Patologija je veda o boleznih ( pathos = trpljenje, logos = veda ). Preu\u010duje spremembe v zgradbi in delovanju celic, ki so osnova za nastanek bolezni.<\/p>\n
Za preu\u010devanje sprememb uporabljamo razli\u010dne metode dela:<\/p>\n
1. obdukcija<\/p>\n
2. histolo\u0161ki pregled<\/p>\n
3. citolo\u0161ki pregled<\/p>\n
4. nove metode dela<\/p>\n
OBDUKCIJA
\n\u2022 obdukcija ( avtopsija, raztele\u0161enje ) umrlega z natan\u010dnim makroskopskim opisom sprememb na tkivih in organih. O obdukciji napi\u0161emo zapisnik.<\/p>\n
<\/p>\n
Namen obdukcije je ugitoviti neposredni vzrok smrti ( to je tista bolezen, zaradi katere je pacient umrl ); i\u0161\u010demo tudi spremembe na drugih organih in tkivih, ki so doprinesle k neposrednemu vzroku smrti \u2013 osnovno obolenje;<\/p>\n
\u2022 pri obdukciji odvzamemo vzorce tkiv in organov za histolo\u0161ki pregled;<\/p>\n
HISTOLO\u0160KI PREGLED<\/p>\n
= opazovanje sprememb, ki jih s prostim o\u010desom ne vidimo ( obmo\u010dje od 100 mikronov, do 0,2 mikrona ). Uporabljamo svetlobni mikroskop.<\/p>\n
\u2022 opazujemo spremembe v tkivih in organih \u2013 histolo\u0161ko pregled;<\/p>\n
\u2022 opazujemo spremembe na posameznih celicah \u2013 citolo\u0161ki pregled;<\/p>\n
ULTRASTRUKTURNI NIVO= opazujemo spremembe pod lo\u010dljivostjo 0,2 mikrona. Uporabljamo elektronski mikroskop.<\/p>\n
\u2022 opazujemo spremembe celi\u010dnih organelov in makromolekul.<\/p>\n
Indikacije za uporabo elektronskega mikroskopa v patologiji:<\/p>\n
\u2022 diagnostika ledvi\u010dnih obolenje \u2013 glomerulonefritisov;<\/p>\n
\u2022 opredelitev tumorjev nejasno histogeneze;<\/p>\n
\u2022 biopsije perifernih \u017eivcev in mi\u0161ice;<\/p>\n
Omejiteve uporabo elektronskega mikroskopa:<\/p>\n
\u2022 visoka cena;<\/p>\n
\u2022 dolgotrajnost postopkov izdelave preparata in mikroskopiranja;<\/p>\n
NA\u010cINI ODVZEMA TKIVNEGA VZORCA
\nHistolo\u0161ko pregled je pregled vzorcev tkiv. Vzorce dobimo na razli\u010dne na\u010dine, imenujemo jih biopti\u010dnih vzorci ali biopsije.<\/p>\n
Na\u010dini odvzema vzorcev:<\/p>\n
\u2022 igelna biopsija \u2013 z debelej\u0161o iglo nabodemo organ in dobimo stebri\u010dek tkiva ( biopsija jeter, levic, prostate, kostnega mozga );<\/p>\n
\u2022 od\u0161\u010dip \u2013 s posebnimi kle\u0161\u010dicami od\u0161\u010dipnemo ko\u0161\u010dek tkiva, ki ga \u017eelimo pregledati ( od\u0161\u010dip sluznice \u017eelodca, \u010drevesa, materni\u010dne porcije, sluznice \u017erela\u2026);<\/p>\n
\u2022 kireta\u017ea \u2013 je postrganje bolezensko spremenjenag tiva iz votlega organa ( kireta\u017ea maternice );<\/p>\n
\u2022 incizija, incizijska biopsija \u2013 zdravniki odre\u017ee le del bolnega tkiva\u00a0 ( incizija tumorja na ko\u017ei, bezgavke );<\/p>\n
\u2022 ekscizija \u2013 zdravniki izre\u017ee manj\u0161o spremembo v celoti ( ekscizija ko\u017ene spremembe );<\/p>\n
\u2022 resekciji \u2013 kirurga odstrani del organa skupaj s spremembo ( resekciji \u010drevesa, \u017eelodca );<\/p>\n
