1.) FARMAKOLOGIJA, KAJ JE?<\/b>Je veda o u\u010dinkovanju zdravilnih snovi na \u017eiv organizem. Beseda farmakologija izvira iz gr\u0161ke besede farmakon=zdravilo, logia=nauk. Nauk o zdravilih je za farmakologijo preozka dolo\u010ditev zato se znotraj farmakologije te vede ( farmakognozija, farmacevtska kemija, farmacevtska tehnologija, biofarmacija, farmako-v o\u017ejem smislu, farmakoterapija, nauk o receptiranju, toksikologija)<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
2.) KAJ POU\u010cUJE FARMAKOGNOZIJA,FARMACEVTSKA KEMIJA,TEHNOLOGIJA IN BIOFARMACIJA?<\/b>Farmakognozija:<\/b>obravnava droge (rastlinskega izvora), zdravilne rastline z botani\u010dnega,kemi\u010dnega stali\u0161\u010da. Vklju\u010duje poleg drog vse ostale naravne u\u010dinkovine (antibiotike, hormone,rastlinske u\u010dinkovine). Dolo\u010devanje identitete (mikroskopsko, makroskopsko, fizikalno-kemijsko),kakovosti drog (vsebnost u\u010dinkovin, primesi, \u010distost, vlago, kontaminacij). Farmacevtska kemija= <\/b>prou\u010duje u\u010dinkovine, pomo\u017ene snovi s kemi\u010dnega vidika, ugotavlja strukturne spremembe vplivajo na biolo\u0161ki u\u010dinek. Pomembna pri analizi ,sintezi zdravil, pri odkrivanju novih u\u010dinkovin. Je<\/p>\n
interdisciplinarna veda: -podlaga je organska kemija, nekatera podro\u010dja anorganske kemije vklju\u010duje znanja iz biokemije,molek. biologije, statistike, fizikalne kemije. Farmacevtska tehnolohija=<\/b>ukvarja se z na\u010dinom izdelave, oblikovanjem zdravilnih pripravkov (tabl, kapsule, sirupi). Zdru\u017euje znanje o u\u010dinkovinah, pomo\u017enih snoveh, tehnolo\u0161kih procesih, opremi. Prou\u010duje na\u010dine stabilizacije, inkompatibilnosti, max odmerke. Biofarmacija= <\/b>ugotavlja delovanje zdravilnega pripravka, njegovo biolo\u0161ko uporabnost (za\u010detek, hitrost, trajanje, mo\u010d intenzivnost delovanja)<\/p>\n
<\/p>\n
3.) RAZLO\u017dI POVEZAVO MED FARMAKODINAMIKO IN FARMAKOKINETIKO (Farmakologija v o\u017ejem smislu)<\/b>Farmakologijo v o\u017ejem pomenu delimo na: Farmakodinamika=<\/b>raziskuje mehanizme delovanja zdravil(stimulirajo ali inhibirajo biok.ali fiziol.procese, inhibirajo patolo\u0161ke procese, inhibirajo vitalne funkcije MO)-tar\u010dna mesta zdravil(celi\u010dna membrane-MO-antibiotiki, interakcije z encimi, ionski kanal\u010dki, delovanje na receptorje-hormonske) spremembe, ki jih povzro\u010da v organizmu, stranske u\u010dinke. U\u010dinek zdravila je odvisen od odmerka.Farmakokinetika=<\/b>preu\u010duje obna\u0161anje zdravila od mesta vnosa, porazdelitve v organizmu, biotransformacije, izlo\u010danja.<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
4.) KAJ PROU\u010cUJE TOKSIKOLOGIJA?<\/b>Nauk o \u0161kodljivem delovanju kemi\u010dnih substanc na organizem. Prou\u010duje akutne in kroni\u010dne zastrupitve ter njihovo zdravljenje. Vsaka substanca je pod dolo\u010denimi pogoji strup, pod dolo\u010denimi pa zdravilo (doza, na\u010din aplikacije, stanje organizma).<\/p>\n
<\/p>\n
5.) S \u010cIM SE UKVARJA FARMAKOTERAPIJA IN KAKO JO DELIMO?<\/b>Prou\u010duje racionalno uporabo zdravil med terapijo bolezni(indikacije, na\u010din uporabe, doziranje, stranske u\u010dinke).Delimo jo na: KAVZALNO (odstrani vzrok bolezni in s tem tudi simptom). SIMPTOMATSKO (odstrani le simptom ne pa vzroka bolezni<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
6.) S \u010cIM SE UKVARJA FARMAKOGENETIKA IN KAK\u0160EN JE NJEN NAMEN?<\/b>Prou\u010duje razlike med posamezniki pri odzivu na zdravila (u\u010dinkovitost ali ne\u017eelene reakcije), ki so neposredna posledica: razlik v zaporedju DNK, razlik v BE zaporedjih, razlik v zgradbi ali izra\u017eanju genov, ki neposredno izhajajo iz razlik v DNK. Farmakogenetika ima vpliv, tako na toksi\u010dnost zdravila, kot na uspe\u0161nost zdravljenja. Glavni namen je pomo\u010d pri predpisovanju zdravil bolnikom, ki jim bodo najbolj koristila in je zanje najbolj najmanj verjetno, da bodo do\u017eiveli ne\u017eelene reakcije.<\/p>\n
<\/p>\n
7.)<\/i><\/b>FARMAKOEKONOMIKA!<\/b>Sku\u0161a na osnovi ekonomskih kriterijev omogo\u010diti racionalno rabo zdravil in finan\u010dnih sredstev(cost-benefit).Sku\u0161a poiskati za dano klini\u010dno situacijo \u010dimbolj u\u010dinkovito in obenem cenej\u0161e zdravilo za zdravljenje.<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
8.) KAJ SO ZDRAVILA IN KAKO JIH DELIMO-Farmacevtski pripravki ?<\/b>Zdravila so farmakolo\u0161ko aktivne snovi, ki so lahko naravnega ali sinteznega izvora in so pripravljena v dolo\u010deni farmacevtski obliki in koli\u010dini za neposredno uporabo pri zdravljenju, preventivi ali diagnostiki. Delimo jih na galenske(izdelani v lekarni oz. galenskem laboratoriju); organoterapevtske(izvle\u010dki iz zdravilnih zeli\u0161\u010d,\u017eivalskih \u017elez); serumi(iz umetno oku\u017eenih \u017eivali-protitelesa,obrambne snovi) In cepiva(oslabljeni ali inaktivirani MO-avirulentni,ohranjene antigenske lastnosti).<\/p>\n
<\/p>\n
9.) KAJ SESTAVLJA ZDRAVILA?<\/b>Sestava zdravila definira zdravilno u\u010dinkovino,pomo\u017ene snovi, maso,dele\u017e posameznih sestavin, vlogo posamezne sestavine in referen\u010dne standarde. Je vsestranska, fizikalno-kemi\u010dna celota, ki jo sestavljajo (u\u010dinkovine\u00e0glavna-nosilka u\u010dinka zdravila, pomo\u017ene-podpirajo delovanje glavne u\u010dinkovine-bla\u017eijo stranske u\u010dinke), pomo\u017ene snovi(konstituensi, korigensi, lubrikatorji, emulgatorji, stabilizatorji), ovojnina(upo\u0161tevati mora posebnosti zdravil, zagotavljati njihovo obstojnost\/ne sme \u0161koditi na zdravila).<\/p>\n
<\/p>\n
10.) IZVOR ZDRAVIL! <\/b>U\u010dinkovine lo\u010dimo na : naravne u\u010dinkovine(snovi, ki jih pripravimo iz mineralov, delov \u017eivalskih organizmov, M.O,rastlin), sintezne u\u010dinkovine(snovi, ki so enake naravnim, derivate naravnih snovi in snovi, ki jih v naravi ni ). Po izvoru delimo zdravila na :droge rastlinskega, \u017eivalskega, mineralnega izvora, kemi\u010dni pripravki, farmacevtski pripravki, zdravilna specialitete.<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
