FIZIOLOGIJA<\/p>\n
1. ZGRADBA KRVI<\/p>\n
Kri je teko\u010de tkivo, zgrajeno iz \u0161tevilnih vrst specializiranih celic (krvne celice) in teko\u010de medceli\u010dnine<\/p>\n
(krvne plazme).<\/p>\n
Krvna telesca predstavljajo 45% krvi in te so:<\/p>\n
\u00ff Eritrociti<\/p>\n
\u00ff Levkociti<\/p>\n
\u00ff Monociti<\/p>\n
Glavne naloga teh celic je prenos plinov, imunski odziv, homeostaza. Eritrociti in trombociti opravljajo naloge znotraj krvnih \u017eil, levkociti so kratek \u010das v krvi, nato prehajajo skozi stene majhnih krvnih \u017eil v druga tkiva, v vezivo in limfne organe, kjer opravljajo svoje naloge.<\/p>\n
<\/p>\n
2. FUNKCIJE KRVI<\/p>\n
1. Transport<\/p>\n
\u00ff prenos kisika iz plju\u010d do tkiv in ogljikovega dioksida iz tkiv do plju\u010d<\/p>\n
\u00ff prenos hranilnih snovi (vitamini, minerali, glukoza, aminokisline) iz prebavil do celic v telesu in<\/p>\n
odpadnih snovi celi\u010dnega metabolizma (se\u010dnina, mle\u010dna kislina) iz tkiv v organe, kjer se izlo\u010dajo<\/p>\n
\u00ff prenos hormonov, encimov, soli, protiteles med razli\u010dnimi predeli telesa.<\/p>\n
2. Uravnavanje<\/p>\n
\u00ff Homeostaza (notranje ravnovesje)<\/p>\n
\u00ff Telesne temperature<\/p>\n
\u00ff Kemi\u010dnega okolja (pH in vsebnost ionov)<\/p>\n
\u00ff Vode<\/p>\n
\u00ff Strjevanje krvi<\/p>\n
3. Za\u0161\u010dita<\/p>\n
\u00ff Pred tujimi snovmi in patogenimi mikroorganizmi<\/p>\n
3. LASTNOSTI KRVI<\/p>\n
Prostornina krvi se pri zdravi osebi spreminja, manj\u0161e izgube pa se hitro nadomestijo.<\/p>\n
Prostornina povpre\u010dno zna\u0161a 7-8% telesne te\u017ee; 5-6 litrov pri odraslem mo\u0161kem, 4-5 litrov pri odrasli \u017eenski.<\/p>\n
pH krvi je od 7.35 \u2013 7.45 in je tako arterijska kri bolj alkalna od venske ker vsebuje manj ogljikovega<\/p>\n
dioksida.<\/p>\n
Barva arterijska kri je svetlo rde\u010da (hemoglobin z vezanim kisikom v rde\u010dih krvnih telescih). Bele krvne<\/p>\n
celice in trombociti so brezbarvni, plazma je rumenkasta.<\/p>\n
Povpre\u010dna temperatura krvi je pribli\u017eno 37 stopinj cezija.<\/p>\n
4. ERITROCITI<\/p>\n
\u00ff So bikonkavne plo\u0161\u010dice brez jedra, potujejo zdru\u017eeni v stebri\u010dke, predstavljajo 45% volumna krvi,<\/p>\n
njihov volumen predstavlja hematokrit.<\/p>\n
\u00ff Membrana eritrocita (tanka, trdna, pro\u017ena) prepustna z vodo , kisikom, ogljikovim dioksidom,<\/p>\n
glukozo, neprepustna za ve\u010dje molekule npr.: Hb.<\/p>\n
\u00ff Citosol: encimi glikolize \u2013 razgradnja sladkorja, tvorba ATP<\/p>\n
\u00ff Eritrociti predstavljajo 99,9% krvnih celic<\/p>\n
\u00ff Funkcija: prenos kisika s hemoglobinom in manj\u0161i del ogljikovega dioksida, nosilci antigenov<\/p>\n
krvnih skupin<\/p>\n
\u00ff \u017divljenjska doba: do 120 dni nato razpadejo v vranici.<\/p>\n
\u00ff Koncentracija eritrocitov v krvi: \u017eenske (3,9 \u2013 5,5 x 1012) mo\u0161ki (4,1 \u2013 6 x 1012)<\/p>\n
\u00ff Citoplazma eritrocita vsebuje 33% hemoglobina (HB)-bazi\u010dna globularna beljakovina rde\u010de<\/p>\n
barve ki vsebuje \u017eelezo in prena\u0161a kisik.<\/p>\n
5. HEMOGLOBIN<\/p>\n
Hemoglobina (HB)-bazi\u010dna globularna beljakovina rde\u010de barve ki vsebuje \u017eelezo in prena\u0161a kisik.<\/p>\n
Procent hemoglobina v krvi dolo\u010da kapaciteto prenosa kisika: \u017eenske 120-140 g\/L,<\/p>\n
mo\u0161ki 140-160 g\/L<\/p>\n
Zgradba: tetramer sestavljen iz 4 verig beljakovine globina, od katerih ima vsaka veriga vezano eno<\/p>\n
molekulo \u017eeleza v nebeljakovinskem delu-hem.<\/p>\n
Kisik se ve\u017ee na \u017eelezove atome, zato 1 molekula Hb prana\u0161a 4 molekule kisika.<\/p>\n
6. ERITROPOEZA<\/p>\n
Eritrociti in trombociti nastajajo v rde\u010dem kostnem mozgu (plo\u0161\u010date kosti), levkociti tudi v limfnem tkivu<\/p>\n
(vranica, limfni vozli, pri\u017eeljc)<\/p>\n
Nastajanje rde\u010dih krvni\u010dk oz. eritrocitov imenujemo eritropoeza in jo delimo na proliferacijo (delitev)<\/p>\n
in diferenciacijo (dozorevanje).<\/p>\n
Eritrociti se v prvi vrsti kot vse druge krvne celice razvijejo iz pluripotentnih mati\u010dnih celic (PMC), ki<\/p>\n
se po enem obdobju razvijejo v multipotentne mati\u010dne celice mieloi\u010dne vrste (MMC-M), slednje pa v<\/p>\n
usmerjene mati\u010dne celice (UMC) eritroblastne vrste.<\/p>\n
Razpad eritrocitov poteka v vranici, delno v jetrih in kostnem mozgu.<\/p>\n
7. LEVKOCITI<\/p>\n
Levkociti imenujemo tudi bela krvna telesca.<\/p>\n
Ti ne delujejo v krvi, temve\u010d se pretakajo po njej, najdemo jih v limfati\u010dnem sistemu, vranici in drugih<\/p>\n
tkivih.Levkocitov v krvi je 4 \u2013 10 x 109<\/p>\n
So celice z jedrom in citoplazmo. Jedro je razli\u010dno oblikovano glede na vrsto in starost celice. Citoplazma<\/p>\n
ima specifi\u010dna in nespecifi\u010dna zrnca ki se razli\u010dno obarvajo.<\/p>\n
Funkcija levkocitov je obramba pred patogenimi mikroorganizmi (oku\u017ebe in tumorji) in proizvodnja<\/p>\n
protiteles za nevtralizacijo telesu tujih in \u0161kodljivih snovi.<\/p>\n
\u00ff Agranulociti so levkociti ki vsebujejo nespecifi\u010dna zrnca.<\/p>\n
\/L.<\/p>\n
\u00ff Granulociti so levkociti s specifi\u010dnimi in nespecifi\u010dnimi zrnci<\/p>\n
\u2022 Limfociti<\/p>\n
\u2022 Monociti<\/p>\n
\u2022 Neutrofilni<\/p>\n
\u2022 Eozinofilni<\/p>\n
\u2022 Bazofilni<\/p>\n
8. NEUTROFILCI, EOZINOFILCI, BAZOFILCI – LASTNOSTI IN FUNKCIJE<\/p>\n
\u00ff NEUTROFILNI GRANULOCITI \u2013 NEUTROFILCI<\/p>\n
So naj\u0161tevil\u010dnej\u0161i levkociti (do 70%), so aktivno gibljivi ter hiter dostop do vnetih tkiv, \u017eivljenjska doba<\/p>\n
v krvi je 8-12 ur, v tkivih do 8 dni. Pri vnetju so sestavni del gnoja. Jedro je segmentirano. Citoplazma<\/p>\n
ima tri tipe zrnc ki so obdani z membrano in vsebujejo razli\u010dne encime kot so azurna, specifi\u010dna in<\/p>\n
terciarna zrnca ter glikogen in interlevkin. Funkcija je fagocitoza bakterij in odmrlih celic, sodelujejo pri<\/p>\n
vnetnem procesu in izlo\u010dajo pirogene snovi ki v hipotalamusu spro\u017eijo povi\u0161ano telesno temperaturo.<\/p>\n
\u00ff EOZINOFILNI GRANULOCITI \u2013 EOZINOFILCI<\/p>\n
Jih je pribli\u017eno 4%. V krvi so od 3-8 ur, od tu potujejo v ko\u017eo, plju\u010da, prebavila kjer opravljajo svojo<\/p>\n
nalogo. \u017divljenjska doba je od 8-12 dni. Jedro ima 2 re\u017enja. Citoplazma ima specifi\u010dna eozinofilna zrnca<\/p>\n
in nespecifi\u010dna azurna zrnca. Funkcija je da onesposabljajo tuje beljakovine in fagocitoza. Eozinofilija je<\/p>\n
pove\u010dano \u0161tevilo eozinofilcev (astma, reakcija na zdravila, oku\u017ebe s paraziti).<\/p>\n
\u00ff BAZOFILNI GRANULOCITI \u2013 BAZOFILCI<\/p>\n
Jih je 1%. \u017divljenjska doba je 12-15 dni. Nahajajo se v limfati\u010dnem tkivu, sluznicah in kostnem mozgu.<\/p>\n
Jedro ima obliko \u010drke S ali segmentirano in povsem pokrito s specifi\u010dnimi zrnci. Citoplazma ima<\/p>\n
specifi\u010dna zrnca in nespecifi\u010dna azurofilna zrnca. Plazmalema vsebuje stevilne receptorje IgE. Funkcija<\/p>\n
je prepre\u010devanje strjevanja krvi s spro\u0161\u010danjem heparina in spro\u0161\u010danje histamina pri vnetnih reakcijah.<\/p>\n
\u00ff MONOCITI<\/p>\n
So najve\u010dje celice v krvi in jih je 3-8%. So nezrnati levkociti v kostnem mozgu. V krvi so 10 ur nato<\/p>\n
prehajajo v tkiva in se spremenijo v makrofage ki imajo \u017eivljenjsko dobo ve\u010d mesecev ali let, nekateri<\/p>\n
od njih obdr\u017eijo sposobnost premikanja v tkivih. Monociti so predstopnje celic mononuklearnega<\/p>\n
fagocitnega sistema. Jedro je ledvi\u010dasto in acentri\u010dno. Citoplazma vsebuje azurofilna zrnca.<\/p>\n
Funkcija je fagocitoza mikrobov, odstranjuje odmrle po\u0161kodovane celice, tvorijo citokine ki spro\u017eijo<\/p>\n
vnetni odgovor, proliferacijo in dozorevanje drugih celic.<\/p>\n
\u00ff LIMFOCITI<\/p>\n
So glavni predstavnik specifi\u010dne obrambe in vsebuje celice T ki prodirajo v prizadeta tkiva in napadajo<\/p>\n
tuje celice, celice B ki proizvajajo protitelesa Ig, celice ubijalke ki nespecifi\u010dno uni\u010dujejo tuje in<\/p>\n
spremenjene lastne celice. Jih je 20-25% skupnih levkocitov. \u017divljenska doba limfocitov B je nekaj dni,<\/p>\n
linfocitov T pa nekaj mesecev. Jedro je okroglo, citoplazma vsebuje majhno \u0161tevilo lizosomov.<\/p>\n
9. TROMBOCITI<\/p>\n
\u00ff Trombocite imenujemo tudi krvne plo\u0161\u010dice.<\/p>\n
\u00ff 140-340 x 109 \/L v periferni krvi<\/p>\n
\u00ff Njihova \u017eivljenjska doba je manj\u0161a od 14 dni .<\/p>\n
\u00ff Sredina trombocita je zgrajena iz:<\/p>\n
\u2022 Granulomera (vsebuje zrnca)<\/p>\n
alfa (fibrinogen, koagulacijski dejavniki)<\/p>\n
delta (seretonin, histamin, drugo)<\/p>\n
lambda (hidroliti\u010dni encimi)<\/p>\n
\u2022 Hialomera obkro\u017ea granulomero. Sestavljena je iz mikrotubulov in aktinskih filamentov.<\/p>\n
\u00ff Funkcija: zaustavljanje krvavitve po po\u0161kodbi krvne \u017eile in strjevanju krvi.<\/p>\n
10. Rh FAKTOR<\/p>\n
Je antigen na eritrocitih<\/p>\n
Osebe z Rh faktorjem so Rh pozitivne (85%)<\/p>\n
Osebe ki nimajo Rh faktorja so Rh negativne<\/p>\n
Proti Rh faktorju ni naravnih protiteles, zato ni nevarnosti, da pri prvi transfuziji Rh pozitivnih eritrocitov Rh<\/p>\n
negativni osebi pride do hemolize ali zlepljenja trombocitov. Pri ponovnih transfuzijah pa je to mogo\u010de.<\/p>\n