\u2022 ekstirpacija \u2013 kirurg odstrani bolno organ v celoti ( ekstirpacija maternice, vranice, ledvice );<\/p>\n
\u2022 amputacija \u2013 kirurg odre\u017ee organ, ki \u0161trli s trupa ( amputacija noge, tudi rektuma );<\/p>\n
OPTIMALEN BIOPTI\u010cNI VZOREC JE REPREZENTATIVEN \u2013 DOVOLJ VELIK IN ODVZET S PRAVEGA MESTA \u2013 NI PO\u0160KODOVAN IN JE\u00a0 ORIENTIRAN!<\/p>\n
KAKO PRIPRAVIMO TKIVO ZA HISTOLO\u0160KI PREGLED
\nZa histolo\u0161ko pregled vzorce tkiva na poseben na\u010din obdelamo ( fiksiramo,<\/p>\n
re\u017eemo in barvamo ), tako da dobimo histolo\u0161ki preparat, ki ga lahko pregledamo s svetlobnim mikroskopom.<\/p>\n
\u2022 fiksacija vzorca \u2013 je ena najpomembnej\u0161ih faz v postopku priprave histolo\u0161kega preparata. S fiksacijo prepre\u010dimo razpadanje tkiva.<\/p>\n
Fiksacija je lahko fizikalna ali kemi\u010dna. Pri fizikalni fiksaciji uporabljamo najve\u010dkrat zni\u017eano temperturo ali izsu\u0161itev celic. Pri kemi\u010dni fiksaciji uporabljamo razli\u010dne kemi\u010dne snovi, ki denaturirajo proteine in na ta na\u010din prepre\u010dimo avtolizo ( avtoliza \u2013 samorazgradnja tkiv z lastnimi encimi ). Najbolj raz\u0161irjen kemi\u010dni fiksativ je formalin ( ali formaldehid ). Uporabljamo 10 % formalin. Vzorec damo glede na njegovo velikost v primerno veliko posodo in zalijemo z 10 x ve\u010d formalina, kot je velik tkivni vzorec. Velike kose tkiva fiksiramo 24 do 48 ur, manj\u0161e kose do 12 ur. Poleg formalina uporabljamo za fiksacijo tudi Carnoy, Bouin, osmijev tetraoksid, ocetno kislino\u2026;<\/p>\n
\u2022 makroskopskim opis vzorca in odvzem reprezentativnih delov tkiva, ki jih damo v posebne plasti\u010dne kasete;<\/p>\n
\u2022 prepajanje vzorca s parafinom \u2013 \u010de \u017eelimo tkivo pregledati pod mikroskopom, morajo biti vzorci narezani na zelo tanke rezine, ki prepu\u0161\u010dajo svetlobo. \u010ce ho\u010demo tkivo narezati na tanke rezine, mora biti trdo, trdoto pa dose\u017eemo tako, da tkivo prepojimo s parafinom. Parafin je topen v alkoholu, zato moramo postopno vodo v tkivu nadomestiti z alkoholom. To naredimo tako, da gre tkivo postopoma skozi razli\u010dne koncentracije alkoholov od 40 % do skorja 100 % alkohola ( ksilola ). Ta postopek imenujemo dehidracija. Na koncu potopimo tkivo v paraffin. Za postopek imamo posebno napravo, ki jo imenujemo histokineta;<\/p>\n
\u2022 koli\u010denje \u2013 ko vzamemo vzorce iz parafina jih damo na plasti\u010dne nosilce ( kaste ali prej leseni koli\u010dki ), kjer pustimo, da se paraffin strdi. Dobimo parafinske bloke.<\/p>\n
\u2022 rezanje \u2013 vzorce re\u017eemo s posebnimi no\u017eem, ki ga imenujemo mikrotom.<\/p>\n
Imamo drsne in rotacijske mikrotome. Debelina rezine je do 6 \u00b5;<\/p>\n
\u2022 barvanje \u2013 ko so vzorci narezani jih barvamo. Ker so barvila topna v vodi, na\u0161i vzorci pa so prepojeni s parafinom, moramo vzorce najprej deparafinirati in nato rehidrirati. Postopek je obraten kot postopek dehidracija \u2013 vzorce potaplajmo v alkohole, katerih koncentracije po\u010dasi<\/p>\n