10. a<\/b>) DROGE! <\/b>Surovine iz rastlinskega sveta so najstarej\u0161i izvor zdravilnih snovi. Uporabljamo lahko posamezne dele rastlin, cele(flos, radix, semen, herba, fructus):surovine iz \u017eivalskega sveta, iz katerih smo s pomo\u010djo kemi\u010dnih metod neko\u010d pridobivali \u010diste snovi- danes la\u017eje narediti sintezo-rekombinantno–>insu\u010din. Surovine iz mineralnega sveta(\u017eveplo, jod), manj\u0161a skupina zdravil-pomembne sestavine telesnih teko\u010din, infuzij(NaCl, Kcl)<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
10. b) KEMI\u010cNI PRIPRAVKI! <\/b>To so sintezni proizvodi in izolirane in pre\u010di\u0161\u010dene sestavine raznih drog, ki so proizvodi kemi\u010dne industrije.<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
10. c) ZDRAVILNE SPECIALITETE ! <\/b>To so farmacevtski pripravki, ki jih farmacevtske tovarne izdelujejo s to\u010dno dolo\u010deno sestavo, jakostjo in imenom.<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
11.) IMENA ZDRAVIL ! <\/b>Najstarej\u0161a imena so gr\u0161ka,latinska imena drog. Ko spoznajo kemijsko strukturo=kemijska imena, farmacevtske tovarne imajo svoja imena za\u0161\u010ditena z patentom)\u00e0za\u0161\u010ditena-lastni\u0161ka imena. Mednarodno priznana imena zdravil\u00e0generi\u010dna ali nelastni\u0161ka imena-povezana s kemijskimi imeni.<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
12.) KAJ JE FARMAKOPEJA? <\/b>Zakonik, ki predpisuje pripravo zdravil. MATERIA MEDIKA – monografije po abecedi opisujejo, naslov, definicijo, indentifikacijo, vsebnost-ne\u010distost , zna\u010dilnosti, vsebnost, splo\u0161ne, preiskave, shranjevanje. Predpisuje analizne metode, reagente, statisti\u010dne metode.<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
12.a) Register gotovih zdravil ! <\/b>register RS vsebuje: uvod, za\u0161\u010ditena imena po abecedi, seznam zdravil z ukinjenimi dovolenji za promet, ki smejo biti \u0161e vedno v prometu, zdravila po farmako dinamskih skupinah , zdr.u\u010dinkovine po abecedi, predlagatelj registracij in proizvajalci zdravil, predpisovanje zdravil v nose\u010dnosti, priloge.<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
13.) RAZVOJ NOVEGA ZDRAVILA ! <\/b>Razvoj in registracija pod strogo regulativo \u2013 FDA (ZDA), EMEA (EU),(tr\u017eenje zdravila, zdravilo varno, kvalitetno, u\u010dinkovito, razvoja zdravil-kraj\u0161i postopki, farm. dru\u017ebe morajo natan\u010dno definirati tudi stranske u\u010dinke) Na nivoju razli\u010dnih dr\u017eav so razlike v predpisih( izdajanje, predpisovanje zdravil, vitamini, prehranska dopolnila, zeli\u0161\u010dni pripravki \u2013 \u010distost, varnost, u\u010dinkovitost).Proces= 1. Priprava aktivne snovi \u2013 zdravilne u\u010dinkovine,2. kvalitativna ocena u\u010dinka, 3. predklini\u010dni poskusi \u2013 farmakokinetika, farmakodinamika,farmakotoksikolo\u0161ke preiskave na razli\u010dnih \u017eivalih, 4. priprava farmacevtske oblike, 5. klini\u010dno preizku\u0161anje novega zdravila \u2013aktivnost zdravila, farmakokinetika. <\/b><\/p>\n
<\/p>\n
14.) OPI\u0160I PREDKLINI\u010cNE RAZISKAVE NOVEGA ZDRAVILA! <\/b>Traja 2-6 let, mora jasno pokazati: da ima zdravilo \u017eeljeni u\u010dinek, u\u010dinek enojne, povi\u0161ane in toksi\u010dne doze, u\u010dinek ve\u010dkratnega doziranja, teratogenost, mutagenost.<\/b>Namen predklini\u010dnh raziskav je in vitro (na celicah ali v epruveti) ter in vivo (na \u017eivalih)ugotoviti farmakodinamske (mehanizem delovanja)farmakokineti\u010dne (prebava, razporeditev, presnova, izlo\u010danje) lastnosti novega zdravila. Na tej stopnji se ugotavljajo morebitni pomembnej\u0161i ne\u017eeleni u\u010dinki zdravil (neposredna toksi\u010dnost na razli\u010dna tkiva, gen- feto-toksi\u010dnost,kancerogenost) ter se na podlagi rezultatov sklepa o primernem odmerku za nadaljnje klini\u010dne raziskave na ljudeh-ob odkritju pomembnih toksi\u010dnih u\u010dinkov se raziskava \u017ee na tej stopnji zaklju\u010di<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
15.) KLINI\u010cNO PREIZKU\u0160ANJE-RAZISKAVE NOVEGA ZDRAVILA! <\/b>Po opravljenih predklini\u010dnih raziskavah razvojno podjetje izda pro\u0161njo nadzornemu organu (ZDA=FDA, EU=EMEA) za nadalj \u0161tudije. Potek v 4 fazah= 1F.Prou\u010devanje prena\u0161anja zdravila,njegovih farmakokinetskih lastnosti (1-2Let, 25-50 prostovoljcev), 2.F- prou\u010ditev ali ima zdravilo \u017eelene terapevtske u\u010dinke pri pac, s poudarkom na varnosti (1-2 leti, 200 prostovoljcev) 3.F-prou\u010ditev spektra u\u010dinkov novega zdravila ga primerjati z \u017ee obstoje\u010dimi zdravljenji, s poudarkom na varnosti, u\u010dinkovitosti,odmerjanju (3-6 let, >5000 prost.), 4.F-prou\u010ditev spektra u\u010dinkov novega zdravila in ga primerjati z \u017ee obstoje\u010dimi zdravljenji, s poudarkom na varnosti, u\u010dinkovitosti in odmerjanju \u2013 na tr\u017ei\u0161\u010du. Po analizi teh rezult-nadzorni organ dokon\u010dno odlo\u010di-primernost vstopa zdravila na trg. Klini\u010dne raziskave uspe\u0161no prestane 30 % zdravil. Kljub za\u010detku tr\u017eenja zdravila se obveznosti podjetja do varnosti produkta ne kon\u010dajo.opravlja se dvojno slepa randomizirana raziskava\u00e0 naklju\u010dna razvrstitev preiskovancev v 2 skupini. Ena skupina prejema preiskovano zdravilo, druga pa placebo ali primerljivo uveljavljeno zdravilo s podobnim mehanizmom delovanja. Dvojna slepost pomeni, da niti preiskovanci niti preiskovalci ne vedo, katero u\u010dinkovino prejema \u00a0preiskovanec. S tem naj bi se zagotovila najve\u010dja objektivnost rezultatov. Farmakovigilanca= pozno odkrivanje \u0161kodljivih u\u010dinkov.<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
16.) PATENTIRANJE ZDRAVILA! <\/b>Na 1 sprejeto tudi do 200 neuspelih, zavrnjenih zdravil (varnost, u\u010dinkovitost).Patentna za\u0161\u010dita \u2013 20 let, mo\u017eno podalj\u0161anje za 5 let, omogo\u010da farm. dru\u017ebam, da dolo\u010deno <\/b>obdobje tr\u017eijo zdravilo. Ko patent zapade, druge dru\u017ebe izdelujejo in tr\u017eijo generike \u2013 novo ime, originalno ime ostane za\u0161\u010diteno. <\/b><\/p>\n
<\/p>\n