11. NESPECIFI\u010cNA IN SPECIFI\u010cANA OBRAMBA<\/p>\n
\u00ff NESPECIFI\u010cNA OBRAMBA je hitri obrambni mehanizem proti vsakemu tujku, mikroorganizmu ali<\/p>\n
nenormalni celici.<\/p>\n
Deli se na pasivno obrambo \u2013 pregrade (ko\u017ea, sluznice, \u017eelod\u010dna kislina, encimi v solzah in ustni<\/p>\n
votlini), in aktivno obrambo \u2013 vnetje (ko mikroorganizmi prodrejo po\u0161kodovano ko\u017eo ali sluznico<\/p>\n
kjer so kapilare, npr. vrez z ostrim predmetom) povi\u0161ana telesna temperatura, nastane oteklina, rde\u010dina,<\/p>\n
podro\u010dje postane toplo.<\/p>\n
Sestavni deli vnetja<\/p>\n
\u2022 mehanska in kemi\u010dna obramba pred infekcijo (ko\u017ea, sluznica, \u017eelod\u010dna kislina)<\/p>\n
\u2022 vnetje ( rde\u010dina, oteklina, bole\u010dina, povi\u0161ana telesna temperatura, pove\u010da se prekrvavitev tkiva<\/p>\n
\u2022 fagocitoza: celice po\u017eiralke (po\u017eirajo bakterije in manj\u0161e dele po\u0161kodovanega tkiva)<\/p>\n
\u2022 Komplement nastopi on oku\u017ebi z mikrobi, je sistem beljakovin, ki se vgradijo v bakterijske<\/p>\n
Vro\u010dina: dvig telesne temperature nad normalno omogo\u010da imunskemu sistemu, da se la\u017eje spopade z<\/p>\n
mikroorganizmi.<\/p>\n
\u00ff SPECIFI\u010cNA OBRAMBA ker je nespecifi\u010dna obramba zelo splo\u0161na, se velikokrat zgodi, da ni<\/p>\n
u\u010dinkovita, zato mikroorganizmi prodrejo \u0161e globlje v telo.<\/p>\n
Takrat pride na vrsto specifi\u010dna obramba, ki ima \u00bboro\u017eje\u00ab za vsak mikroorganizem posebaj. Poleg tega<\/p>\n
ima ta obramba \u00bbvojake\u00ab, ki si zapomnijo na\u010din in vrsto napadalca, kar omogo\u010da telesu, da postane<\/p>\n
odporno proti dolo\u010denemu mikrobu.<\/p>\n
Imunost je torej lastnost telesa, da postane odporen proti dolo\u010denemu mikrobu ali bolezni. Delimo jo na<\/p>\n
naravno ali prirojeno (od rojstva) in pridobljeno (telo mora najprej priti v stik z mikrobom, \u0161ele potem<\/p>\n
razvije specifi\u010dno obrambo).<\/p>\n
Naloga: prepozna mikroorganizme, ker imajo posebne oznake (antigene) proti njim tvori specifi\u010dne<\/p>\n
beljakovine (protitelesa) ter odstranjuje antigene iz telesa. Celice morajo lo\u010diti med telesu lastnimi<\/p>\n
svojimi in tujimi snovmi, s tem vzdr\u017eujejo celovitost organizma.<\/p>\n
12. ANTIGENI in PROTITELSA<\/p>\n
Antigen: snovi proti katerim organizem tvori protitelesa. So beljakovine ali polisaharidi, ki so organizmu<\/p>\n
tuji.<\/p>\n
Protitelesa: beljakovine, ki nastanejo kot odgovor na antigen, proti posameznim delom antigena, ki jih<\/p>\n
imenujemo antigenske determinante ali epitopi. Protitelesa ne uni\u010dujejo direktno mikroorganizmov pa\u010d pa<\/p>\n
aktivirajo sistem komplementa in vzpodbujajo fagocitno dejavnost nevtrofilcev in makrofagov.<\/p>\n
13. CELI\u010cNI IMUNSKI ODZIV<\/p>\n
Primarni imunski odziv: nastane po prvem stiku z antigenom (prva oku\u017eba) v nekaj dneh do nekaj tednih<\/p>\n
Sekundarni imunski odziv: je ponoven stik z enakim antigenom, ki je hitrej\u0161i in mo\u010dnej\u0161i od primarnega (po<\/p>\n
cepljenju)<\/p>\n
Specifi\u010dni imunski odziv: omogo\u010dajo ga celice limfociti in sicer limfociti Tc ali ubijalske celice in limfociti<\/p>\n
Th ali pomo\u010dni\u0161ke celice. Naloga ubijalk je da napade lastne telesne celice, ki se spremenijo zaradi oku\u017ebe<\/p>\n
z virusi, bakterijami. \u010ce jim take celice uidejo iz pod nadzora lahko pride do novotvorb oz. rakastih obolenj.<\/p>\n
Pomo\u010dni\u0161ke celice pa se ob stiku z antigeni zelo namno\u017eijo.<\/p>\n
in prepustnost kapilar, kar omogo\u010da prehod nekaterim imunskim celicam v tkivo)<\/p>\n
membrane in jih preluknjajo. Bakterijska celica se napolne z vodo in soljo, nabrekne in po\u010di.<\/p>\n
14. SISTEMSKI KRVNI OBTOK in PLJU\u010cNI KRVNI OBTOK<\/p>\n
\u00ff SISTEMSKI KRVNI OBTOK – oskrbuje celice, tkiva, organe v telesu z oksigenirano krvjo in vra\u010da<\/p>\n
deoksigenirano kri v srce. Poznamo arterijski (glavna \u017eila aorta) in venski (kapilarno mre\u017eje ga<\/p>\n
povezuje z arterijskim) sistemski krvni obtok. Vensko kri zbira vena kava.<\/p>\n
Sistemski obtok je odvisen od delovanja L prekata, ki iztiska kri v aorto, od tu pa preko velikih arterij<\/p>\n
potuje do organov. Velike arterije se razvejajo v manj\u0161e, nato v arteriole in kapilare v katerih se<\/p>\n
izmenjujejo plini in hranilne snovi med krvjo in intersticijsko teko\u010dino. Iz kapilar se kri vra\u010da po venulah<\/p>\n
in venah v zgornjo in spodnjo veno in od tu v desni preddvor.<\/p>\n
\u00ff PLJU\u010cNI KRVNI OBTOK \u2013 deoksigenirana kri iz srca pride v plju\u010da, kjer se odstrani CO2 in<\/p>\n
prevzame O2<\/p>\n
Plju\u010dni obtok poganja kri v D prekat, ki iztiska kri v plju\u010dno deblo, od tod pa v plju\u010dne arterije, arteriole<\/p>\n
in kapilare. Med kapilarami in plju\u010dnimi alveoli poteka izmenjava plinov z difuzijo: O2<\/p>\n
krvi se izlo\u010da CO2<\/p>\n
15. HEMOSTAZA \u2013 ZAUSTAVITEV KRVAVITVE<\/p>\n
Hemostaza: mehanizem, ki ob prekinitvi \u017eile najprej zmanj\u0161uje, nato ustavi izgubo krvi, na koncu pa obnovi<\/p>\n
po\u0161kodovano \u017eilo. Delimo jo na tri faze:<\/p>\n
\u00ff \u017dILNA FAZA \u2013 \u017eila se skr\u010di (vazokonstrikcija) \u2013 gre za lokalni odziv \u017eilne mi\u0161i\u010dne plasti na<\/p>\n
po\u0161kodbo. Zmanj\u0161a se odprtina na mestu po\u0161kodbe in s tem iztekanje krvi. Mehanizem zaustavi<\/p>\n
krvavitve iz manj\u0161ih \u017eil.<\/p>\n
\u00ff TROMBOCITNA FAZA- kolagenska vlakna v \u017eilni steni lepijo trombocite (adhezija), stik<\/p>\n
trombocitov s kolagenom privede do agregacije trombocitov na mestu po\u0161kodbe. Tvori se \u2013<\/p>\n
trombocitni \u010dep.<\/p>\n
\u00ff KOAGULACIJSKA FAZA \u2013 trombociti pospe\u0161ujejo strjevanje krvi \u2013 beli krvni \u010dep na katerega<\/p>\n
se odlaga fibrin \u2013 kon\u010dni produkt koagulacije. Fibrin naredi mre\u017eo v katero se ujamejo eritrociti in<\/p>\n
levkociti \u2013 rde\u010di krvni \u010dep.<\/p>\n
Kr\u010denje rde\u010dega krvnega \u010depa: mesto po\u0161kodbe se \u0161e bolj zapre, iz \u010depa se odstranijo dejavniki, ki<\/p>\n
spodbujajo koagulacijo in nastajanje krvnega \u010depa, kar ustavi \u0161iritev procesov v nepo\u0161kodovane dele \u017eile.<\/p>\n
V drugem delu hemostaze potekajo procesi, ki obnovijo po\u0161kodovano \u017eilno steno in razgradijo krvni \u010dep<\/p>\n
(fibrinoliza), razgradi se fibrinska mre\u017ea ter naredijo \u017eilo ponovno prehodno.<\/p>\n
16. SR\u010cNI CIKLUS<\/p>\n
Sr\u010dni ciklus je torej zaporedje elektri\u010dnih in mehanskih dogodkov v srcu v naslednjem zaporedju.<\/p>\n
1. Sistola ali kr\u010denje atrijev (0.1s) Atrija se kr\u010dita in potisneta kri v ventrikla<\/p>\n
2. Sistola ali kr\u010denje ventriklov (0.3s) DV iztisne kri skozi plju\u010dno deblo v plju\u010da, LV pa<\/p>\n
skozi aorto v ostale dele telesa.<\/p>\n
3. Diastola ali spro\u0161\u010danje atrijev (0.7s) DA se polni s krvjo iz velikih ven, ki vodijo kri iz<\/p>\n
telesa v srce, LA s krvjo iz plju\u010dnih ven, vodijo kri iz plju\u010d v srce.<\/p>\n
4. Diastola ali spro\u0161\u010danje ventriklov (0.5s) za\u010dne se pred sistolo atrijevm ventrikla se polnita<\/p>\n
s krvjo iz atrijev.<\/p>\n
17. IZOVOLUMETRI\u010cNA KONTRAKCIJA<\/p>\n
Izovolumetri\u010dna kontrakcija je za\u010detni del sistole, kjer se tlak v ventriklih dviguje, vendar \u0161e ni dosegel tlaka<\/p>\n
v aorti iztis krvi pa se dejansko \u0161e ni za\u010del. Na kratko: kr\u010denje ventrikla med katerim se njegov volumen ne<\/p>\n
spremeni.<\/p>\n
18. UTRIPNI IN MINUTNI VOLUMEN SRCA<\/p>\n
Minutni volumen srca je volumen krvi, ki ga ventrikel iztisne v \u017eilni sistem v eni minuti.<\/p>\n
Levi ventrikel iztisne v eni minuti v sistemski obtok enako koli\u010dino krvi, kot jo iztisne desni ventrikel v<\/p>\n
plju\u010dni krvni obtok: minutna volumna obeh sr\u010dnih ventriklov ali prekatov sta enaka.<\/p>\n
19. MEHANIZMI URAVNAVANJA MVS (utripni in minutni volumen srca)<\/p>\n
INTRIZI\u010cNA KONTROLA – opisuje ga Frenk-Starlingov zakon srca in je odvisen od zgradbe srca. 1.<\/p>\n
MVS je enak venskemu prilivu v istem \u010dasu<\/p>\n
2. MV obeh prekatov sta enaka.<\/p>\n
Mo\u010d kr\u010denja srca je odvisna od diastoli\u010dne raztegnitve sr\u010dne mi\u0161ice. Diastoli\u010dna raztegnitev srca in tlak v DA<\/p>\n
pri normalnem srcu je od venskega priliva (VP).<\/p>\n
od tu se vrne v srce.<\/p>\n
. Po plju\u010dnih venah te\u010de oksigenirana kri v L preddvor in nato v L prekat.<\/p>\n
EKSTRIZI\u010cNA KONTROLA – Delovanje srca in tonus \u017eil nadzoruje:<\/p>\n
\u00ff Vegetativno \u017eiv\u010devje (simpatikus in parasimpatikus)<\/p>\n
\u00ff Endokrini sistem povzro\u010dajo vazokonstrikcijo (kr\u010denje \u017eil) ali vazodilatacijo (\u0161iritev \u017eil)<\/p>\n
\u2022 Simpatikus: \u017eiv\u010dno uravnavanje je refleksno, ni pod nadzorom volje. Mediator<\/p>\n
aktivnosti simpati\u010dnega \u017eiv\u010devja je noradrenalin, ki pove\u010da mo\u010d kr\u010denja srca (pozitivni<\/p>\n
inotropni u\u010dinek) in frekvenco sr\u010dnih utripov (pozitivni kronotropni u\u010dinek)<\/p>\n