pada. Vzorce barvamo s standardnim barvanjem \u2013 to je hematoksilin eozin barvanje ( ali HE ), lahko pa si s specialnimi barvanji prika\u017eemo razli\u010dne sestavine celic in medceli\u010dnine. Z barvanjem po HE se citoplazmi obarva ro\u017enata, jedra pa vijoli\u010dno;<\/p>\n
\u2022 specialna barvanja \u2013 so barvanja s katerimi si prika\u017eemo razli\u010dne strukture v tkivih in organih. Kreyberg \u2013 sluz se obarva zeleno, PAS \u2013<\/p>\n
glikogen se obarva rde\u010de, Sudan \u2013 ma\u0161\u010dobe se obarvajo oran\u017eno, prusko modrilo \u2013 \u017eelezo se obarva modro, srebritev – za retikulinska vlakna;<\/p>\n
\u2022 na koncu \u0161e objektno steklo s preparatom pokrijemo s krovnim steklom in preparat je pripravljen za pregled s svetlobnim mikroskopom;<\/p>\n
TAKO IZDELAN PREPARAT JE TRAJEN. PO DOGOVORU HRANIMO VSE PARAFINSKE BLOKE ALI KOLI\u010cKE TRAJNO, STEKLACA PA 10 LET.<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
ZMRZLI REZ ALI ZMRZNJENEC ALI ZALEDENELI REZ
\n= metoda intraoperativne preiskave tkiv.<\/p>\n
Kadar kirurg med operaciji naleti na spremembo, ki je ni pri\u010dakoval in utegne vplivati na izhod same operacije, po\u0161lje spremenjeno tkivo na hiter histolo\u0161ki pregled, ki mu pravimo zaledeneli rez. Tkivo hitro fiksiramo tako, da ga globoko zmrzemo, nato re\u017eemo in hitro pobarvamo. Tako izdelamo preparat v nekaj minutah. Kirurgu lahko med operaciji sporo\u010dimo izvid, le ta pa nadaljni potek operaciji prilagodi diagnozi.Aparat, ki nam omogo\u010da hitro priparvo vzorcev imenujemo kriostat.<\/p>\n
CITOLOGIJA<\/p>\n
Citologija je veja v patologiji, ki se je razvila predvsem v zadnjih 65 letih. Preu\u010duje spremembe v velikosti celic in jeder. Te spremembe so pomembne predvsem kadar gre za maligne, rakaste celice.<\/p>\n
Citologijo delimo na eksfoliativno in aspiracijsko.<\/p>\n
\u2022 eksfoliativna citologija \u2013 preu\u010duje celice, ki so se odlu\u0161\u010dile s povr\u0161ine<\/p>\n
organov v telesne votline. Tako dobimo celice iz urina, sputuma, ascitesa,<\/p>\n
plevralnega in perikardialnega izliva, likvorja. V to skupino spada tudi<\/p>\n
bris materni\u010dneg vartu ali PAP.<\/p>\n
\u2022 aspiracijska citologija \u2013 preu\u010duje celice, ki smo jih s tanko iglo posrkali iz dolo\u010denega organa \u2013 bezgavke, dojke, \u0161\u010ditnice.<\/p>\n
PRIPRAVA CITOLO\u0160KIH PREPARAOTV<\/p>\n
Priprava preparatov je odvisna od tega, katero metodo barvanja bomo uporabili. V citologiji uporabljamo dve metode barvanja:<\/p>\n
\u2022 barvanje po Papanicolau \u2013 s to metodo barvamo predvsem ginekolo\u0161ke brise. Preparate je potrebno fiksirati v 95 % alkoholu. S tem barvanjem se lepo prika\u017ee morfologija celice.<\/p>\n
\u2022 barvanje z May Grunvald Giemso ( MGG ) \u2013 na ta na\u010din barvamo skorja<\/p>\n
vse ostale preparate. Razmaz, ki smo ga naredili posu\u0161imo na zraku in ga nato obarvamo.<\/p>\n
\u2022 priprave eksudatov \u2013 kadar dobimo za pregled teko\u010dino, pripravimo vzorec tako, da teko\u010dino najprej centrifugiramo in razma\u017eemo usedlino.<\/p>\n