17.) KAJ JE RECEPT IN KAJ VSEBUJE?<\/b> Pisno navodilo (sporo\u010dilo) Dr-ja, zobo-Dr-ja, veterinarja farmacevtu v lekarni. Vsebuje: predpis zdravila(kaj, v kak\u0161ni koli\u010dini, dozi, kak\u0161ni zdravilni obliki, dodatna navodila). Recept je pisan v latinskem jeziku. Sestavni deli ( inscriptio-glava, invocatio – Rp- vzemi- pripravi, preascriptio – predpis- kaj izda-kako sestaviti, subscriptio-navodilo-kako izdelati-kak\u0161ni obliki izdati, signatura-navodila za pac., nomen medici-podpis- Dr- ja, nomen aegroti- pac.-ime, priimk).Zdravilo za u\u017eivanje \u2013 nalepka bela za zunanjo uporabo na ko\u017ei, sluznici \u2013 nalepka rde\u010da, ali bela z rde\u010do obrobo. Na receptu mora biti ozna\u010dena doza (odmerek) zdravila, ki naj ga pac uporabi naenkrat. Dozo v lekarni kontrolirajo. \u010de \u017eeli Dr predpisati vi\u0161jo dozo, kot se obi\u010dajno uporabi, mora koli\u010dino izpisati z besedo (klicaj) se zraven podpisati.<\/p>\n
<\/p>\n
18.) SHRANJEVANJE ZDRAVIL! <\/b>Za vsako zdravilo je natan\u010dno predpisano, kako ga moramo shranjevati, da se ne bi spremenile njegove fizikalne, kemi\u010dne lastnosti. Napa\u010dna hramba povzro\u010di, zdravilo izgubi zdravilne lastnosti, je neu\u010dinkovito, strupeno. \u010ce ni predpisano druga\u010de, se zdravila shranjujejo v dobro zaprti posodi, na suhem mestu, za\u0161\u010dita- neposred. svetloba (temno steklo), pred vlago,na hladnem(8-15C), nekatera-hladilnik (2-8C), vnetljive snovi (bencin, eter) \u00e0 temen,hladen prostor,lo\u010deno od ostalih snovi. Kisline- hramba- steklenice- stekleni zama\u0161ek, alkalije-steklo + gumijast zama\u0161k. Droge-hramba-suho,ne-svetlobe,zraka, insektov, praha, plesnobe. Snovi za hrambo ne smejo \u0161koditi-vplivati na shrambo zdravil. Hraniti v original embala\u017eah, z navodili, izven dosega oto\u0161kih rok,vedno upo\u0161tevati navodila, napisana-\u0161katlici zdravila.<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
19.) KAKO RAZDELIMO ZDRAVILNE OBLIKE GLEDE NA NA\u010cIN APLIKACIJE?<\/b><\/p>\n
Oblikovanje zdravil=farmacevtska tehnologija, zdravilne oblike delimo po zarli\u010dnih kriterijih: glede na na\u010din aplikacije\u00e0oralne (enteralne) oblike, parenteralne (I.V,I.M , S.C),oblike za na ko\u017eo, sluznice (rektalno, vaginalno, nazalno,bukalno, sublingualno, na u\u010desno, u\u0161esno sluznico). Glede na konsistenco: trdne(pra\u0161ki, pudri, tabll), poltrde( mazila,paste,)<\/b><\/p>\n
teko\u010de oblike(na osnovi ekstrakcije drog-prevretki,poparki, macerate,tincture,), teko\u010dine za peroralno aplik(solutie, emulzije, suspenzije,kaplice, sirupi,)parenteralna oblika- injekcije, infuzije, za zunanjo uporabo-teko\u010d.<\/p>\n
<\/p>\n
20.) NA\u0160TEJ VSAJ 6 TRDNIH ZDRAVILNIH OBLIK IN OPI\u0160I NJIHOVO UPORABO!<\/b><\/p>\n
Pra\u0161ki<\/b>-nedeljeni(zahteva merico-odmera-koli\u010dino), deljeni (odmerjeni)- vre\u010dke,papirnate kapsule. Posipala, pudri<\/b>-nedeljeni (sterilni-uporaba na ranah, po\u0161kod. ko\u017ei), deljeni-odmerjeni- per os. Tablete<\/b>-trdne, okrogle, ovalne plo\u0161\u010dice. Imajo poleg aktivne substance,polnila, vezalci, razgrajevalci, maziva, antiadhezivi. Izdelujejo jih direktno \u2013 tabletiranje pra\u0161kov-granuliranje. Naj raz\u0161irjena oblika zdravil, ker omogo\u010dajo ( natan\u010dno odmerjanje,obstojnost, preprosto uporabo, obstojnost, na\u010drtovanje spro\u0161\u010danja, ind. proizvodnjo) oblike: lingvete (pod jezik),oriblete (sesalne), mastikalete (\u017eve\u010dljive)solublete (topne), efervescentne (\u0161ume\u010de),vaginalete. Dra\u017eeji<\/b> \u2013 tabl z oblogo(prekrijemo vonj, okus, obarvamo, za\u0161\u010ditimo ob\u010dutljive snovi-svetloba, pH \u017eelodca)oblaga s filmom \u2013 retard tbl. Granule<\/b>-zrnca razl. oblik,velikosti-dodatek arom, barvil,u\u017eivamo direktno,\u017eve\u010dimo,raztopimo<\/p>\n
v vodi. Kapsule-<\/b>makrokapsule – ovojnica iz \u017eelatine, \u0161kroba(razgradi-prebavila), mikrokapsule \u2013 oblaganje posameznih delcev z razl. ovojnicami iz makromolekul naravnega,sintetskega izvora. Sve<\/b>\u010dke-<\/b>za rektalno aplikacijo, direktna absorpcija, lokalni u\u010dinek (lokalni anestetiki) sist u\u010dinek (analgetiki, antipiretiki, spazmolitiki, sedativi), vagitoriji \u2013 vaginalne. \u010cajne me\u0161anice-<\/b>za pripravo poparka, prevretka, macerata.<\/p>\n
<\/p>\n
21.) NA\u0160TEJ VRSTE TABLET IN OPI\u0160I KATERE PREDNOSTI IMAJO!<\/b> Trdne, okrogle, ovalne plo\u0161\u010dice(per os-ve\u010dinoma). Imajo poleg aktivne substance \u0161e polnila, vezalci, razgrajevalci, maziva, antiadhezivi. Izdelujejo jih direktno \u2013 tabletiranje pra\u0161kov ali tabletiranje s pomo\u010djo granuliranja. Najbolj raz\u0161irjena oblika zdravil, ker omogo\u010dajo ( natan\u010dno odmerjanje,obstojnost, preprosto uporabo, obstojnost, na\u010drtovanje spro\u0161\u010danja, ind. proizvodnjo.(posebne oblike: lingvete (pod jezik),oriblete (sesalne), mastikalete (\u017eve\u010dljive) solublete (topne), efervescentne (\u0161ume\u010de), vaginalete.<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
22.) KAJ SO KAPSULE IN KAJ JIH SESTAVLJA?<\/b> Trdni zdravilni pripravki s trdno, mehko ovojnico, razli\u010dnih oblik,velikosti(uporaba-per os,vaginalno,rektalno,dermalno).Ovojnica iz \u017eelatine, vsebina lahko trdna, teko\u010da, pastozna, \u0161kroba. Prednosti( prekrivajo, vonj, okus, gastrorezistentne, podalj\u0161an u\u010dinek, odmerjanje individualno,u\u010dinkovino \u0161\u010ditijo-svetloba-O2-M.O).Makrokapsule – ovojnica iz \u017eelatine, \u0161kroba-razgradi se v prebavnem traktu. Mikrokapsule \u2013 oblaganje posameznih delcev z razl.<\/p>\n
ovojnicami iz makromolekul naravnega, sinteznega izvora.<\/p>\n
<\/p>\n
23.) KAJ SO SVE\u010cKE, ZAKAJ IN KDAJ JIH UPORABLJAMO?<\/b> Trdni, dozirani zdravilni pripravki (oblika,velikost,konzistenca ustreza rektalni aplik).Vsebuje eno, ve\u010d zdrav. u\u010dinkovin,-so raztopljene-enakomerno emulgirane v podlagi (sestavljena,enostavna). Se raztopijo v \u010drevesju,pri tel.T.(lipofilne, gidrofilne podlage). Dosti zdravil ne moremo dati per os-vpliv preb.sokov,sprememba u\u010dinka v jetrih. Iz rektumu se u\u010dinkovina resorb-ohrani polno terapevtsko vrednost. Uporabljamo jih kadar \u017eelimo dose\u010di lokalni u\u010dinek (lokalni anestetiki, odvajala, antiseptiki), sistemski u\u010dinek (analgetiki, antipiretiki, sedativi, spazmolitiki). Vaginalne sve\u010dke-ustavljanje v vagino(vagitoria).<\/p>\n
<\/p>\n
