-za-anatomijo","tag-splosna-anatomija","tag-vprasanja-in-odgovori-anatomija","tag-vprasanja-za-anatomijo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2384","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2384"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2384\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2384"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2384"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2384"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}