\u2022 Parasimpatikus: u\u010dinki tega \u017eiv\u010devja so nasprotni simpatikusu. Povzro\u010da po\u010dasnej\u0161e<\/p>\n
utripanja srca (negativni kronotropni u\u010dinek). Mediator je acetilholin.<\/p>\n
\u2022 Kateholamini: adrenalin, noradrenalin, dopamin \u2013 pove\u010dajo frekvenco srca in mo\u010d<\/p>\n
kr\u010denja.<\/p>\n
\u2022 Vazopresin, oksitocin in angiotenzin ll so vazokonstriktorji.<\/p>\n
\u2022 Histamin (vazodilatator)<\/p>\n
\u2022 Bradikinin (vazodilatator)<\/p>\n
\u2022 Atrijski natriouretski hormon zmanj\u0161uje volumen krvi in zni\u017euje krvni tlak.<\/p>\n
20. PLJU\u010cNA VENTILACIJA<\/p>\n
Gre za mehanski proces, kjer zaradi ritmi\u010dnega kr\u010denja in spro\u0161\u010danja dihalnih mi\u0161ic nastaja v dihalih razlika<\/p>\n
tlakov, ki omogo\u010da izmenjavo zraka med okoljem in plju\u010dnimi alveoli, sestavljena je iz dveh faz.<\/p>\n
VDIHA (INSPIRIJ) vdihan zrak bogat z kisikom pride po dihalni cevi do plju\u010dnih me\u0161i\u010dkov. Trebu\u0161na<\/p>\n
prepona in zunanje medrebrne mi\u0161ice se skr\u010dijo, prsna votlina se raz\u0161iri. S tem se pove\u010da volumen plju\u010d,<\/p>\n
tlak pa se zmanj\u0161a in ker je ni\u017eji od atmosferskega, zrak vdre v plju\u010da dokler tlak v plju\u010dih ni enak<\/p>\n
atmosferskemu.<\/p>\n
IZDIHA ko se trebu\u0161na prepona in zunanje medrebrne mi\u0161ice spustijo, se volumen plju\u010d zmanj\u0161a, pritisk<\/p>\n
v plju\u010dih se pove\u010da in je vi\u0161ji od atmosferskega. Razlika v tlakih povzro\u010di izstopanje zraka (obogatenega z<\/p>\n
) iz plju\u010d.<\/p>\n
CO2<\/p>\n
21. PLJU\u010cNI VOLUMNI<\/p>\n
Plju\u010dni volumni so vsi volumni, ki so kazalci plju\u010dne funkcije. Vsi plju\u010dni volumni so primarni, kar pomeni,<\/p>\n
da se med seboj ne prekrivajo. Med plju\u010dnimi volumni lo\u010dimo:<\/p>\n
DIHALNI VOLUMEN: sprememba volumna plju\u010d med normalnim dihanjem. V mirovanju vdihnemo<\/p>\n
in izdihnemo cca 500 ml zraka.<\/p>\n
MINUTNI VOLUMEN \u010dlovek vdihne\/izdihne na minuto 12-16x tako v mirovanju vdihnemo\/<\/p>\n
izdihnemo 6-8 litrov zraka.<\/p>\n
INSPIRATORNI REZERVNI VOLUMEN je volumen zraka, ki ga \u0161e lahko vdihnemo po normalnem<\/p>\n
vdihu. Inspiratorni dihalni volumen zna\u0161a 2100-3100ml.<\/p>\n
EKSPIRATORNI REZERVNI VOLUMEN je volumen zraka, ki ga \u0161e lahko izdihnemo po<\/p>\n
normalnem izdihu. S silo lahko izdihnemo 1000 ml ve\u010d zraka, kot je dihalni volumen.<\/p>\n
REZIDUALNI VOLUMEN volumen zraka, ki ostane v plju\u010dih, ki ga ne moremo izdihniti in zna\u0161a<\/p>\n
1100 ml in nara\u0161\u010da s starostjo. Omogo\u010da neprekinjeno izmenjavo plinov in omogo\u010da, da so alveoli<\/p>\n
odprti. Tega volumna s spirometrom ni mo\u017eno izmeriti.<\/p>\n
VOLUMEN ANATOMSKO MRTVEGA PROSTORA ob vsakem vdihu ostane 150 ml zraka v<\/p>\n
prevodnem delu dihal, ki nikoli ne pride do alveol.<\/p>\n
FUNKCIONALNI VOLUMEN 350 ml pride do alveol in sodeluje pri izmenjavi zraka.<\/p>\n
22. PLJU\u010cNE KAPACITETE<\/p>\n
Spremembe volomna plju\u010d med dihanjem merimo s spirometrom in zapi\u0161emo s spriografom.<\/p>\n
VITALNA KAPACITETA PLJU\u010c: je volumen zraka ki ga izdihnemo po maksimalnem vdihu (brez<\/p>\n
rezidualnega volumna) odvisna je od telesne kondicije, konstitucije, starosti. Manj\u0161a je v le\u017ee\u010dem polo\u017eaju.<\/p>\n
23. MINUTNI VOLUMEN DIHANJA<\/p>\n
Volumen vdihanega in izdihanega zraka na minuto. MVD = DV x Fr<\/p>\n
24. ALVEOLARNA VENTILACIJA<\/p>\n
Je del plju\u010dne ventilacije, ki uravnava koncentracijo alveolarnih plinov in vpliva na izmenjavo plinov med<\/p>\n
alveoli in krvjo. Enaka je volumnu zraka, ki pride v alveole\/minuto.<\/p>\n
AV = (DV-VMP)xFr<\/p>\n
25. PRENOS PLINOV (KISIKA) PO KRVI<\/p>\n
Kisik se po krvi prena\u0161a z beljakovino hemoglobin v eritrocitih. Manj\u0161i del kisika je raztopljenega v plazmi.<\/p>\n
Vezava kisika na hemoglobin \u2013 oksihemoglobin (HbO2<\/p>\n
tlak nizek. Na molekulo hemoglobina se lahko ve\u017eejo 4 molekule kisika. Kapaciteta krvi za vezavo kisika je<\/p>\n
skladna z koncentracijo Hb.<\/p>\n
Vezava kisika je zmanj\u0161ana:<\/p>\n
\u2022 \u010de je % hemoglobina v krvi nizka (anemija)<\/p>\n
\u2022 \u010de se pove\u010da % CO ker ta prepre\u010duje prenos kisika saj se ve\u017ee na hemoglobin na<\/p>\n
isto vezavno mesto hitreje, kot kisik in onemogo\u010da vezavo kisika.<\/p>\n
Difuzija omogo\u010da nemoteno izmenjavo plinov skozi alveolo-kapilarno membrano ki jo dolo\u010da gradient<\/p>\n
parcialnih tlakov posameznih plinov med alveolarnim zrakom in krvjo v plju\u010dnih kapilarah. Pri difuziji<\/p>\n
prehajajo snovi iz podro\u010dja ve\u010dje koncentracije snovi v podro\u010dje z manj\u0161o koncentracijo snovi.<\/p>\n
26. NEFRON \u2013 FUNKCIONALNA ENOTA LEDVIC<\/p>\n
V zdravi ledvici je 1.2 x 106 nefronov. Nefroni se razlikujejo po dol\u017eini Henlejeve zanke (kortikalni nefroni<\/p>\n
v skorji imajo kratko zanko, ob sredici pa dolgo). Del proksimalnega tubulusa, ki sega v Malfigijevo telesce<\/p>\n
se imenuje Bowmanova kapsula. Vanjo vstopa aferentna arterija, ki se v notranjosti razdeli v kapilare \u2013<\/p>\n
klop\u010di\u010d ali glomerulus. Malfigijevo telesce filtrira krvno plazmo.<\/p>\n
Kapilare se nato spletejo v eferentno arteriolo, ki izstopa iz Malfigijevega telesca in prehaja v kapilarni<\/p>\n
plete\u017e proksimalnega in distalnega tubulusa. Teko\u010dina, ki vstopi iz kapilar glomerula in prite\u010de v proksimalni<\/p>\n
tubulus je primarni se\u010d, ultrafiltrat – glomerulna filtracija.<\/p>\n
27. GLOMERULNA FILTRACIJA<\/p>\n
Filtracija je proces pri katerem krvni tlak prisili krvno plazmo in snovi v njej raztopljene, da zapustijo krvne<\/p>\n
kapilare in prehajajo v Bowmanovo kapsulo. (glomerulno filtracijo omogo\u010da zelo visok tlak krvi v arteriolah<\/p>\n
\u2013 75 mm Hg). Velike beljakovine ostanejo v plazmi, ker je glomerulna membrana kapilar neprepustna za<\/p>\n
celice in ve\u010dje plazemske beljakovine.<\/p>\n
Teko\u010dina, ki se prefiltrira v Bowmanovo kapsulo imenujemo ledvi\u010dni filtrat ali primarni se\u010d (primarni urin),<\/p>\n
brez krvnih celic in velikih beljakovin.<\/p>\n
Skozi ledvice se na minuto preto\u010di cca 1200 ml krvi, pri tem se na minuto tvori cca 125 ml ledvi\u010dnega<\/p>\n
filtrata, od tega se 124 ml reabsorbira, v se\u010devod pa ga odte\u010de 1 ml. V 24 urah se tvori cca 1500 ml urina<\/p>\n
(1ml filtrata x 60 minut x 24 ur).<\/p>\n
28. REABSORPCIJA V PROKSIMALNEM TUBULUSU, HENLEJEVA ZANKA,<\/p>\n
REABSORBPCIJA V DISTALNEM TUBULUSU<\/p>\n
REABSORPCIJA V PROKSIMALNEM TUBULUSU: absorbirajo se voda, glukoza, aminokisline in<\/p>\n
NaCl. Poteka z aktivnim transportom ali pasivno difuzijo. V tem delu se izlo\u010da se\u010dnina ali urea pasivno z<\/p>\n
vodo.<\/p>\n
HENLEJEVA ZANKA sega v ledvi\u010dno sredico:<\/p>\n
\u2022 Tanek descendentni del zanke je prepusten za vodo in zmerno za druge snovi.<\/p>\n
\u2022 Ascendenti del je neprepusten za vodo<\/p>\n
\u2022 \u0160irok ascendentni krak je kjer se NaCl aktivno prena\u0161a aktivno iz tubula, kar pa povzro\u010da<\/p>\n
hipertoni\u010dnost v sredici, tubularna teko\u010dina pa ostane hipotoni\u010dna.<\/p>\n
REABSORBPCIJA V DISTALNEM TUBULUSU: prepustnost distalnega tubulusa za Na in K ione je<\/p>\n
odvisna od hormona aldosterona (hormon nadledvi\u010dne \u017eleze) ki prepre\u010dujejo pretirano izgubo vode iz<\/p>\n
ledvic. Pod vplivom aldosterona se v distalnem zvitem tubulusu reabsorbirajo Na ioni, ker so osmotsko<\/p>\n
aktivni jim sledi voda, izlo\u010dajo se K ioni in amonijevi ioni kar vzdr\u017euje kislinsko-bazi\u010dno ravnovesje krvi.<\/p>\n
29. FUNKCIJE ALDOSTERONA<\/p>\n
Hormon aldosterona (hormon nadledvi\u010dne \u017eleze) je hormon ki prepre\u010duje pretirano izgubo vode iz ledvic.<\/p>\n
Pod vplivom aldosterona se v distalnem zvitem tubulusu reabsorbirajo Na ioni, ker so osmotsko aktivni jim<\/p>\n
sledi voda, izlo\u010dajo se K ioni in amonijevi ioni kar vzdr\u017euje kislinsko-bazi\u010dno ravnovesje krvi.<\/p>\n
Je steroidni hormon, ki uravnava koncentracijo Na in K ionov v krvni plazmi deluje na ledvice (pove\u010da<\/p>\n
reabsorbcijo Na in izgubo K v ledvi\u010dnih tubulusih), pove\u010dajo reabsorbcijo Na iz znoja in sline ter absorbcijo<\/p>\n
Na v \u010drevesju.<\/p>\n
30. KJE SE ABSORBIRA GLUKOZA V NEFRONU<\/p>\n
Glukoza v nefronu se absorbira v proksimalnem tubulusu skupaj z vodo, Na+<\/p>\n
fostfati.<\/p>\n
31. IZLO\u010cANJE ADH \u2013 ANTIDIURETI\u010cNI HORMON<\/p>\n
Pove\u010dana osmolarnost zunajceli\u010de teko\u010dine je ko mo\u017egani izlo\u010dajo ADH, ki v ledvicah pove\u010da prepustnost<\/p>\n
distalnih tubulusov in zbiralc za vodo, kar olaj\u0161a reabsorbcijo vode in zmanj\u0161a volumen se\u010da.<\/p>\n
Zmanj\u0161ana osmolarnost zunajceli\u010dne teko\u010dine je ko se ADH ne izlo\u010da , distalni tubulusi in zbiralci so<\/p>\n
neprepustni za vodo, zato se voda izlo\u010da iz ledvic.<\/p>\n
Volumoreceptorji = mehanoreceptorji ki se v krvnih obto\u010dilih vzdra\u017eijo ob pove\u010danem volumnu krvi.<\/p>\n
Pove\u010dan volumen krvi povzro\u010di pove\u010dano aktivnost volumoreceptorjev, ki refleksno zmanj\u0161ajo izlo\u010danje<\/p>\n
ADH kar vodi v pove\u010dano izlo\u010danje se\u010da, in zmanj\u0161anje volumna krvi.<\/p>\n