24.) KATERE SO POLTRDNE ZDRAVILNE OBLIKE?NA\u0160TEJ 3,OPI\u0160I ZAKAJ JIH UPORABLJAMO! <\/b>Mazila \u2013 unguenta<\/b> za aplikacijo na ko\u017eo, sluznico, za lokalno, sistemsko zdravljenje, pri tem imajo lahko bla\u017eilni, za\u0161\u010ditni u\u010dinek. Sestavljena iz\u00e0podlage (enostavne, sestavljene), vpliva na delovanje, spro\u0161\u010danje zdravilne u\u010dinkovine(lipogeli, geli ogljikovodikov, emulzijski <\/b>geli, hidrogeli, geli polietilenglikolov), zdravilne u\u010dinkovine (raztopljena, emulgirana, suspendirana). Paste-<\/b>imajo velik dele\u017e trdnih delcev enakomerno suspendiranih v podlago. Mazila za o\u010di \u2013 oculenta<\/b>-sterilna, za aplikacijo v konjuktivalno vre\u010dico o\u010desa.<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
25.) KAJ SO MAZILA IN KAKO SO SESTAVLJENA? <\/b>Unguenta, poltrdni zdravilni pripravki, ki se uporabljajo za aplik. na ko\u017eo, sluznice, za lokalno, sistemsko zdravljenje, pri tem pa imajo lahko bla\u017eilni, za\u0161\u010ditni u\u010dinek (izgled-homogen). Sestavljena iz\u00e0podlage (enostavne, sestavljene), vpliva na delovanje, spro\u0161\u010danje zdravilne u\u010dinkovine(lipogeli, geli ogljikovodikov, emulzijski <\/b>geli, hidrogeli, geli polietilenglikolov), zdravilne u\u010dinkovine (raztopljena, emulgirana, suspendirana).\u00a0 <\/b><\/p>\n
<\/p>\n
26.) KATERI SO PRIPRAVKI, KI JIH PRIDOBIVAMO NA OSNOVI EKSTRAKCIJE IZ DROG(TEKO\u010cE ZDRAVILNE OBLIKE)! <\/b>Ekstrakcija-izlu\u017eevanje-postopek kjer iz zmesi lo\u010dimo ano,ve\u010d sestavin s pomo\u010djo topila, zmesi topil. Uporabljamo vodo, etanol, ma\u0161\u010dobna olja. Princip temelji na razli\u010dni topnosti pos. sestavin v ekstrakcijskem topilu\u00e0izvle\u010dek + ostanek. Ekstrakcijske metode: maceracija \u2013 ekstrakcija z vodo pri ST, digestija \u2013 maceracija pri povi\u0161ani T, turboekstrakcija \u2013 hitro me\u0161anje, do 30\u00b0C, perkolacija \u2013 ST, stalno pretekanje izlu\u017eevala. Ekstrakti so: decocta (prevretki), infusa (poparki), macerata (izvle\u010dki pri sobni T), tinkture (etanolno-vodni izvle\u010dki), ekstrakti (po ekstrakciji topilo odstranimo). Teko\u010di (bistre barvaste teko\u010dine), suhi (popolnoma odstranimo topilo, obarvani pra\u0161ki,zelo higroskopi\u010dni), <\/b><\/p>\n
<\/p>\n
27.) NA\u0160TEJ 5 RAZLI\u010cNIH TEKO\u010cIH ZDRAVILNIH OBLIK ZA PERORALNO APLIKACIJO! <\/b>Zdravilne raztopine<\/b>-bistre teko\u010dine z eno ali ve\u010d u\u010dinkovinami raztopljenih v vodi,etanolu, glicerolu, oljih. Emulzije-<\/b>Iz dveh teko\u010din, ki se ne me\u0161ata, sta pa homogeno dispergirani (emulgatorji).Hidrofilne (V) in lipofilne teko\u010dine (O). Dva tipa emulzije: O\/V (olje v vodi), V\/O (voda v olju). Suspenzije- <\/b>grobi disperzni sistemi iz dveh delov: dispergirani notranji del – fino zdrobljeni trdni delci zdravilne u\u010dinkovine, disperzno sredstvo \u2013 teko\u010dina ali gel. Kapljice(za uho-otoguttae, za nos-rhinoguttae, za o\u010di-oculoguttae)vode za izpiranje o\u010di-colyria. Sirupi (bistri, teko\u010di pripravki, zelo sladki \u2013 45% saharoze)<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/i><\/b><\/p>\n
28.) KAKO SO SESTAVLJENE EMULZIJE IN KAK\u0160NE EMULZIJE POZNAMO?<\/b>Viskozni, teko\u010di pripravki za peroralno uporabo. Sestavljene iz dveh teko\u010din(en del je vedno voda), ki se ne me\u0161ata, sta pa homogeno dispergirani(emulgatorji)\u00e0pogojujejo tip emulzije-vplivajo na (disperznost, viskoznost). Uporabljajo se per os, zunanje, v\u010dasih parenteralno.Dve teko\u010dini, ki se med seboj ne me\u0161ata, ne raztapljata druga v drugi, imata razli\u010dno kemi\u010dno sestavo=Hidrofilne (V),lipofilne teko\u010dine (O). Dva tipa emulzije:O\/V (olje v vodi) in V\/O (voda v olju). Sestavine emulzij( arome, barvila, pufri, antioksidanti, zdravilne u\u010dinkovine, voda, olja, emulgator-zmes, konzervansi, sredstva za \u2191 viskoz. diperz. sredstva)<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
29.) KAJ SO SUSPENZIJE?<\/b>Teko\u010di zdravilni pripravki-namen je per os uporaba. Vsebujejo fino zdrobljene trdne delce zdravilne u\u010dinkovine, ki so suspendirani s pomo\u017ena sredstva v predpisanem topilu. Ne smejo vsebovati zdr.u\u010dinkovin zelo mo\u010dnega u\u010dinka.Grobi disperzni sistemi iz dveh delov -dispergirani notranji del – fino zdrobljeni trdni delci zdravilne u\u010dinkovine in -disperzno sredstvo \u2013 teko\u010dina ali gel(0,5-40%-dele\u017e). Za per os, dermalno aplik(gtt-o\u010di-nos), parenteralno-tudi. Suhe suspenzije=suh pra\u0161ek, dodatek voda-prevod-suspenzija. Suspenzije izdajamo z oznako-pred uporabo pretresti.<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
30.) KAJ SO INJEKCIJE IN KAK\u0160NE SO ZAHTEVE ZANJE?<\/b> Teko\u010de sterilne raztopine, emulzije ali suspenzije. Dobimo jih z raztapljanjem, emulgiranjem, suspendiranjem aktivne u\u010dinkovine, pomo\u017enih snovi v vodi za injekcije, drugih primernih topil. Zahteve: -sterilnost(sterilizacija), izotoni\u010dnost (enak krvni tlak kot krvna plazma), evhidri\u010dnost (pH podoben fiziolo\u0161kemu), apirogenost (odsotnost snovi, ki povzro\u010dajo dvig TT) bistrost raztopine( ustrezna velikost delcev). Lo\u010dimo te injekcije( S.C, I.V, I.M, I.D, intraspinalne, intrakardialne)<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
31.) OPI\u0160I ZAHTEVE ZA INFUZIJSKE RAZTOPINE IN NJIHOVO UPORABO! <\/b>Teko\u010de sterilne, vodne raztopine, emulzije, ne vsebujejo pirogenov, so ponavadi izotoni\u010dne s krvjo. Ne vsebujejo konzervansov, ve\u010dji volumen kot injekcije. Izdelujemo jih tako, da odstranimo obarvanje, motnost raztopin, vse mehanske delce, MO. Zahteve(sterilne vodne<\/p>\n
raztopine,emulzije, brez konzervansov, izotoni\u010dne s krvjo) Uporaba=nadome\u0161\u010danje elektrolitov,OH (glukoze,)zapolnjevanje obto\u010dil pri veliki izgubi krvi (fiziolo\u0161ka raztopina, Ringer), nadome\u0161\u010danje BE (A.K, imunoglobulini),prehranjevanje (dodajanje vseh sestavin).<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
32.) TEKO\u010cINE ZA ZUNANJO UPORABO ! <\/b>Teko\u010dine za zunanjo uporabo so viskozni pripravki namenjeni aplikaciji na ko\u017eo(lasi\u0161\u010de), nohte, kjer dose\u017eemo lokalni u\u010dinek. V obliki teko\u010din, emulzij, suspenzij(pretresti pred uporabo). Vrste: teko\u010da mazila(linimenta)-za vtiranje v nepo\u0161kodovano ko\u017eo, losjoni-za mazanje obolele ko\u017ee(pretresi pred uporabo)-izdajati z opombo.<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