Tak preparat prav tako posu\u0161imo na zraku in ga obarvamo po MGG. V eksudat ne dajemo fiksativov.<\/p>\n
NOVEJ\u0160E METODE DELA V HISTOLOGIJI IN CITOLOGIJI<\/p>\n
IMUNOHISTOKEMIJA<\/p>\n
= metode s katero dolo\u010damo antigene na povr\u0161ini celic. Pomaga nam pri opredeljevanju malignih tumorjev, tudi za lo\u010devanje med benignimi in malignimi tumorji.<\/p>\n
Protitelo, ki ga uporabimo je ozna\u010deno z encimom in ko na kncu dodamo kromogen, to je snov z barvnimi lastnostmi, encim kromogen razcepi v barvni produkt, ki ga vidimo \u2013 encimska imunohistokemija.<\/p>\n
Drugi na\u010din je ta, da protitelo ozna\u010dimo s fluorescentnimi molekulami, ki jih opazujemo s posebnimi, fluorescentnim mikroskopom \u2013 fluorescentna imunohistokemija.<\/p>\n
PRETO\u010cNA CITOMETRIJA<\/p>\n
S posebno napravo \u0161tejemo ozna\u010dene celice, ki so obi\u010dajno maligne in si na tan na\u010din pomagamo pri diagnostiki zapletenih primerov.<\/p>\n
SLIKOVNA CITOMETRIJA<\/p>\n
S pomo\u010djo ra\u010dunalnika merimo dolo\u010dene parametre celice ( povr\u0161ina jedra, zrnatost kormatina\u2026 ), ki so zna\u010dilni za maligne celice.<\/p>\n
PCR ( POLYMERASE CHAIN REACTION )<\/p>\n
Neznatne koli\u010dine DNA in RNA lahko pomno\u017eimo in jih preu\u010dujemo.<\/p>\n
MOLEKULARNA DIAGNOSTIKA<\/p>\n
Dolo\u010damo mutacije genov, ki so pomembni za nastanek predvsem rakavih bolezni.<\/p>\n
Katere so prednosti histologije in katere citologije:<\/p>\n
\u2022 Pri citolo\u0161ki preiskavi je odvzem vzorca skorja nebole\u010d, izdelava preparata je hitra, diagnoza je hitra, storitev je cenej\u0161a.<\/p>\n
\u2022 Pri histolo\u0161ki preiskavi imamo ve\u010dji vzorec, kar pomeni zanesljivej\u0161o diagnozo.<\/p>\n
Skorja vse citolo\u0161ke diagnoze pred zdravljenjem preverjamo z biopsije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Patologija je veda o boleznih ( pathos = trpljenje, logos = veda ). Preu\u010duje spremembe v zgradbi in delovanju celic, ki so osnova za nastanek bolezni. Za preu\u010devanje sprememb uporabljamo razli\u010dne metode dela: 1. obdukcija 2. histolo\u0161ki pregled 3. citolo\u0161ki pregled 4. nove metode dela OBDUKCIJA \u2022 obdukcija ( avtopsija, raztele\u0161enje ) umrlega z natan\u010dnim … Preberi ve\u010d o Metode dela v patologiji<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[239],"tags":[1902,1901,1903,240],"class_list":["post-2399","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-patologija","tag-brisi","tag-metode-dela-v-patologiji","tag-metode-v-patologiji","tag-patologija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2399","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2399"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2399\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2399"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2399"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2399"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}