32. DELITEV \u017dIV\u010cEVJA<\/p>\n
Vegetativno \u017eiv\u010devje (parasimpatikus, simpatikus)<\/p>\n
Somatsko \u017eiv\u010devje (osrednje \u017eiv\u010devje \u2013 mo\u017egani hrbtenja\u010da ter periferno \u017eiv\u010devje \u2013 periferni \u017eivci)<\/p>\n
33. RAZDELITEV NEVRONOV<\/p>\n
Aferentni ali senzori\u010dni nevroni \u2013 posredujejo informacije iz periferije na osrednje \u017eiv\u010devje<\/p>\n
Eferentni ali motori\u010dni nevroni \u2013 posredujejo informacije iz osrednjega \u017eiv\u010devja na periferijo<\/p>\n
Internevroni ali vmesni nevroni \u2013 povezujejo aferentni in eferentni sistem.<\/p>\n
34. SINAPSE<\/p>\n
Sinapse se imenujejo stiki med nevroni ali med nevroni in njihovimi tar\u010dnimi celicami. Sinapsa je grajena<\/p>\n
tako, da so na eni strani aksonski kon\u010di\u010di prvega presinapti\u010dnega nevrona na drugi pa dendriti ali telo<\/p>\n
drugega postsinapti\u010dnega nevrona.<\/p>\n
Ko akcijski potencial dose\u017ee \u017eiv\u010dne kon\u010di\u010de presinapti\u010dnega nevrona se iz kon\u010di\u010dev sprosti za dani nevron<\/p>\n
navrotranzmiter ki se ve\u017ee na specifi\u010dne receptorje na membrani postsinapti\u010dnega nevrona. Tam izzove<\/p>\n
zna\u010dilne spremembe, ki v postsinapti\u010dni celici izovejo u\u010dinek (npr.: pro\u017eenje akcijskega potenciala, izlo\u010danja<\/p>\n
hormona, za\u010detek mi\u0161i\u010dnega kr\u010denja).<\/p>\n
35. EKSCITATORNE SINAPSE in INHIBITORNE SINAPSE<\/p>\n
EKSCITATORNE SINAPSE vzbudijo dolo\u010deno aktivnost v tar\u010dnih celicah (kr\u010denje mi\u0161ic, izlo\u010danje<\/p>\n
hormona,…). Ekscitacija v sinapsah: spro\u0161\u010deni nevrotranzmiterji iz \u017eiv\u010dnih kon\u010di\u010dev presinapti\u010dnega nevrona<\/p>\n
delujejo na postsinapti\u010dno membrano drugega nevrona ali tar\u010dne celice in povzro\u010dajo depolarizacijo.<\/p>\n
Spremembo imenujemo EPSP (ekscitatorni postsinapti\u010dni potencial), ki pribli\u017ea membranski potencial<\/p>\n
vrednosti praga in pove\u010da verjetnost za pro\u017eenje akcijskega potenciala.<\/p>\n
INHIBITORNE SINAPSE zavrejo dolo\u010deno aktivnost v tar\u010dnih celicah. Inhibicija npr. v nevronih:<\/p>\n
med nevroni obstaja ve\u010d vrst inhibicij, najpogostej\u0161a je postsinapti\u010dna inhibicija, ki nastane po vezavi<\/p>\n
nevrotranzmiterja na postsinapti\u010dno membrano in povzro\u010di hiperpolarizacijo oz. inhibitorni postsinapti\u010dni<\/p>\n
potencial ali IPSP, ki zmanj\u0161uje mo\u017enost nastanka akcijskega potenciala.<\/p>\n
36. REFLEKSNI LOK<\/p>\n
Je temeljna funkcijska enota \u017eiv\u010devja. Tega vedno sestavljajo: receptor, aferentna pot, refleksni center,<\/p>\n
eferentna pot, efektor.<\/p>\n
Po vzdra\u017eenju se akcijski potencial po vlaknu aferentnega nevrona prevedejo v refleksni center v<\/p>\n
hrbtenja\u010di, kjer tvorijo sinapse. Od tu akcijski potenciali potujejo po eferentnem nevronu do perifernih<\/p>\n
tar\u010dnih celic efektorja.<\/p>\n
37. PERIFERNI \u017dIV\u010cNI SISTEM<\/p>\n
Periferni \u017eivci posredujejo senzori\u010dne informacije iz \u010dutnih receptorjev v centralno \u017eiv\u010devje.<\/p>\n
Sestavljeni so iz senzori\u010dno-aferentnih vlaken in sicer<\/p>\n
\u2022 Somatska aferentna vlakna (prena\u0161ajo informacije iz ko\u017ee, mi\u0161ic, sklepov)<\/p>\n
\u2022 Avtonomna aferentna vlakna (orena\u0161ajo informacije iz notranjih organov)<\/p>\n
Motori\u010dna ali eferentna vlakna (prena\u0161ajo informacije iz centralnega \u017eiv\u010devja do organov na periferiji).<\/p>\n
\u2022 Somatska eferentna vlakna (prena\u0161ajo informacije do skeletnih mi\u0161ic)<\/p>\n
\u2022 Avtonomna eferentna vlakna (prena\u0161ajo do gladkih mi\u0161ic, sr\u010dne mi\u0161ice, in \u017elez).<\/p>\n
MO\u017dGANSKI \u017dIVCI poznamo 12 parov mo\u017eganskih \u017eivcev, ki povezujejo mo\u017egane s telesom. Ozna\u010deni<\/p>\n
so od I do XII in o\u017eiv\u010dujejo \u010dutila glave, mi\u0161ice glave, in deloma drobovje. Slednji so sestavljeni iz<\/p>\n
aferentnih in eferentnih \u017eiv\u010dnih vlaken in so motori\u010dni, senzori\u010dni in me\u0161ani.<\/p>\n
HRBTENJA\u010cNI \u017dIVCI poznamo 31 parov hrbtenja\u010dnih ali spinalnih \u017eivcev, ki izhajajo iz hrbtenja\u010de: 8<\/p>\n
vratnih, 12 prsnih, 5 ledvenih, 5 kri\u017enih, 1 trti\u010dni. O\u017eiv\u010dujejo ko\u017eo, skeletne mi\u0161ice, sklepe trupa in okon\u010din<\/p>\n
so motori\u010dni, senzori\u010dni in me\u0161ani.<\/p>\n
38. SOMATSKO \u017dIV\u010cEVJE in VEGETATIVNO \u017dIV\u010cEVJE<\/p>\n
SOMATSKO \u017dIV\u010cEVJE deluje pod vplivom na\u0161e volje. Njegova naloga je uravnavanje delovanja<\/p>\n
skeletnih mi\u0161ic in nadziranje odnosov med organizmom in okoljem.<\/p>\n
VEGETATIVNO ali AVTONOMNO \u017dIV\u010cEVJE tvori skupaj s somatskim \u017eiv\u010devjem obkrajni (periferni)<\/p>\n
\u017eiv\u010dni sistem. Avtonomnost \u017eiv\u010devja se ka\u017ee v tem da ni pod posameznikovim zavestnim nadzorom oz. ne<\/p>\n
deluje pod vplivom na\u0161e volje.<\/p>\n
39. SIMPATIKUS in PARASIMPATIKUS<\/p>\n
SIMPATIKUS deluje v smislu bega in boja, v stresnih in kriti\u010dnih situacijah pospe\u0161uje delovanje organov.<\/p>\n
Delovanje se ka\u017ee v pospe\u0161enem bitju srca, hitrem in globokem dihanju, pove\u010danem potenju, raz\u0161irjenih<\/p>\n
zenicah. Pripravi organizem na obrambo in obvladovanje stresnih situacij. Simpati\u010dno \u017eiv\u010devje deluje na<\/p>\n
tar\u010dni organ preko \u017eiv\u010dnega prena\u0161alca, ki je v tem primeru noradrenalin, razen pri \u017elezah znojnicah in<\/p>\n
sredici nadledvi\u010dnice, kjer kot \u017eiv\u010dni prena\u0161alec deluje acetilholin.<\/p>\n
PARASIMPATIKUS je aktiven v po\u010ditku. Upo\u010dasnjuje delovanje ve\u010dine organov razen prebavnega<\/p>\n
sistema, katerega delovanje pospe\u0161uje. \u017div\u010dni prena\u0161alec s katerim deluje parasimpati\u010dno \u017eiv\u010devje na organe<\/p>\n
je acetilholin.<\/p>\n
40. SENZORI\u010cNO \u017dIV\u010cEVJE in VI\u0160JE \u017dIV\u010cNE DEJAVNOSTI<\/p>\n
Podlaga delovanja senzori\u010dnega \u017eiv\u010devja je obstoj receptorjev: \u010dutila sprejemajo dra\u017eljaje iz zunanjega sveta<\/p>\n
ali notranjosti orgnizma. Vsako \u010dutilo je sestavljeno iz receptorja in senzitivnega ali aferentnega \u017eivca ter<\/p>\n
senzori\u010dnega centra v skorji velikih mo\u017eganov.<\/p>\n
\u00ff Receptorji so :<\/p>\n
\u2022 Receptorne celice kot so vonjalne, oku\u0161alne, vidne, slu\u0161ne, ravnote\u017ene (\u010dutnice)<\/p>\n
\u2022 \u017div\u010dni kon\u010di\u010di kot so ko\u017eni receptorji in golgijev kitni aparat<\/p>\n
\u2022 Posebno oblikovana telesca kot so telesca za tip ko\u017ee in mi\u0161i\u010dno vreteno<\/p>\n
\u010cutila ali receptorji so detektorji kej zaznajo dra\u017eljaje obenem so pa pretvorniki ker pretvarjajo dra\u017eljaje v<\/p>\n
akcijske potenciale.<\/p>\n
\u00ff Razdelitev receptorjev glede na sprejemanje dra\u017eljajev:<\/p>\n
\u00ff Razdelitev receptorjev glede na na\u010din vzdra\u017eenja<\/p>\n
\u2022 Ednoreceptorji ali proprioreceptorji ki zaznavajo stanje v telesu in se nahajajo v notranjih<\/p>\n
organih, kitah, mi\u0161icah, sklepnih ovojnicah.<\/p>\n
\u2022 Eksteroreceptorji sprejemajo dra\u017eljaje iz zunanjosti telesa kot so toplota, tip, dotik, okus,<\/p>\n
vonj.<\/p>\n
\u2022 Telereceptorji sprejemajo dra\u017eljaje iz podro\u010dij ki so od telesa oddaljena kot je sluh in vid<\/p>\n
\u2022 Mehanoreceptorji: vzdra\u017eeni z mehani\u010dnim dra\u017eljajem, sem spadajo mi\u0161i\u010dno vreteno,<\/p>\n
golgijev tetivni aparat, receptorji za dotik in pritisk v ko\u017ei. Sem spadajo tudi presoreceptorji<\/p>\n
ali baroreceptorji.<\/p>\n
\u2022 Kemoreceptorji: kemi\u010dni dra\u017eljaj, sem sodijo vonjalni, oku\u0161alni receptorji in<\/p>\n
kemoreceptorji v karotidnem sinusu in loku aorte ob\u010dutljivi na kisik.<\/p>\n
\u2022 Ozmoreceptorji: vzdra\u017eljivi pri spremembah osmotskega tlaka v krvni plazmi, nahajajo se<\/p>\n
v hipotalamusu in je sestavni del senzori\u010dnega \u017eiv\u010devja.<\/p>\n
\u2022 Fotoreceptorji: vzdra\u017eljivi pod vplivom svetlobe<\/p>\n
\u2022 Fonoreceptorji: vzdra\u017eljivi z zvokom<\/p>\n
\u2022 Termoreceptorji: vzdra\u017eljivi s toplotnim stanjem in spremembami temperature<\/p>\n
\u2022 Nocioreceptorji: receptorji za bole\u010dino<\/p>\n
ZAZNAVA OKUSA: receptorske celice ali oku\u0161alne \u010dutnice se nahajajo na jeziku, z njimi zau\u017eito hrano<\/p>\n
oku\u0161amo. Oku\u0161alne \u010dutnice so zbrane v oku\u0161alnih popkih ali brbon\u010dicah. Ve\u010d oku\u0161alnih popkov je zbranih v<\/p>\n
oku\u0161alne bradavice ali palile. Oku\u0161alne brbon\u010dice vsebujejo kemoreceptorje in so nitaste, lisaste in gobaste<\/p>\n
oblike in se nahajajo na razli\u010dnih delih jezika v katerih so zbrane brbon\u010dive ob\u010dutljive na 4 vrste kemi\u010dnih<\/p>\n
dra\u017eljajev. Zaznavajo sladko, grenko, kislo in slano. Zaznavanje okusa je posledica aktivacije receptorjev na<\/p>\n
razli\u010dnih delih jezika. Aferentna vlakna iz oku\u0161alnih brbon\u010di\u010d segajo v mo\u017egansko deblo, oku\u0161alna pot pa<\/p>\n