33.) KAKO RAZDELIMO ZDRAVILA GLEDE NA NJIHOV U\u010cINEK IN KAKO JIH OZNA\u010cUJEMO?<\/b>Remedia separanda<\/b>\u2013 zdravila z mo\u010dnim u\u010dinkom, signatura:rde\u010de \u010drke na belem polju, pred imenom je kri\u017e, ozna\u010den je maksimalni enkratni in dnevni odmerek. Remedia claudenda<\/b> \u2013 zdravila z zelo mo\u010dnim u\u010dinkom, signatura:bele \u010drke na \u010drnem polju<\/p>\n
pred imenom 2 kri\u017ea, ozna\u010den je maksimalni enkratni in dnevni odmerek, shranjevanje v zaklenjenem sefu. Paragrafica<\/b> \u2013 toksikomanogena sredstva, ozna\u010dena z znakom paragraf, vodi se posebna evidenca o izdaji, recept napisan v dvojniku, shranjujemo jih v zaklenjenem sefu. Radioaktivni pripravki<\/b>-ozna\u010deni so z znakom radioaktivnost-trikraka veternica rde\u010da-rumena podlaga, shranjujemo v posebnih omarah s svin\u010denimi oblogami. Remedia ordinaria<\/b> \u2013 obi\u010dajna zdravila, niso potrebni posebni za\u0161\u010ditni ukrepi<\/p>\n
<\/p>\n
33.a) KONTROLA ZDRAVIL! <\/b>Vsa zdravila morajo biti nenehno nadzorovana. V farmakopeji so dolo\u010deni predpisi za ugotavljanje kvalitete zdravil. Dolo\u010diti je potrebno koli\u010dino glavne sestavine,primesi, preveriti-da ni nedovoljenih primesi. Nadzor opravljajo zavodi za kontrolo zdravil, lekarne, farmavacevtska ind. Nadzorujejo se vse surovine, medprodukti, kon\u010dni produkti, \u010distost osebja, strojev, prostorov, serijo zdravila. Vklju\u010denost kemijskih, biolo\u0161kih metod nadzora.<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
34.)OPI\u0160I POT ZDRAVILA PRI ENTERALNI IN PARANTERALNI APLIKACIJI ZDRAVILA! <\/b>Absorpcija zdravila iz mesta aplikacije\u00e0porazdelitev po tkivih in telesnih teko\u010dinah\u00e0biotransformacija\u00e0Izlo\u010danje iz organizma.<\/p>\n
<\/p>\n
34.a) TERAPEVTSKI INDEKS! <\/b>Je razmerje med odmerkom, ki pri 50% osebkih populacije povzro\u010di smrt in odmerkom, ki spro\u017ei pri 50% osebkih populacije opazen farmakolo\u0161ki odgovor. Terapevtski indeks predstavlja grobo oceno o varnosti u\u010dinkovine.(Terapevtski indeks = TD50 \/ ED50 <\/b>TD \u2013 terapevtski u\u010dinek, ED \u2013 toksi\u010dni u\u010dinek).<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
34.b) TERAPEVTSKA \u0160IRINA!<\/b> Je razmerje med odmerkom, ki povzro\u010di smrt pri 5% osebkov populacije in odmerkom, ki spro\u017ei pri 95% osebkih populacije opazen<\/p>\n
farmakolo\u0161ki odgovor. Ve\u010dja terapevtska \u0161irina pomeni manj \u0161kodljivega delovanja.<\/p>\n
<\/p>\n
35.) KAJ JE BIOLO\u0160KA UPORABNOST ZDRAVILA IN OD \u010cESA JE ODVISNA?<\/b>Je definirana kot max koli\u010dina u\u010dinkovine, ki se sprosti iz farmacevtske oblike in pride v centralni krvni obtok. Odvisna je od farmavevtske oblike in mesta delovanja u\u010dinkovine. Izra\u017eamo jo v % in predstavlja merilo koliko u\u010dinkovine je pri\u0161lo v centralni krvni obtok.<\/p>\n
<\/p>\n
36.) KAJ VPLIVA NA BIOLO\u0160KO UPORABNOST PRI PERORALNI UPORABI? <\/b>Pri peroralni aplikaciji na BU vplivajo: farmacevtska oblika (spro\u0161\u010danje iz farm. oblike),razpad u\u010dinkovine v \u017eelodcu, sposobnost absorpcije, metabolizem v \u010drevesju, metabolizem v jetrih,\u00a0 interakcije u\u010dinkovine s hrano.<\/p>\n
<\/p>\n
37.) ABSORBCIJA ZDRAVIL ! <\/b>Absorpcija ozna\u010duje prehod zdravil skozi biolo\u0161ke membrane v krvni obtok, limfni sistem. U\u010dinkovine prehajajo biolo\u0161ke membrane (hidrolipofilne): s pinocitozo (makromolek), z difuzijo skozi specializirane kanal\u010dke (majhne molekule, kot so terapevtski ioni \u2013 Li, J)z aktivnim transportom s pomo\u010djo prena\u0161alnih molek (krvnomo\u017eganska bariera, epitelij GIT, renalni tubuli).Pasivno difuzijo (v smeri konc. gradienta, diuretiki prepre\u010dujejo reabsorbcijo Na+). U\u010dinkovitost absorpcije odvisna od na\u010dina aplik: oralna,I.V, I.M, SC, sublingvalna. Po aplikaciji farmacevtske oblike se u\u010dinkovina iz mesta dajanja absorbira z dolo\u010deno hitrostjo, obsegom-odvisno od :velikosti povr\u0161ine, iz\/preko katere se u\u010dinkovina absorbira, zna\u010dilnosti membrane, preko katere u\u010dinkovina prehaja, prekrvavljenosti (kapilarne premre\u017eitve),pretoka krvi na mestu absorbcije, lastnosti u\u010dinkovine (velikosti molek, topnosti -ma\u0161\u010dobah, oblike, koncent. u\u010dinkovine,splo\u0161nega stanja organizma, tel.T, vnosa hrane.<\/p>\n
<\/p>\n
38.)NA\u0160TEJ NA\u010cINE LOKALNE IN SISTEMSKE APLIKACIJE ZDRAVIL! <\/b>Razli\u010dna zdravila, razli\u010dni na\u010dini aplikacije. Na\u010din aplik odvisen od , ali mora zdravilo delovati lokalno (na mestu vnosa \u2013 lokalna aplik), ali pa je mesto delovanja drugje v organizmu, kot je mesto vnosa- je potrebno potovanje apliciranega zdravila po krvi do tar\u010dnega mesta (sistemska aplik). Enteralno-oralno= <\/b>preko jeter, najpogostej\u0161i na\u010din sistemske aplik zdravil. Veliko zdravil se tako v kratkem \u010dasu popolnoma absorbira-sluznice tankega \u010drevesa, \u017eelodca. Parenteralno- <\/b>mimo jeter, <\/b>v \u0161ir\u0161em smislu je to vsak drug na\u010din vnosa zdravila od oralnega. Injekcije-vnos, ki omogo\u010da natan\u010dno doziranje zdravila,hiter doseg THP efekta,ko je oralna aplik nemogo\u010da-I.V, I.A. Inhalacije-plinaste substance, aerosoli, v organizem vna\u0161amo z dihanjem, absorpcija preko plu\u010d. Sublingvalno-nekatere snovi se zelo dobro absorbirajo-oralne sluznice, hitro prispejo v srce, veliki krvni obtok, se izognejo jetrom, v katerih \u0161tevilna zdravila razpadejo,\u017eelod\u010dni kislini. Rektalno-primeren na\u010din aplik le za dolo\u010deno (majhno) \u0161t. zdravil, absorpcija preko rektal sluznice. Lokalno<\/b>-direktna aplik zdravila na ko\u017eo sluznice; mesta na katerih ob enem pri\u010dakujemo u\u010dinkovanje zdravila, v obliki injekcij, kapljic, sprejev, inhalacij, obli\u017eev. Prednosti: na obolelo mesto lahko doziramo visoko koncentr zdravila. Pomanjkljivosti: pojav alergijskih reakcij.<\/p>\n
<\/p>\n
39.) PORAZDELITEV ZDRAVIL-U\u010cINKOVIN(DISTRIBUCIJA)<\/b>Po absorpciji ali IV dajanju se u\u010dinkovina porazdeli po krvi oz. limfi, od tam pa sledi porazdelitev po celotnem organizmu. Tako u\u010dinkovina prispe v tkiva, organe, na katere deluje. Porazdelitev ni enakomerna, vzrok temu so bariere, lastnosti u\u010dinkovine ter tkiv oziroma organov, ki vplivajo na porazdelitev-velikost molek.porazdelitveni koeficient (lipofilnost\/hidrofilnost), prekrvavljenost tkiv, vezava na plazemske BE. <\/b>Porazdelitev v telesu= po krvi\u2013 hitro, v 1 min, delno se ve\u017eejo na albumine, s katerih se postopoma\u00a0 spro\u0161\u010dajo, po tkivih\u2013 difuzija iz krvi, dokler ni konc. na obeh straneh kapilare Izena\u010dena (hitreje v bolje prekrvavljenih organih), mesto delovanja, kjer so receptorji,drugje jezdravilo farmakolo\u0161ko neaktivno. V mo\u017eganih\u2013 krvno-mo\u017eganska bariera ote\u017euje prehod zdravil- samo liposolubilne u\u010dinkovine, v tkiva ploda\u2013 posteljica ote\u017euje prehod u\u010dinkovin v otrokov krvni obtok, dolo\u010dene koli\u010dine <\/b>pridejo v otrokov organizem (lahko povzro\u010dijo anomalije ploda)<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
40.) KJE V ORGANIZMU POTEKA BIOTRANSFORMACIJA (METABOLIZEM) ZDRAVIL IN KAJ NANJO VPLIVA? <\/b>Ve\u010dina zdravil se v organizmu kemijsko preoblikuje,izlo\u010da v obliki metabolnih produktov, ki nastajajo z delovanjem encimov-encimskih sistemov.<\/p>\n
Najpomembnej\u0161i organ kjer se vr\u0161i biotransformacija, so poleg ledvic in plju\u010d jetra. Glavni encimi metabolizma zdravil so monooksigenaze,glukuronil-transferaze, se nahajajo v membrani ER v citoplazmi hepatocitov (mikrosomalni sistem) Na proces biotransformacije vpliva: <\/b>vrsta (\u010dlovek, \u017eival),individualne razlike znotraj vrste, <\/b>fiziolo\u0161ki faktorji (odrasli, otroci, nose\u010dnice), patolo\u0161ka stanja (obolenja jeter, drugih organov), zdravila (indukcija, inhibicija encimov <\/b>>indukcija (barbiturati, oralni kontraceptiki, kortikosteoridi, insekticidi) – slab\u0161e delovanje zdravil >inhibicija(grenivka) – mo\u010dnej\u0161e, podalj\u0161ano delovanje zdravil.<\/p>\n
<\/p>\n
40.a) VPLIV BIOTRANSFORMACIJE NA FARMAKOLO\u0160KE ZNA\u010cILNOSTI U\u010cINKOVINE <\/b>Izguba farmakolo\u0161ke aktivnosti, <\/b>aktivacija prekurzorjev, <\/b>pretvorba aktivne u\u010dinkovine v aktivni metabolit, <\/b>aktivacija oziroma pretvorba v toksi\u010dno spojino.<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
41.) KAKO SE ZDRAVILA OZ. NJIHOVI METABOLITI IZLO\u010cAJO IZ ORGANIZMA?<\/b><\/p>\n
PREKO: <\/b>Malo zdravil se izlo\u010di v nespremenjeni obliki, ker jih ve\u010dina v organizmu preide v metabolite. Izlo\u010dajo se v obliki metabolitov, le \u010de v krvi niso vezani na plazemske BE, izlo\u010danje lahko poteka isto\u010dasno na ve\u010d mestih: ledvic (urin), <\/b>GIT(feces), <\/b>plju\u010da(izdihan zrak),hepato-biliarni trakt (\u017eol\u010d), znoj, mleko, slina, solze. Eliminacija zdravil je ireverzibilen proces, s katerim se izlo\u010dajo zdravila iz telesa. Sestavljena je iz 2 procesov, metabolizma<\/b> in ekskrecije<\/b>. Metabolizem vsebuje encimsko konverzijo ene kemi\u010dne substance v drugo, ekskrecija pa vsebuje eliminacijo iz telesa kemi\u010dno nespremenjenega zdravila, njegovega metabolita.<\/p>\n
<\/p>\n
42.) KAJ MORAMO UPO\u0160TEVATI PRI ODMERJANJU ZDRAVIL IN KATERI DEJAVNIKI VPLIVAJO NA ODMERJANJE ZDRAVIL?<\/b> Pomembno <\/b>\u2013 ves \u010das zdravljenja konc. zdravila ne sme pasti pod terapevtsko. Redno jemanje<\/b>: nov odmerek apliciramo, ko koncentracija zdravila v telesu \u0161e ni padla pod terapevtsko koncentracijo (npr.antibiotiki). V pravilnih \u010dasovnih obdobjih:<\/b> interval odmerjanja je obi\u010dajno enak razpolovnemu \u010dasu, udarni odmerek \u2013 v organizmu hitreje dose\u017eemo polno terapevtsko konc. Upo\u0161tevamo: <\/b>razpolovni \u010das (ko konc.u\u010dinkovine v plazmi pade na polovico), terapevtski indeks, terapevtsko \u0161irino. Dejavniki, ki vplivajo na odmerjanje zdravil: telesna te\u017ea, patolo\u0161ka stanja (dehidracija, hipovitaminoza, okvarjeno delovanje jeter, ledvic),na\u010din aplikacije (oralno, parenteralno<\/p>\n
spol in starost,individualno prirojene razlike (neob\u010dutljivost, ob\u010dutljivost), zunanji dejavniki\u00a0 (mikroklima, vlaga, temperatura),nose\u010dnost (v prvih 3 mesecih placenta \u0161e ni \u0161\u010dit zarodku- omejena uporaba zdravil).<\/p>\n
<\/p>\n
43.) MEDSEBOJNO DELOVANJE ZDRAVIL-INTERAKCIJA! <\/b>Vzroki za kombinirano uporabo zdravil: mo\u010dnej\u0161e,hitrej\u0161e delovanje, prepre\u010dimo neza\u017eelene stranske u\u010dinke, dose\u017eemo podalj\u0161ano delovanje zdravil, prepre\u010dimo rezistenco na zdravila <\/b>zdravljenje razli\u010dnih bolezenskih znakov. Posledice kombiniranja: manj\u0161a u\u010dinkovitost zdravila zaradi zmanj\u0161ane absorbcije,vezave na plazemske BE, medsebojnega delovanja <\/b>u\u010dinkovin, pove\u010dane biotransformacije, zmanj\u0161ane porazdelitve po telesu. Pove\u010dana u\u010dinkovitost zaradi zmanj\u0161anega izlo\u010danja, spremenjena u\u010dinkovitost zaradi druga\u010dnega delovanja pos. u\u010dinkovin ob so\u010dasni uporabi.<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
44.) OSNOVNI MEHANIZMI DELOVANJA ZDRAVILNIH U\u010cINKOVIN! <\/b>U\u010dinke u\u010dinkovine delimo na: glavne\u00e0primarni, vzporedni, sekundarni in <\/b>stranske\u00e0sekundarni, vzporedni, pri vi\u0161jih odmerkih, pri dalj\u0161em jemanju, \u017eeleni\/ne\u017eeleni. Agonist je snov, ki se ve\u017ee na dano mesto vezave in ga aktivira ter povzro\u010di fiziolo\u0161ki odgovor, antagonist je snov, ki se ve\u017ee na dano mesto vezave, vendarpa ob tem ne izzove u\u010dinka.<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
45.) KAKO DELUJEJO AGONISTI IN KAKO ANTAGONISTI?<\/b> Agonisti=so zdravila, ki ob vezavi na receptor, le tega aktivirajo in izzovejo \u017eeljen u\u010dinek. Antagonisti=so zdravila, ki ob vezavi na receptor ne izzovejo u\u010dinka, pa\u010d pa prepre\u010dujejo vezavo agonistom.<\/p>\n
<\/p>\n