skozi talamus sega v predele mo\u017eganske skorje temenskega predela.<\/p>\n
ZAZNAVA VOHA: \u010dutnice za voh se nahajajo v specialirizirani sluznici nosne votline. Med njimi so<\/p>\n
celice s katerimi zaznamo voh ko se raztopijo v sluzi. Aferentna vlakna potekajo do vohalnega bulbusa kjer<\/p>\n
delajo sinapse s sekundarnimi nevroni. Vohalna pot gre do vohalnih predelov mo\u017eganske skorje ki so del<\/p>\n
limbi\u010dnega sistema ki je povezan s \u010dustvovanjem.<\/p>\n
VI\u0160JE \u017dIV\u010cNE DEJAVNOSTI<\/p>\n
Je najvi\u0161ja oblika razvoja \u017eiv\u010devja in zmo\u017enosti prilagajanja okolju. Sem sodijo pozornost, hotenje,<\/p>\n
motivacija, \u010dustvovanje, predvidevanje in ustvarjanje na\u010drta, prepoznavanje samega sebe in drugih. Med<\/p>\n
najpomembnej\u0161e dejavnosti pa sodijo \u0161e zavest, u\u010denje in spomin.<\/p>\n
ZAVEST: za mo\u017egane je zna\u010dilna nepretrgana dejavnost \u017eiv\u010dnih celic. Stanje zavesti je povezano z<\/p>\n
prekrvavljenostjo in porabo kisika v mo\u017eganih. Poznamo dve stopnji zavesti in to sta budnost in spanje.<\/p>\n
Dejavnost mo\u017eganov merimo z napravo elektroencefalogram ki meri spremembe v elektri\u010dnem potencialu<\/p>\n
med posameznimi deli mo\u017eganske skorje.<\/p>\n
\u00ff Budnost je stanje nespecifi\u010dne mo\u017eganske aktivnosti. EEG zapis nam prika\u017ee nizke amplitude valov<\/p>\n
\u00ff Spanje: budnost prehaja v spanje postopoma in dejavnost mo\u017eganov se premeni.<\/p>\n
\u2022 Faza uspavanja: EEG nara\u0161\u010danje valov s frekvenco 12Hz<\/p>\n
\u2022 Globji spanec: EEG se zmanj\u0161uje, amplituda nara\u0161\u010da<\/p>\n
Dejavnosti mo\u017eganov se na EEG-ju poka\u017eejo kot valovi ali ritmi.<\/p>\n
\u00ff Hitri ritmi:<\/p>\n
\u00ff Po\u010dasni ritmi:<\/p>\n
\u2022 Alfa (8-13 Hz) budno stanje mentalne in fizi\u010dne spro\u0161\u010denosti, zaprte o\u010di, zavre ga pozornost<\/p>\n
\u2022 Beta (13-30 Hz) stimulirani mo\u017egani v mentalni aktivnosti, kognitivni procesi, motorika<\/p>\n
\u2022 Gama (30-50 Hz) kognitivni procesi, zaznavanje, pozornost<\/p>\n
\u2022 Theta (4-7 Hz) spanje, budni otroci, bolezenska stanja mo\u017eganov<\/p>\n
\u2022 Deltha (0,5-4 Hz) globoko spanje, dojen\u010dki, organske bolezni mo\u017eganov, koma, anestezija.<\/p>\n
U\u010cENJE IN SPOMIN:<\/p>\n
Osnova spomina je proces u\u010denja ki se na podoben na\u010din vtisne v mo\u017egane. U\u010denje na fiziolo\u0161ki ravni<\/p>\n
pomeni nastajanje novih in spreminjanje obstoje\u010dih sinaps med nevroni. Novi podatki se vtisnejo v spomin<\/p>\n
na tri na\u010dine: kratkotrajni spomin, dolgotrajni spomin in transformacija dolgo trajnega spomina. Spomin je<\/p>\n
deklarativni kot so dejtva in dogodki, nedeklarativni kot so navade, \u010dustva, ve\u0161\u010dine. Amnezija pomeni izguba<\/p>\n
spomina.<\/p>\n
41. SARKOPENIJA in ATROFIJA<\/p>\n
SARKOPENIJA ne-patolo\u0161ko upadanje mi\u0161i\u010dne mase, mi\u0161i\u010dne mo\u010di in kakovosti mi\u0161i\u010dnih vlaken ki poteka<\/p>\n
s starostjo, strokovno imenujemo sarkopenija. Na sarkopenijo vplivajo \u0161tevilni dejavniki in mehanizmi, ki<\/p>\n
vklju\u010dujejo spremembe v skeletni mi\u0161ici in centralnem \u017eiv\u010dnem sistemu, kot npr. hormonske spremembe<\/p>\n
(padec testosterona in estrogena), prisotnost citokinov (beljakovine, ki delujejo kot posredniki med elementi<\/p>\n
imunskega sistema) ter dejavniki \u017eivljenjskega sloga. Kot sta prehrana in telesna aktivnost.<\/p>\n
ATROFIJA pomeni zmanj\u0161anje organa, v tem primeru skeletne mi\u0161ice, ker se zmanj\u0161ajo njegove celice.<\/p>\n
Zato lo\u010dimo med \u0161tevil\u010dno atrofijo (upade \u0161tevilo celic) ter volumsko (\u0161tevilo celic ostane enako, zmanj\u0161a se<\/p>\n
le njihov volumen).<\/p>\n
Atrofija je lahko fiziolo\u0161ka in patolo\u0161ka ter je lahko posledica staranja (sarkopenija) dolgotrajne telesne<\/p>\n
neaktivnosti, po\u0161kodbe \u017eiv\u010devja, zlomi ter slabe prehranske navade.<\/p>\n
42. HOTENI GIBI \u2013 organizacija gibanja in zgradba<\/p>\n
Hoteni gibi: pisanje, branje, igranje klavirja, vo\u017enja avtomobila. Gre za kompleksne gibe ki jih izvajamo<\/p>\n
pod vplivom na\u0161e volje. So nau\u010deni gibi, sprva se jih te\u017eko nau\u010dimo, pozneje postanejo avtomatizirani.<\/p>\n
Organizacija hotenih gibov se vr\u0161i v vi\u0161jih mo\u017eganskih centrih, od tu gredo signali v primarno motori\u010dno<\/p>\n
skorjo in se po piramidni progi prenesejo do motonevronov in izvedejo gib.<\/p>\n
Refleksni gibi: po organizaciji so preprostej\u0161i od hotenih. Lahko \u017ee na ravni hrbtenja\u010de in ne potujejo do<\/p>\n
vi\u0161jih motori\u010dnih centrov. Vi\u0161ji motori\u010dni centri pa vseeno vplivajo na refleksne gibe.<\/p>\n
Gibi z ritmi\u010dnim vzorcem: hoja, tek, \u017eve\u010denje. So gibi ki zdru\u017eujejo elemente hotenih in refleksnih gibov.<\/p>\n
Hoteni so tisti ki se za\u010denjajo in kon\u010dajo, refleksni gibi so pa vmesni ponavljajo\u010di se gibi.<\/p>\n
43. ZGRADBA MI\u0160I\u010cNEGA VLAKNA, FAZE MI\u0160I\u010cNEGA KR\u010cENJA, ENERGIJA ZA<\/p>\n
MI\u0160I\u010cNO KR\u010cENJE<\/p>\n
ZGRADBA MI\u0160I\u010cNEGA VLAKNA:<\/p>\n
\u00ff Sarkolema (membrana)<\/p>\n
\u00ff Sarkoplazma (citoplazma)<\/p>\n
\u00ff Kontraktilni aparat: (miofilamenti in sarkomera)<\/p>\n
\u00ff Miofilamenti:<\/p>\n
v Tanki (aktin, tropomiozin, troponin)<\/p>\n
v Debeli (miozin)<\/p>\n
\u00ff Sarkomera-osnovna enota kr\u010denja mi\u0161i\u010dnega vlakna<\/p>\n
v Odsek A ali anizotropni odsek-temne proge<\/p>\n
v Odsek I ali izotropni odsek-svetle proge<\/p>\n
v Odsek A in odsek I dajo skeletni mi\u0161ici zna\u010dilno pre\u010dno progavost.<\/p>\n
Akcijski potencial, ki nastane v podro\u010dju \u017eiv\u010dno mi\u0161i\u010dnega stika, se prenese preko sistema pre\u010dnih cevk T v<\/p>\n
notranjost mi\u0161i\u010dnega vlakna. V njem se preko triadnih mest raz\u0161iri po sarkoplazmatskem retikulumu (sistem<\/p>\n
L), kar povzro\u010di spro\u0161\u010danje Ca2+<\/p>\n
Ca2+<\/p>\n
spro\u017ei drsenje filamentov ali kr\u010denje mi\u0161ice.<\/p>\n
FAZE MI\u0160I\u010cNEGA KR\u010cENJA:<\/p>\n
\u00ff Vezava Ca2+<\/p>\n
na troponin C prekine inhibicijo I troponina in omogo\u010di nastanek kompleksa aktin-
\nmiozin-ATP.<\/p>\n
\u00ff Ob prisotnosti Mg2+<\/p>\n
fosfat. To povzro\u010di strukturno spremembo naklona miozinske glave in pomik aktinske verige.<\/p>\n
ADP se odcepi in dodatno pomakne aktinsko verigo. Rigorni kompleks (kompleks aktin-miozin) je<\/p>\n
stabilen.<\/p>\n
\u00ff Sledi razpad rigornega kompleksa zaradi ponovne vezave AZP na miozinsko glavo<\/p>\n
\u00ff Cikel se ponavlja dokler je v citoplazmi dovolj visoka % Ca2+<\/p>\n
V vsakem ciklusu aktinski miofilamenti drsijo ob miozinskih.<\/p>\n
Dol\u017eina sarkomer se skraj\u0161uje in povzro\u010di kr\u010denje mi\u0161ice.<\/p>\n
Za kr\u010denje so potrebni elementi ATP, Ca2+<\/p>\n
nastane kadar v celici zmanjka ATP in kompleks aktin-miozin je trajno stabilen.<\/p>\n
ENERGIJA ZA MI\u0160I\u010cNO KR\u010cENJE:<\/p>\n
\u00ff Neposredni vir energije (hidroliza ATP v ADP)<\/p>\n
\u00ff Kratkoro\u010dni posredni vir energije (fosforilacija ADP z energijskim fosfatom iz kreatininfosfata)<\/p>\n
\u00ff Dolgoro\u010dni posredni vir energije<\/p>\n
\u2022 Glikoliti\u010dna presnova ali anaerobni proces: pride do razgradnje glukoze in zalog glukogena do<\/p>\n
\u2022 Aerobna presnova je razgradnja glukoze in glikogena do CO2 in H2O, prostih ma\u0161\u010dobnih kislin v<\/p>\n
Mi\u0161i\u010dna vlakna glede na presnovo delimo na hitri tip vlaken (glikoliti\u010dna presnova) in po\u010dasni tip vlaken<\/p>\n
(aerobna presnova).<\/p>\n
44. FAZE \u017dIV\u010cNO MI\u0160I\u010cNEGA PRENOSA<\/p>\n
Poteka v ve\u010d fazah:<\/p>\n
\u00ff Akcijski potencial ali elekti\u010dni impulz iz \u03b1 motonevrona potuje po aksonu do \u017eiv\u010dnega kon\u010di\u010da kjer<\/p>\n
povzro\u010di vstop Ca ionov v notranjost kon\u010di\u010da.<\/p>\n
\u00ff Pove\u010dana % Ca ionov povzro\u010di zlivanje sinapti\u010dnih veziklov s presinapti\u010dno membrano in<\/p>\n
spro\u0161\u010danje \u017eiv\u010dnega prena\u0161alca acetilholina v sinapti\u010dno \u0161pranjo.<\/p>\n
\u00ff Acetilholin difundira do postsinapti\u010dne membrane kjer se ve\u017ee na acetilholinske receptorje.<\/p>\n
\u00ff Vezava acetilholina na receptorje ki so ionski kanal\u010dki spremeni njegovo propustnost za ione Na in<\/p>\n
K kar povzro\u010di spremembo mirovnega membranskega potenciala.<\/p>\n
\u00ff Spremembi MMP-ja ki nastane zaradi u\u010dinka acetilholina na acetilholinkse receptorje pravimo<\/p>\n
ekscitacijski potencial ali potencial motori\u010dne plo\u0161\u010dice.<\/p>\n
\u00ff Ko potencial motori\u010dne plo\u0161\u010dice prese\u017ee vrednost praga (-50mV) pride do odprtja ionskih kanal\u010dkov<\/p>\n
na sarkolemi in do nastanka akcijskega potenciala<\/p>\n
\u00ff AP se hitro raz\u0161iri vzdol\u017e sarkoleme-membrane mi\u0161i\u010dnega vlakna in povzro\u010di kr\u010denje mi\u0161i\u010dnega<\/p>\n
vlakna.<\/p>\n
45. \u017dIV\u010cNO MI\u0160I\u010cNI STIK<\/p>\n
Prenos dra\u017eljaja iz \u017eiv\u010dnega kon\u010di\u010da (alfa) Alfa-motonevrona na skeletno mi\u0161i\u010dno vlakno poteka preko<\/p>\n