46.) KAJ JE TOLERANCA IN KAJ DESENZITIZACIJA-TAHIFILAKSIJA? <\/b>S\u010dasoma u\u010dinek u\u010dinkovine pojenja oziroma se kvantitativno spremeni. Zmanj\u0161an u\u010dinek je lahko posledica razli\u010dnih mehanizmov: spremembe vezavnih mest, izguba oziroma zmanj\u0161ano \u0161tevilo vezavnih mest, iz\u010drpanje prena\u0161alcev,pove\u010dana metaboli\u010dna razgradnja, fiziolo\u0161ka adaptacija. Pogosto se zgodi, da se efekt zdravila postopoma zmanj\u0161uje, \u010de se zdravilo jemlje kar naprej. Desenzitizacija in tahifilaksija sta dva sinonima za ta fenomen, ki se velikokrat razvije po poteku nekaj minut. Izraz toleranca pa se navadno uporablja za opis ve\u010djega upada v odzivnosti na zdravilo, razlika pa ni velika.<\/p>\n
<\/p>\n
47.) NEZA\u017dELJENA IN \u0160KODLJIVA DELOVANJA ZDRAVIL! <\/b>Vsa zdravila imajo ob terapevtskem delovanju tudi dolo\u010dene ne\u017eelene u\u010dinke, ki se lahko ka\u017eejo na razli\u010dnih organih, organskih sistemih stalno ali le ob\u010dasno med zdravljenjem. Neza\u017eeljena delovanja zdravil lahko razdelimo na nevarna so\u010dasna delovanja in prava \u0161kodljiva delovanja zdravil. Zastrupitev z zdravilom: prevelika konc. zdravila \u2013 prevelik odmerek, akumulacija, normalna konc. zdravila \u2013 hiperreaktivnost\u00e0simptomi so zna\u010dilni za dolo\u010dena zdravila. Genetske spremembe,karcinogenost, teratogenost, mutagenost, alergije na zdravila, nezrelost organizma,posredne \u0161kodljive reakcije (sprememba flore)\u00e0simptomi so odvisni od reakcije v telesu. Vsa zdravila so lahko tudi \u0161kodljiva, zato je potrebno natan\u010dno indicirati uporabo nekega zdravila, gre za oceno koristi in \u0161kodljivosti, ki jih lahko nudi uporaba zdravila.<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
48.) ODVISNOST OD ZDRAVIL ! <\/b>Se najpogosteje razvije na u\u010dinkovine, ki delujejo depresivno ali stimulativno na C\u017dS in povzro\u010dajo spremembe razpolo\u017eenja,<\/p>\n
obna\u0161anja(morfin, kokain, barbiturate, alkohol). <\/b>Psihi\u010dna odvisnost= <\/b>substanca povzro\u010da prijeten ob\u010dutek,zadovoljstvo \u2013 evforija ali odstrani neprijeten ob\u010dutek, napetost, strah \u2013 disforija. Fizi\u010dna odvisnost= <\/b>Telesni metabolizem se prilagodi na prisotnost neke u\u010dinkovine<\/b><\/p>\n
Na prekinitev telo reagira z abstinen\u010dnim sindromom (slinjenje, bruhanje, tremor, konvulzije)<\/p>\n
Zdravljenje odvisnosti= po\u010dasi zmanj\u0161ujemo odmerek u\u010dinkovine, substanco zamenjamo z manj \u0161kodljivo, Izvajamo pod nadzorom Dr-ja (posebne ustanove)<\/p>\n
<\/p>\n
49.) KAKO DELIMO AVTONOMNI \u017dIV\u010cNI SISTEM? <\/b>Ali vegetativni \u017e.sist, <\/b>se anatomsko deli na simpati\u010dno, parasimpati\u010dno\u00a0 \u017eiv\u010devje, ki delujeta pod nadzorom C\u017dS na posamezni tar\u010dni organ (srce, oko, krve \u017eile, plju\u010da, \u017eelodec, \u010drevo, se\u010d.mehur, endokrine \u017eleze) antagonisti\u010dno in \u0161e na enteri\u010dno \u017eiv\u010devje, ki pa deluje neodvisno.Vlakna avtonomnega \u017e.sist prena\u0161ajo impulze iz periferije v C\u017dS (avtonomna aferentna vlakna) ali iz C\u017dS na periferijo (avtonomna eferentna vlakna) avtonomne organe o\u017eiv\u010dujeta predvsem simpaticus, parasimpaticus, ki delujeta eden proti drugemu. Njuno uravnote\u017eeno delovanje vzdr\u017euje funkcijo organov v fiziolo\u0161kih mejah.<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
49.a) KONTROLA FUNKCIJ ORGANOV-delovanje(AVTONOMNI \u017d.SISTEM) IN ENDOKRINI SISTEM)! <\/b>Avtonomni \u017eiv\u010dni sistem\u00e0hitri prenos informacij \u2013 prenos \u017eiv\u010dnih impulzov v sinapsah posredujejo nevrotransmiterji\u00e0simpati\u010dni in parasimpati\u010dni del\u2013 delujeta uravnote\u017eeno in vzdr\u017eujeta delovanje organov\u00e0Iz periferije v C\u017dS \u2013 avtonomna<\/p>\n
aferentna vlakna in Iz C\u017dS na periferijo \u2013avtonomna eferentna vlakna. Endokrini sistem\u00e0 prenos poteka po kemijski poti \u2013 po krvi s hormone.<\/p>\n
<\/p>\n
50.) KAJ SO NEVROTRANSMITERJI? <\/b>\u017div\u010dni prena\u0161alci-nevrotransmiterji so skupina heterogenih biokemi\u010dnih snovi, ki prena\u0161ajo informacije med nevroni preko sinaps. \u017div\u010dni prena\u0161alec se sintetizira v presinapti\u010dnem nevronu, se skladi\u0161\u010di v me\u0161i\u010dkih in se v sinapti\u010dno re\u017eo sprosti zaradi akcijskega potenciala, ki pripotuje vzdol\u017e presinapti\u010dnega nevrona. Molekule \u017eiv\u010dnega prena\u0161alca dose\u017eejo preko sinapti\u010dne re\u017ee receptorje\u00a0 na postsinapti\u010dnem nevronu in izzovejo ustrezen biolo\u0161ki odgovor v postsinapti\u010dnem nevronu. \u017div\u010dni prena\u0161alci se v sinapti\u010dni re\u017ei po razli\u010dnih poteh razgrajujejo, deloma se lahko znova resorbirajo v presinapti\u010dni nevron. Poznamo ve\u010d kot 300 razli\u010dnih nevrotransmiterjev ki prena\u0161ajo impulze v mo\u017egane in iz njih v ostale dele telesa. Poznamo ekscitatorne in inhibitorne nevrotransmitorje (acetilholin\u00e0parasimpaticus, v ganglijih, noradrenalin, adrenalin,dopamin\u00e0simpaticus, serotonin v mo\u017eganih=monoamini, nevropeptidi-endorfini, enkefalini, A.K-glutamat, GABA, aspartat, plini-NO, CO).<\/p>\n
<\/p>\n
50.a) SINTEZA IN RAZGRADNJA NEVROTRANSMITERJEV!<\/b> Acetilholin(Ach)\u00e0sinteza iz acetilkoencima z acetilholin transferazo. Razgradi se z acetilholinsterazo v sinapti\u010dnih membranah. Noradrenalin(Nad), adrenalin(Ad), dopamin=kateholamini\u00e0sinteza iz tirozina, fenilalanina nastane DOPA\u00e0DOPA-dekarboksilaza\u00e0dopamin\u00e0dopamin-betahidroksilaza \u00e0Nad,Ad. Sinteza poteka v nevronih, shranjeni so v veziklih. Razgrajujejo se v mithos, nevronih-monoaminoksidaza(MAO), v sinapti\u010dnih \u0161pranjah-katehol-O-metiltransferaza<\/p>\n
(COMT).<\/p>\n
<\/p>\n
51.) RECEPTORJI, DELITEV ! <\/b>Nahajajo se na presinapti\u010dni, postsinapti\u010dni membrani in v efektornih organih. Delitev: Holinergi\u010dni<\/b>=(muskarinski\u00e0M1-v \u017eelod\u010dnih \u017elezah-sekrecija HCL, M2-v gladkih.m, srce. Alkaloid MUSKARIN deluje podobno kot Ach, blokator je atropin. Nikotinski\u00e0 v avtonomnih gangl, skelet.m, sred.nadledvi\u010d.\u017eleza. Nikotin deluje podobno kot Ach(stim v \u2193 odmerk, depres v \u2191 odmerk, blokator na skelet.m=tubokurarin). Adrenergi\u010dni.rec<\/b>=( alfa-adrenergi\u010dni-gladke.m \u017eil, alfa1-post.sinapt.membrani, sodelujejo-vazokonstrikc(agonist=noradrenalin, antagonist=fenoksibenzamin), alfa2-na presinapt. \u017div\u010d.zaklju\u010dek, uravnavajo spro\u0161\u010danje Nad:stimulacija- \u2193spro\u0161\u010danje, blokada-\u206d spro\u0161\u010danje, agonisti=noradrenal, klonidin, adrenalin, antagonisti=fentolanin, johimbin,prazosin), beta-andrenergi\u010dni(srcu, bronhijih, \u017eilah,jetrih), beta1-stimulacija-mo\u010dnej\u0161e delovanje srca, \u206d spro\u0161\u010danje renina-ledvica in lipolizo, beta2-stimulacija-bronhodilat, vazodilat, glik.gen.liza. Nespec.beta-anrenerg blokatorji-propranolol, selektivni-atenalol(blokira beta1-recept), za beta2-jih ni)<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