kemi\u010dne sinapse, ki ji pravimo \u017eiv\u010dno mi\u0161i\u010dni stik ali motori\u010dna plo\u0161\u010dica.<\/p>\n
ZGRADBA \u017dIV\u010cNO \u2013 MI\u0160I\u010cNEGA STIKA<\/p>\n
iz sarkoplazmatskega retikuluma v citoplazmo. Pove\u010dana koncentracija<\/p>\n
se v miozinski glavi aktivira ATPaza ki hidrolizira ATP in sprosti anorganski<\/p>\n
laktata.<\/p>\n
mitohondriju.<\/p>\n
\u2022 Presinapti\u010dni del (\u017eiv\u010dni kon\u010di\u010di alfa-motonevrona s \u0161tevilnimi sinapti\u010dnimi vezikli, ki vsebujejo<\/p>\n
kemi\u010dni prena\u0161alec ACh-acetilholin) in se nahajajo na posebnih mestih presinapti\u010dne membrane \u2013<\/p>\n
aktivne cone.<\/p>\n
\u2022 Postsinapti\u010dni del (skeletno mi\u0161i\u010dno vlakno pripadajo\u010de motori\u010dne enote, kjer se nahajajo<\/p>\n
acetilholinski receptorji).<\/p>\n
\u2022 Sinapti\u010dna \u0161pranja ali re\u017ea (vdolbina v podro\u010dju \u017eiv\u010dno mi\u0161i\u010dnega stika, ki se nahaja med<\/p>\n
presinapti\u010dno in postsinapti\u010dno membrano vsebuje encim acetilholinesterazo AChE).<\/p>\n
46. KISLINSKO – BAZI\u010cNO RAVNOVESJE in uravnavanje pH v plju\u010dih in ledvicah<\/p>\n
Uravnavanje kislinsko-bazi\u010dnega ravnovesja pomeni uravnavati koncentracijo vodikovih ionov v telesnih<\/p>\n
teko\u010dinah. Koncentracija vodikovih ionov, izra\u017eena kot pH, ima zelo velik vpliv na vse kemi\u010dne reakcije v<\/p>\n
telesu. Majhne koli\u010dine kislih snovi dobimo s hrano, ve\u010dina vodikovih ionov nastane kot stranski produkt<\/p>\n
celi\u010dnega metabolizma. Homeostatski mehanizmi, ki uravnavajo koncentracijo vodikovih ionov, so pufrski<\/p>\n
sistemi, ki reagirajo zelo hitro, v manj kot sekundi. Homeostatski mehanizmi so tudi v dihalih in ledvicah.<\/p>\n
pH krvi je od 7.35 do 7.45, majhna prekora\u010ditev (0.2) prizadene delovanje \u010dlove\u0161kega organizma, ve\u010dja<\/p>\n
odstopanja pa vodijo v smrt.<\/p>\n
PUFRI:<\/p>\n
Osnovni princip delovanja pufrskega sistema je prepre\u010devanje spreminjanja pH. \u010clove\u0161ko telo ima<\/p>\n
znotrajceli\u010dne in zunaj celi\u010dne pufre. Delimo jih tudi na kisle in bazi\u010dne:<\/p>\n
\u00ff Kisli pufri (pH <7)<\/p>\n
\u00ff Bazi\u010dni pufri (pH >7)<\/p>\n
NALOGA: Pufri imajo pomembno vlogo v \u017eivih bitjih. Med drugim omogo\u010dajo tudi konstantno pH<\/p>\n
vrednost krvi.<\/p>\n
Znotrajceli\u010dni pufri:<\/p>\n
\u00ff Bikarbonatni pufer(HCO3): je me\u0161anica ogljikove kisline in njene soli natrijevega bikarbonata.<\/p>\n
\u2193 ogljikove kisline ki razpade v vodo in ogljikov dioksid, poteka preko plju\u010d z izlo\u010danjem<\/p>\n
ogljikovega dioksida, zmanj\u0161anje prevelike koli\u010dine bikarbonatnega iona preko ledvic. Tako se<\/p>\n
vzdr\u017euje relativno nespremenjena vrednost pH krvi.<\/p>\n
\u00ff Fosfatni pufer: uravnava pH v ledvi\u010dnih tubulih<\/p>\n
\u00ff Beljakovinski pufer: najbolj ra\u017e\u0161irjen in pomemben za telesne celice in kri, zaradi visoke<\/p>\n
Uravnavanje pH preko plju\u010d: s spreminjanjem alveolarne ventilacije uravnavajo koli\u010dino izlo\u010denega CO2<\/p>\n
in s tem pCO2 v krvi. Povi\u0161anje CO2, zni\u017euje pH in pove\u0161a kislost v telesnih teko\u010dinah, ker CO2 reagira z<\/p>\n
H2O in nastane ogljikova kislina ki razpade v vodikov in bikarbonatni ion. Zni\u017eanje % CO2 pa povzro\u010di dvig<\/p>\n
pH vrednosti<\/p>\n
CO2 + H2O \u2194 H2 CO3 \u2194 H CO3<\/p>\n
Uravnavanje pH preko ledvic: po presnovi hrane nastane ve\u010d kislin kot baz zato je potrebni odve\u010dne ione<\/p>\n
izlo\u010diti. To nalogo opravljajo ledvice v katerih se vodikovi in amonijevi ioni izlo\u010dijo oz ledvic z urinom.<\/p>\n
Ledvice v tubulih izlo\u010dajo vodikove in amonijeve ione z urinom in s tem se vzdr\u017euje normalen pH urina.<\/p>\n
Vodikovi ioni se ve\u017eejo na amoniak in se izlo\u010dijo kot amonijev ion kar povzro\u010di ni\u017eji pH urina (6 ali manj)<\/p>\n
NH3 + H+<\/p>\n
\u2194 NH4<\/p>\n
47. PRESNOVA OH, BELJAKOVIN IN MA\u0160\u010cOB(OPI\u0160I KJE SE ZA\u010cNE, KATERI ENCIMI<\/p>\n
DELUJEJO NA POSAMEZNE KOMPONENTE, IME PRESNOVLJENE KOMPONENTE IN<\/p>\n
KJE SE ZAKLJU\u010cI, KAJ SE ABSORBIRA V KRVNI OBTOK)?<\/p>\n
Vsaka presnova hrane se za\u010dne v ustni votlini z \u017eve\u010denjem, grizenjem, kemi\u010dnim razgrajevanjem ve\u010djih<\/p>\n
kosov hrane in velikih hranilnih molekul v manj\u0161e.<\/p>\n
\u00ff OGLJIKOVI HIDRATI: nadaljuje in zakju\u010di se prebava ogljikovih hidratov, v svetlini tankega<\/p>\n
\u010drevesja se OH razgradijo na disaharide in nato na monosaharide. Amilaza je encim ki razgrajuje<\/p>\n
\u0161krob v enostavnej\u0161e OH toj je monosaharide. Absorbcija OH poteka v obliki monosaharidov skozi<\/p>\n
enterocite v kapilarni plete\u017e \u010drevesnih resic z difuzijo.<\/p>\n
\u00ff BELJAKOVINE: beljakovine se za\u010dnejo presnavljati v \u017eelodcu, v tankem \u010drevesju se nadaljuje<\/p>\n
prebava beljakovin in se tu tudi kon\u010da, v svetlini tankega \u010drevesja se beljakovine razgradijo na di ali<\/p>\n
tri peptide. Proteaze so encimi ki razgrajujejo beljakovine do aminokislin. Absorbcija beljakovin,<\/p>\n
v obliki aminokislin skozi enterocite prehajajo v kapilarni plete\u017e \u010drevesnih resic z aktivnim<\/p>\n
transportom<\/p>\n
\u00ff MA\u0160\u010cOBE: lipaze so encimi ki razgrajujejo ma\u0161\u010dobe na proste ma\u0161\u010dobne kisline. Absorbija ma\u0161\u010dob<\/p>\n
netopnih v vodi, ma\u0161\u010dobne kapje se morajo najprej mehansko razpr\u0161iti da jih lipaze razgradijo v<\/p>\n
koncentracije Hb in drugih beljakovin.<\/p>\n
+ H+<\/p>\n
–<\/p>\n
+<\/p>\n
monogliceride in proste ma\u0161\u010dobne kisline. Ma\u0161\u010dobni delci se v enterocitihpove\u017eejo z beljakovinami<\/p>\n
in kot hilomikroni prehajajo v limfne kapilare \u010drevesnih resic z difuzijo<\/p>\n
48. VLOGA JETR, \u017dOL\u010cA in TREBU\u0160NE SLINAVKE V PREBAVI<\/p>\n
JETRA: niso le eksokrina \u017eleza ki z izlo\u010danjem \u017eol\u010da omogo\u010dajo u\u010dinkovito prebavo ma\u0161\u010dob, temve\u010d imajo<\/p>\n
\u0161tevilne druge presnovne funkcije v organizmu:<\/p>\n
\u2022 Shranjevanje glukoze ki je glavni vir energije za celice<\/p>\n
\u2022 Shranjevanje vitaminov A, B12, D in K<\/p>\n
\u2022 Shranjevanje mineralov: \u017eelezo, kalij, baker<\/p>\n
\u2022 Raztrupljanje strupene in odpadne snovi in kemikalij kot je alkohol<\/p>\n
\u2022 Tvorba pomembnih snovi kot je holesterol, krvne beljakovine, faktorji za strjevanje krvi<\/p>\n
\u2022 Izgradnja in razgradnja aminokislin<\/p>\n
\u2022 Proizvaja \u017eol\u010d<\/p>\n
\u2022 Fagocitoza (jetrni fagociti uni\u010dijo bakterije ki so pre\u0161le iz prebavnega trakta v kri)<\/p>\n
Jetrni portalni krvni obtok prina\u0161a kri z hranilnimi snovmi v jetra. Pretok krvi skozi jetra je po\u010dasen, da lahko<\/p>\n
jetrne celice iz krvi absorbirajo aminokisline, ma\u0161\u010dobne kisline in glikozo<\/p>\n
\u017dOL\u010c: jetra izlo\u010dajo \u017eol\u010d neprekinjeno. To je rumeno zelena teko\u010dina. \u017dol\u010du daje zna\u010dilno barvo barvilo<\/p>\n
bilirubin. \u017dol\u010d je shranjen v \u017eol\u010dniku, med prebavo pa odteka v dvanajstnik. Je emulgator potreben pri<\/p>\n
prebavi in absorbciji ma\u0161\u010dob. Ne vsebuje prebavnih encimov, soli \u017eol\u010dnih kislin pospe\u0161ujejo delovanje<\/p>\n
prebavnih encimov v \u010drevesju. Dnevno se izlo\u010di od 0,5-0,75 l \u017eol\u010da. Sestavljen je iz vode, soli \u017eol\u010dnih kislin,<\/p>\n
bilirubina, holesterola, lecitina, ma\u0161\u010dobne kisline in sluzi. Sekrecijo \u017eol\u010da in praznjenje \u017eol\u010dnika uravnavajo<\/p>\n
avtonomno \u017eiv\u010devje, \u010drevesni hormoni, kemi\u010dne snovi. Izlo\u010danje holesterola z \u017eol\u010dem je edini na\u010din da se<\/p>\n
\u010dlovek znebi odve\u010dnega holesterola saj nimamo presnovnih encimov ki bi holesterol razgradili.<\/p>\n
TREBU\u0160NA SLINAVKA: izlo\u010da alkalen sok v dvanajsznik in nevtralizira kisel \u017eelod\u010dni sok. V njem se<\/p>\n
nahaja veliko encimov ki razgradijo velike molekule v majhne enote da se lahko vsrkajo v krvni obtok in<\/p>\n
limfo skozi steno tankega \u010drevesja. Izlo\u010danje alkalnega soka povzro\u010dajo impulzi v mo\u017eganih ki jih dobimo<\/p>\n
preko oku\u0161alnih brbon\u010dic in \u010drevesna hormona sekretin in holecistokinin). Encimi trebu\u0161ne slinavke so:<\/p>\n
\u2022 Pankreasne lipaze ki razgradijo trigliceride v monogliceride in proste ma\u0161\u010dobne kisline<\/p>\n
\u2022 Pankreasne amilaze ki razgradijo polisaharide v monosaharide in disaharide<\/p>\n
\u2022 Pankreasni proteoliti\u010dni encimi kot so tripsinogen, himotripsinogen, prokarboksipeptidaze. Ti<\/p>\n
postanejo aktivni v tankem \u010drevesju kjer razgrajujejo beljakovine do aminokislin.<\/p>\n
49. PREBAVA in MEHANI\u010cNA AKTIVNOST PREBAVNE CEVI<\/p>\n
PREBAVA je proces razgrajevanja ve\u010djih kosov hrane in velikih hranilnih molekul v manj\u0161e. Za\u010dne se<\/p>\n
v ustih, tako da se zdrobi z \u017eve\u010denjem, hkrati pa se tudi kemi\u010dno razgrajuje. Pri mehanski obdelavi hrane<\/p>\n
sodelujejo \u017evekalne mi\u0161ice in zobje.<\/p>\n
Prebava je torej splet:<\/p>\n
\u2022 Mehani\u010dnih in kemi\u010dnih procesov, ki zagotovijo razgradnjo kompleksnih hranilnih snovi na temeljne<\/p>\n
gradnike.<\/p>\n
\u2022 Izlo\u010danje prebavnih sokov<\/p>\n
\u2022 Odvajanje blata (neprebavljeni deli hrane, \u010drevesne bakterije, epitelj sluznice prebavil).<\/p>\n
MEHANI\u010cNA AKTIVNOST PREBAVNE CEVI Kr\u010denje prebavne cevi ali mehanska aktivnost ali<\/p>\n
potiskanje hrane po prebavni cevi je odvisna od zgradbe in funkcije posameznih odsekov cevi. Tu igra<\/p>\n
pomembno vlogo notranja plast mi\u0161i\u010dja. Mehanska prehava pospe\u0161uje kemi\u010dno prebavo. Prebava poteka v<\/p>\n
razli\u010dnih odsekih:<\/p>\n
\u2022 Ustna votlina: \u017eve\u010denje, grizenje, razmeh\u010danje hrane je prvi pogoj da bo telo temeljito izkoristilo<\/p>\n
hranilne snovi ki jih hrana vsebuje. Hrana naprej potuje po po\u017eiralniku v \u017eelodec.<\/p>\n
\u2022 \u017delodec: ritmi\u010dno kr\u010denje \u017eelod\u010dne stene omogo\u010di da se hrana lepo pome\u0161a, mo\u010dnej\u0161e kr\u010denje<\/p>\n
\u017eelod\u010dne nastopi ko hrana potuje skozi o\u017eino pylorus.<\/p>\n
\u2022 Tanko \u010drevo: omogo\u010da me\u0161alne gibe in peristalti\u010dne valove ki potiskajo hrano naprej<\/p>\n
\u2022 Danka: \u017eivahno peristalti\u010dno gibanje povzro\u010di premik blata v danko in s tem zmanj\u0161anje tonusa<\/p>\n
notranje mi\u0161ice zapiralke zadnjika. Mi\u0161ice trebu\u0161ne stene se kr\u010dijo, zunanje mi\u0161ice zapiralke blata se<\/p>\n
sprostijo kar omogo\u010da odvajanje blata.<\/p>\n
50. SEKRETORNA AKTIVNOST V PREBAVILIH-KEMI\u010cNA PREBAVA!<\/p>\n
Izlo\u010danje prebavnih sokov je prav tako kot mehani\u010dna aktivnost prilagojeno funkciji posameznega odseka.<\/p>\n
Tu se nahajajo sluzne \u017eleze ki z izlo\u010danjem olaj\u0161ajo prebavo.<\/p>\n
Telo izkoristi iz hrane topne snovi v vodi in ma\u0161\u010dobi ter netopne snovi se morajo kemi\u010dno razgraditi a<\/p>\n
enostavnej\u0161e topne snovi. Kemi\u010dno prebavo izvajajo sokovi katerih naloga je red\u010denje hrane in kemi\u010dni<\/p>\n
razkroj hrane v enostavnej\u0161e sestavine ki celicam omogo\u010dajo pre\u017eivetje. Prebavni sokovi vsebujejo<\/p>\n
beljakovine in prebavne encime ki pospe\u0161ujejo prebavne kemi\u010dne procese.<\/p>\n
\u2022 Ustna votlina: v njo se izlo\u010dajo sokovi iz \u017elez slinavk ali slina. \u017dve\u010denje in po\u017eiranje hrane v ustni<\/p>\n
votlini omogo\u010da da hrana potuje po prebavni cevi naprej. Jezik hrano pome\u0161a, jo potiska med zobe,<\/p>\n
pre\u017eve\u010deno hrano potisne v \u017erelo. Po\u017eiranje je proces ki zahteva koordinirano aktivnost jezika,<\/p>\n
mehkega neba, \u017erela in po\u017eiralnika.<\/p>\n
\u2022 \u017delodec: v \u017eelodcu je shranjevanje zau\u017eite hrane, razgradnja hrane na maj\u0161e delce, me\u0161anje z<\/p>\n
\u017eelod\u010dnim sokom ter tvorba \u017eelod\u010dne ka\u0161e. Ka\u0161a se zaradi kr\u010denja \u017eelodca spro\u0161\u010da v dvanajstnik.<\/p>\n
Celice sluznice \u017eelodca izlo\u010dajo encime za razgradnjo beljakovin in solno kislino HCl za uni\u010denje<\/p>\n
bakterij ki pridejo v \u017eelodec s hrano. Na tak na\u010din se v \u017eelodec izlo\u010da kisel \u017eelod\u010dni sok ki je<\/p>\n
brazbarvna teko\u010dina \u017eelod\u010dne sluznice.<\/p>\n
\u2022 Tanko \u010drevo: tu se nadaljuje in zaklju\u010di prebava ogljikovih hidratov in beljakovin, za\u010denja se<\/p>\n
prebava ma\u0161\u010dob. \u010crevesni sok se izlo\u010da iz \u010drevesnih \u017elez in olaj\u0161a prebavo.<\/p>\n
51. PERISTALTIKA<\/p>\n
52. SESTAVA SLIN<\/p>\n
53. NA\u0160TEJ IN OPI\u0160I HORMONE NADLEDVI\u010cNE \u017dLEZE IN TREBU\u0160NE SLINAVKE!<\/p>\n
NADLEDVI\u010cNI \u017dLEZI: sta parni \u017elezi ki se nahajata nad ledvicami. Sta glavni organ ki skrbi za odgovor<\/p>\n
telesa na stres preko izlo\u010danja hormonov preko kortikosteroidov in kateholaminov, vklju\u010dno z kortizolom in<\/p>\n
adrenalinom. Lo\u010dimo dva dela ki tvorita in izlo\u010data hormone in to sta skorja in sredica.<\/p>\n
Skorja nadledvi\u010dnih \u017elez izlo\u010da specifi\u010dne hormone ki jih imenujemo kortikoidi. To so lipidni hormoni,<\/p>\n
ve\u010dina njih spada med metabolne hormnone kateri vplivajo na energijski metabolizem in rast. Spro\u0161\u010dajo se<\/p>\n
ob velikih naporih<\/p>\n
Sredica proizvaja hormone kateholamine kot sta adrenalin in noradrenalin. Sredica je \u017eiv\u010dni vozel ki je pod<\/p>\n
neposrednim nadzorom simpati\u010dnega \u017eiv\u010devja. Hormona ki se izlo\u010data pripravita telo na premagovanje<\/p>\n
naporov.<\/p>\n
Hormoni nadledvi\u010dnih \u017elez so:<\/p>\n
\u00ff Glukokortikoidi (kortizol in kortikosteron): uravnavajo koncentracijo glukoze v krvi, v jetrnih<\/p>\n
celicah spodbujata glukoneogenezo (sintezo glukoze). Vplivata na metabolizem (pospe\u0161uje<\/p>\n
nabiranje ma\u0161\u010dob in spro\u0161\u010da aminokisline skeletnih mi\u0161ic). Delujeta protivnetno in zmanj\u0161ujeta<\/p>\n
stres v organizmu. Izlo\u010danje kortizola je nadzorovano z negativno povratno zvezo med skorjo<\/p>\n
nadledvi\u0161nice, hipotalamusa in adenohipofizo. \u010ce pride do padca glikoze v krvi hipotalamus izlo\u010da<\/p>\n
kortikoliberin(CRH) ki v adenohipofizi spodbuja izlo\u010danje ACTH ki vpliva na skorjo nadledvi\u010dnice<\/p>\n
da izlo\u010di kortizol. Ko se nivo kortizola v krvi povi\u0161a se zmanj\u0161a izlo\u010danje CRH in ACTH. Tak\u010dna<\/p>\n
tkiva so vse celice.<\/p>\n
\u00ff Mineralkortikoidi (aldosteron): steroidni hormoni ki uravnavajo koncentracijo Na in K ionov v krvni<\/p>\n
plazmi. Deluje na ledvice tako da pove\u010da reabsorbcijo Na in izgubo K v ledvi\u010dnih tubulusih. Pove\u010da<\/p>\n
reabsorbcijo Na iz znoja in sline ter absorbcijo Na v \u010drevesju. Tar\u010dna tkiva so ledvice.<\/p>\n
\u00ff Gonadokortikoidi (androgeni in estrogeni): izlo\u010dajo v majhnih koli\u010dinah. Androgeni spodbujajo<\/p>\n
mo\u0161ke spolne zna\u010dilnosti.<\/p>\n
\u00ff Kateholamini (adrenalin in noradrenalin): adrelina se tvori ve\u010d od noradrenalina. Delovanje je<\/p>\n
podobno simpati\u010dnemu \u017eiv\u010devju le da je u\u010dinek hormonov dalj\u0161i.<\/p>\n
TREBU\u0160NA SLINAVKA: je organ prebavnega trakta in ima dve funkciji in uravnava homeostazo<\/p>\n
sladkorja v krvi. Deluje endokrino (proizvaja hormone za presnovo kot sta insulin in glukagon) ter eksokrino<\/p>\n
(proizvaja sok ki vsebuje prebavne encime kot je glukoza ali laktaza).<\/p>\n
Hormoni trebu\u0161ne slinavke (endokrini)<\/p>\n
\u00ff Glukagon: izlo\u010da se ob padcu glikoze v krvi. Funkcije so pospe\u0161itev glukogeneze tako da vzpodbuja<\/p>\n
jetrne celice za razgradnjo glikogena v glukozo, dvig krvnega sladkorja in lipoliza.<\/p>\n
\u00ff Insulin: izlo\u010da se ob pove\u010dani koncentraciji glikoze in nekaterih aminokislin v krvi po jedi. Funkcije:<\/p>\n
pospe\u0161i tvorbo glikogena, zni\u017ea krvni sladkor ter pove\u010da prehajanje aminokislin skozi celi\u010dno<\/p>\n
membrano in pospe\u0161i sintezo beljakovin za rast.<\/p>\n
\u00ff Somatostatin in gastrin: fukcija somatostatina je da zni\u017euje izlo\u010danje glukagona in insulina. Funkcija<\/p>\n
gastrina je da vpliva na tvorbo solne kisline v \u017eelodcu.<\/p>\n
\u00ff Pankreasni polipeptidi: funkcija je da pove\u010dajo izlo\u010danje \u017eelod\u010dnih encimov in zmanj\u0161ajo izlo\u010danje<\/p>\n
\u017eol\u010da.<\/p>\n
Eksokrini del hormonov trebu\u0161ne slinavke: celice vsebujejo v sekretornih zrncih predstopnje razli\u010dnih<\/p>\n
hormonov.<\/p>\n
54. KAJ SO HORMONI IN NA KAK\u0160EN NA\u010cIN SE IZLO\u010cAJO? OPI\u0160I HORMON<\/p>\n
NEVROHIPOFIZE!<\/p>\n
Hormoni so kemi\u010dne snovi, ki s krvjo potujejo po telesu, u\u010dinkujejo pa na specifi\u010dne ciljne organe in celice<\/p>\n
ki imajo zanje receptorje. Izlo\u010dajo jih hormonske celice zbrane v \u017eleznem tkivu ki skupaj z drugimi tkivi<\/p>\n
tvorijo organ-\u017elezo z notranjim izlo\u010danjem. U\u010dinkoviti so v majhnih koli\u010dinah. Pomembni so ker delujejo kot<\/p>\n
obve\u0161\u010devalne snovi in urejajo notranje okolje.<\/p>\n
NEVROHIPOFIZA: nastajajo v hipotalamusu, skladi\u0161\u010dijo pa se v \u017eiv\u010dnih kon\u010di\u010dih nevrohipofize. \u017div\u010dni<\/p>\n
kon\u010di\u010di iz hipotalamusa izlo\u010dajo v kapilarno mre\u017eje dva hormona. Hormoni do nevrohipofize pridejo po<\/p>\n
\u017eiv\u010dnih izrastkih. Ne vplivajo na \u017elezne celice ker jih v tem delu hipofize ni ampak se kopi\u010dijo v njem in po<\/p>\n
potrebi spro\u0161\u010dajo v krvni obtok.<\/p>\n
\u2022 Antidiuretski hormon ADH: vzdr\u017euje ravnovesje teko\u010din v telesu. Ciljni organ so ledvice. ADH<\/p>\n
deluje tako da pove\u010da prepustnost ledvi\u010dnih cevk za reabsorbcijo vode v kri. ADH vpliva tudi na<\/p>\n
povi\u0161anje krvnega tlaka s kr\u010denjem anteriol in se zato imenuje vazopresin.<\/p>\n
\u2022 Oksitocin: spodbuja kr\u010denje gladkih mi\u0161i\u010dnih celic maternice med porodom in izlo\u010danje mleka po<\/p>\n
porodu<\/p>\n
55. NA\u0160TEJ IN OPI\u0160I \u0160\u010cITNI\u010cNE HORMONE!<\/p>\n
\u0160\u010ditnica je edina \u017eleza ki je sposobna shraniti hormone izven celic ki jih tvorijo. Hormoni \u0161\u010ditnice so:<\/p>\n
\u2022 T3 (trijodtironin) in T4 (tetrajodtironin ali tiroksin): tvorba in izlo\u010danje \u0161\u010ditni\u010dnih hormonov<\/p>\n
uravnava tireotropni hormon (TSH) iz adenohipofize ki pride do \u017eleznih celic \u0161\u010ditnice po krvi. Jod je<\/p>\n
klju\u010dni element za nastajanje \u0161\u010ditni\u010dnih hormonov. Zna\u010dilnost \u0161\u010ditni\u010dnih hormonov pa je rast, razvoj<\/p>\n
in metabolizem.<\/p>\n
\u2022 Kalcitonin (ob\u0161\u010ditnice): njegova funkcija je da zni\u017euje % kalcija v krvi. Deluje na osteoklaste in<\/p>\n
zmanj\u0161a razgradnjo kostnine in spro\u0161\u010danje kalcija iz kostnine v kri.<\/p>\n
56. NA\u0160TEJ IN OPI\u0160I KAKO SE IZLO\u010cAJO HORMONI ADENOHIPOFIZE!<\/p>\n
Hormoni adenohipofize so polipeptidi, ciljni organi so druge endokrine \u017eleze. Imenujemo jih tudi<\/p>\n
adenohormoni. hormoni v adenohipofizo pridejo po kapilarah in delujejo na \u017elezne celice ki pospe\u0161ijo ali<\/p>\n
pa zavrejo tvorbo hormonov. Spro\u0161\u010deni hormoni pridejo v krvni obtok do tar\u010dnih celic v drugih \u017elezah z<\/p>\n
notranjim izlo\u010danjem.<\/p>\n
\u2022 Rasni hormon RH: rast uravnava tako da pove\u010da tkivno maso in vzpodbuja delitev celic. Izlo\u010danje<\/p>\n
tega hormona nadzorujeta dva spro\u0161\u010dujo\u010da hormona iz hipotalamusa.<\/p>\n
\u2022 Prolaktin: skupaj z estrogenom spodbuja razvoj mle\u010dne \u017eleze med nose\u010dnostjo ter tvorbo mleka po<\/p>\n
porodu.<\/p>\n
\u2022 \u0160\u010ditnico spodbujajo\u010di hormon TSH: spodbuja tvorbo in izlo\u010danje \u0161\u010ditni\u010dnih hormonov tiroksina in<\/p>\n
trijodtironina. Izlo\u010danje TSH nadzoruje tiroliberin iz hipotalamusa.<\/p>\n
\u2022 Adrenokortikotropni hormon ACTH ali kortikotropin: spodbuja izlo\u010danje steroidnih hormonov iz<\/p>\n
skornje nadledvi\u010dne \u017eleze. Kortikoliberin iz hipotalamusa nadzoruje izlo\u010danje ACTH.<\/p>\n
\u2022 Luteinizirajo\u010di hormon LH: imenuje se po rumenem telescu ki je ob\u010dasno endokrino telo v jaj\u010dniku.<\/p>\n
LH je gonadotropni hormon ki pri \u017eenskah spodbuja ovulacijo in spro\u0161\u010danje progesterona iz<\/p>\n
rumenega telesca. Intersticijske celice stimulirajo\u010di hormon ICSH pove\u010da izlo\u010danje testosterona<\/p>\n
pri mo\u0161kih. Spro\u0161\u010danje LH nadzoruje gonadoliberin iz hipotalamusa ki je uravnavan po negativni<\/p>\n
povratni zvezi, odvisno od koncentracije progesterona, estrogena, testosterona<\/p>\n
\u2022 Folikle spodbujajo\u010di hormon FSH: spodbuja rast jaj\u010dnih foliklov v jaj\u010dniku in foliklove celice da<\/p>\n
izlo\u010dajo estrogen. Pri mo\u0161kih spodbuja tvorbo semen\u010dic. Spro\u0161\u010danje FSH nadzoruje gonadoliberin.<\/p>\n
\u2022 Melanocite stimulirajo\u010di hormon MSH: spodbuja sintezo pigmenta melanina v ko\u017ei<\/p>\n
\u2022 Endorfini: hormoni sre\u010de, \u010dustveni hormoni<\/p>\n
57. OPI\u0160I POSTOPEK OPLODITVE OD JAJCEVODA DO MATERNICE!<\/p>\n
Oploditev je spojitev \u017eenske (23x) in mo\u0161ke spolne celice (23x ali 23y). Spol novega bitja dolo\u010di mo\u0161ka<\/p>\n
spolna celica. Oploditev nastane v ampularnem delu jajcevoda. \u010ceprav je pri izlivu veliko spermijev, le<\/p>\n
enemu uspe prvi priti do jaj\u010deca in vstopiti vanj. Takoj nato zunanja stena jaj\u010deca spremeni svojo kemi\u010dno<\/p>\n
sestavo, zaradi \u010desar se tesno zapre, s tem pa prepre\u010di vdore naslednjih spermijev. Ko se glava prvega<\/p>\n
spermija prerine \u0161e skozi notranjo steno jaj\u010deca, se njegov repek odlomi. ZIGOTA – V jaj\u010decu pride do<\/p>\n
zdru\u017eevanja 23 o\u010detovih kromosomov s 23 materinimi kromosomi. Nastane zarodek, ki se v prvi fazi razvoja<\/p>\n
\u010dloveka imenuje zigota, ki nosi enak dele\u017e materinih in o\u010detovih. MORULA – Oplojena ja\u010dna celica (zigota)<\/p>\n
se hitro deli in skupek celic se imenuje morula. BLASTOCITA- Nastane 5 dni po oploditvi in se do 8 dneva<\/p>\n
ugnezdi v maternici \u2013 NIDACIJA. Po 5-6 ih dneh dospe v maternico, kjer se ugnezdi.<\/p>\n
58. OPI\u0160I ENDOKRINO DELOVANJE JAJ\u010cNIKA IN MENSTRUACIJE!<\/p>\n
Jaj\u010dnik je \u017eenska spolna \u017eleza ki proizvaja jaj\u010deca in \u017eenske spolne hormone estrogene (estradiol) in<\/p>\n
progesteron.<\/p>\n
Mesntrualni cikel: v reproduktivnem obdobju se \u017eenski spolni organi cikli\u010dno spreminjajo na 28 dni. Ciklus<\/p>\n
opredeljujemo glede na spremembe v jaj\u010dnikih (ovarijski ciklus): folikularna in lutealna faza, ter glede na<\/p>\n
spremembe v sluznici maternice (endometrijski ciklus): proliferativna in sekretorna faza.<\/p>\n
URAVNAVANJE CIKLUSA: hipotalamus uravnava izlo\u010danje hipofiznih gonadotropinov ki spodbujajo<\/p>\n
zorenje folikla v katerem se razvije jaj\u010dece FSH in sintezo hormonov v jaj\u010dniku LH.<\/p>\n
\u2022 FSH nadzoruje folikularno fazo: na mesec dozori ve\u010d jaj\u010dnih foliklov, dokon\u010dno pa dozori samo<\/p>\n
eden. \u010ce do oploditve ne pride, jaj\u010dece propade v 24 urah.<\/p>\n
\u2022 Estrogeni ki jih izlo\u010dajo jaj\u010dni folikli med dozorevanjem, spodbudijo adenohipofizo k izlo\u010danju LH<\/p>\n
ki spro\u017ei ovulacijo. Njegova koncentracija je najvi\u0161ja 14 dan ciklusa.<\/p>\n
\u2022 Ovulacija nastopi ko zrel jaj\u010dni folikel po\u010di, jaj\u010dece se odplavi v trebu\u0161no votlino, fimbrije jajcevoda<\/p>\n
ga prenesejo v svetlino jajcevoda in \u010de se v 24 urah po ovulaciji ne oplodi, propade.<\/p>\n
\u2022 Rumeno telesce nastane po propadu jaj\u010dnega folikla, luteinske celice granuloze izlo\u010dajo progesteron,<\/p>\n
luteinske celice teke pa estrogen. Progesteron zavira izlo\u010danje LH. \u010ce ne pride do nose\u010dnosti deluje<\/p>\n
rumeno telesce od 10-14 dni v 2 polovici menstrualnega ciklusa ki se imenuje luteinska faza.<\/p>\n
\u2022 Zaradi pomanjkanja LH rumeno telesce propade-menstrualno rumeno telesce.<\/p>\n
\u2022 V primeru oploditve pa humani horijevi gonadotropini posteljice spodbujajo rumeno telesce da<\/p>\n
najprej izlo\u010da progesteron in estrogene-noce\u010dnostno rumeno telesce. Ta izlo\u010da relaksin ki olaj\u0161a<\/p>\n
porod.<\/p>\n
MESE\u010cNI CIKLUS:<\/p>\n
\u2022 Menstrualna faza: 1-4 dan ciklusa, nastopi \u010de ne pride do oploditve. Taradi kr\u010denja \u017eil pride do<\/p>\n
ishemije, \u017eilne stene odmirajo in nastopi krvavitev v endometriju ki se za\u010dne lu\u0161\u010diti. Na koncu te<\/p>\n
faze ostane samo bazalna plast endometrija.<\/p>\n
\u2022 Proliferacijska faza: ki traja 5-14 dan, pod vplivom strogenov se pove\u010da proliferacija \u017elez, veziva<\/p>\n
in \u017eil v endometriju. \u017dleze in \u017eile so ravne.<\/p>\n
\u2022 Sekrecijska faza: 15-28 dan, progesteron povzro\u010di zadebelitev endometrija ki je dobro prekrvavljen,<\/p>\n
\u017eleze se zvijejo, arterije se skr\u010dijo.<\/p>\n
59. OPI\u0160I ZNA\u010cILNOSTI PUBERTETE (HORMONI IN TELESNI ZNAKI)!<\/p>\n
Puberteta je obdobje ko se dokon\u010dno razvijejo spolni znaki in dozorijo spolni organi ki omogo\u010dajo spolno<\/p>\n
razmno\u017eevanje. Za\u010dne se men 10 in 15 letom ko za\u010dne hipotalamus izlo\u010dati plazemske koncentracije<\/p>\n
gonadotropinih hormonov (hormoni ki spodbujajo razvij jaj\u010dnega folikla FSH in luteinizirajo\u010dega hormona<\/p>\n
LH). Izlo\u010danje teh dveh je pod nadzorom gonadoliberina ki ga izlo\u010da hipotalamus. LH in FSH spodbudita<\/p>\n
jaj\u010dnike in moda da pri\u010dnejo razvijati spolne celice in pove\u010dajo izlo\u010danje spolnih hormonov.<\/p>\n
TELESNI ZNAKI:<\/p>\n
\u2022 Pospe\u0161ena rast, pove\u010danje mod pri de\u010dkih, dlakavst, nara\u0161\u010da \u0161tevilo semen\u010dic kar pove\u010da plodnost<\/p>\n
pri mo\u0161kem<\/p>\n
\u2022 Pri deklicah se pojavi pora\u0161\u010denost, ve\u010danje dojk, pojavi se menarha oziroma menstruacija, pospe\u0161ena<\/p>\n
rast telesa.<\/p>\n
60. PORTALNI KRVNI OBTOK<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
FIZIOLOGIJA 1. ZGRADBA KRVI Kri je teko\u010de tkivo, zgrajeno iz \u0161tevilnih vrst specializiranih celic (krvne celice) in teko\u010de medceli\u010dnine (krvne plazme). Krvna telesca predstavljajo 45% krvi in te so: \u00ff Eritrociti \u00ff Levkociti \u00ff Monociti Glavne naloga teh celic je prenos plinov, imunski odziv, homeostaza. Eritrociti in trombociti opravljajo naloge znotraj krvnih \u017eil, levkociti so … Preberi ve\u010d o Vpra\u0161anja in odgovori za fiziologijo 2013 Izola<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[264],"tags":[1891,1892,277,1890,1893],"class_list":["post-2387","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-fiziologija","tag-fizologija","tag-gradivo-za-fiziologijo","tag-vaja-fiziologija","tag-vprasanja-in-odgovori-za-fiziologijo","tag-znanje-iz-fiziologije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2387","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2387"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2387\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2387"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2387"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2387"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}