52.) KAKO SE IMENUJEJO 4 SKUPINE ZDRAVIL, KI DELUJEJO NA AVTONOMNI \u017dIV\u010cNI SISTEM?<\/b> Parasimpatikomimetiki=agonisti holinergi\u010dnih receptorjev,muskarinski agonisti-\u2191 tonus psy. Ganglioplegiki=antagonisti holinergi\u010dnih receptorjev, Simpatikomimetiki= agonisti adrenergi\u010dnih receptorjev-\u2191tonus sy, Antagonisti adrenergi\u010dnih receptorjev.<\/p>\n
<\/p>\n
53.)KAKO DELUJEJO AGONISTI HOLINERGI\u010cNIH RECEPTORJEV (MUSKARINSKI AGONISTI)?<\/b> U\u010dinkujejo podobno kot acetilholin (Ach) \u2013 ekscitirajo holinergi\u010dne receptorje<\/p>\n
Direktno<\/b>:vezava na muskarinske ali nikotinske receptorje \u2013 aktivacija \u00e0 (estri<\/p>\n
holina:acetilholin, metaholin, karbahol, betamehol. Naravna alkaloida: pilokarpin, muskarin,nikotin). Indirektno<\/b>: inhibicija acetilholimeraze-\u2191(Ach)\u00e0stimulacija holinergi\u010dnih recept\u00e0reverzib. S kratkotrajnim delovanj(karbamati):fizostigmin, neostigmin,piridostigmin, \u00e0ireverzibilni s dolgotraj.delovanj(organofosfati):paration, melation-insekticida, sain, soman-boj.strupi<\/p>\n
<\/p>\n
54.) OPI\u0160I DIREKTNE U\u010cINKE HOLINERGI\u010cNIH ZDRAVIL NA MUSKARINSKE RECEPTORJE!<\/b> Direktni: Vezava na muskarinske ali nikotinske receptorje \u2192 aktivacija<\/p>\n
Estri holina: acetilholin, metaholin, karbahol, betamehol. Naravna alkaloida: pilokarpin,<\/p>\n
muskarin. Muskarinski u\u010dinki: Kardiovaskularni sistem: \u2193 kontrakcija in frekvenca srca; \u2193 tonus gladkih mi\u0161ic krvnih \u017eil \u2192 vazodilatacija in \u2193 krvnega P, Oko: mioza (zo\u017eenje zenic)<\/p>\n
Dihala: bronhokonstrikcija, Prebavila: \u2191 \u010drevesno peristaltiko, stimulira \u017eleze \u2013 prebavne, slinavko.<\/p>\n
<\/p>\n
55.) KAK\u0160NI SO DIREKTNI U\u010cINKI HOLINERGI\u010cNIH ZDRAVIL NA NIKOTINSKE RECEPTORJE?<\/b><\/p>\n
Nikotinski u\u010dinki: Stimulacija nadledvi\u010dne \u017eleze \u2192 spro\u0161\u010danje kateholaminov v krvni obtok \u2192 stimulacija skeletnih mi\u0161ic\u00e0posledica je njihova kontrakcija<\/p>\n
<\/p>\n
56.) OPI\u0160I DELOVANJE REVERZIBILNIH INHIBITORJEV NA HOLINERGI\u010cNE RECEPTORJE?<\/b> Reverzibilni inh.(indirektni)-inhibirajo encim acetilholin-esterazo, povzro\u010dajo kopi\u010denje acetil holina na mestih kjer se spro\u0161\u010da-Imamo reverzibilne, idirektne agoniste(kratko delovanje\u00e0fizostigmin,neostigmin).U\u010dinki(Kardiovaskularni sistem: \u2193 sr\u010dno frekvenco in minutni V srca, \u2193 kontraktilnost srca. V terapevtskih odmerkih pove\u010dajo kontrakcijo \u2013 delujejo na nevromuskularno plo\u0161\u010dico v ve\u010djih odmerkih povzro\u010di kopi\u010denje Ach nevromuskularno blokado<\/p>\n
<\/p>\n
57.) OPI\u0160I DELOVANJE IREVERZIBILNIH INHIBITORJEV NA HOLINERGI\u010cNE RECEPTORJE!<\/b> Ireverzibilna.inh-indirektni agonisti z dolgotrajnim delovanjem so razli\u010dne organofosfatne spojine, uporaben le ehotiofat (lok.zdr za glavkom). Simptomi akutne zastrupitve: slinjenje, bradikardija, hipotenzije (muskarinsko delovanje), trzanje, paraliza skeletnih mi\u0161ic, tahikardija, hipertenzija, \u00a0bojni strupi delujejo hitreje, bolj toksi\u010dni,pomo\u010d pri zastrupitvi: atropin in oksim, pri konvulzijah damo diazepam.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
58.) KAKO DELUJEJO ANTAGONISTI HOLINERGI\u010cNIH RECEPTORJEV? <\/b>Kompetitivno blokirajo holinergi\u010dne receptorje in s tem vse u\u010dinke acetilholina (Ach). 1-Blokirajo<\/p>\n
muskarinske holinergi\u010dne receptorje \u2013 antimuskarinska zdravila\u00e0Naravni alkaloidi:atropin, polsintezne\/sintezne zamenjave:homatropin, spazmolitik. 2-Blokirajo nikotinske holinergi\u010dne receptorje v ganglijih \u2013 ganglijski blokatorji-blokada Sy ganglijev-hipotenzija, blok psy-gangl-\u2193tonus gladk.m GIT, obstipacija, retencija(v krg.poseg \u2193krvavitve).Blokirajo nikotinske holinergi\u010dne receptorje v skeletnih mi\u0161icah \u2013 blokatorji nevromuskularnih stikov \u00e0 onemogo\u010den prenos dra\u017eljaja in \u017eivca na mi\u0161ico\u00e0relaksacija oz.paraliza skelet.m(kurare-tubokurarin).<\/p>\n
<\/p>\n
59.) KATERE RECEPTORJE BLOKIRAJO ANTAGONISTI HOLINERGI\u010cNIH RECEPTORJEV? <\/b>1<\/b>-Blokirajo muskarinske holinergi\u010dne receptorje \u2013 antimuskarinska zdravila\u00e0Naravni alkaloidi:atropin, polsintezne\/sintezne zamenjave:homatropin, spazmolitik. 2<\/b>-Blokirajo nikotinske holinergi\u010dne receptorje v ganglijih \u2013 ganglijski blokatorji-blokada Sy ganglijev-hipotenzija, blok psy-gangl-\u2193tonus gladk.m GIT, obstipacija, retencija(v krg.poseg \u2193krvavitve).3<\/b>-Blokirajo nikotinske holinergi\u010dne receptorje v skeletnih mi\u0161icah \u2013 blokatorji nevromuskularnih stikov \u00e0 onemogo\u010den prenos dra\u017eljaja in \u017eivca na mi\u0161ico\u00e0relaksacija oz.paraliza skelet.m(kurare-tubokurarin).<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
60.)KAKO DELUJEJO AGONISTI ADRENERGI\u010cNIH RECEPTORJEV?<\/b> <\/b>Stimulatorji adrenergi\u010dnega \u017eiv\u010devja(simpatikomimetiki)u\u010dinkujejo enako, podobno kot stimulatorji adrenergi\u010dnega \u017eiv\u010devja, saj delno, popolnoma opona\u0161ajo delovanje adrenalina,\u00a0\u00a0 noradrenalina. Opona\u0161anje dose\u017eemo neposredno z delovanjem na adrenergi\u010dne\u00a0\u00a0 receptorje, ki se nahajajo v efektornih organih, ali neposredno z osvobajanjem (spro\u0161\u010danjem\u00a0\u00a0 kateholaminov iz adrenergi\u010dnih \u017eivcev).Delovanje na adrenergi\u010dne receptorje v efektornih organih in delovanje na spro\u0161\u010danje kateholaminov iz adrenergi\u010dnih \u017eivcev. U\u010dinki stimulac alfa adren.recept (vazokonstrikcija, midriaza, relax.gladk.m-digest.trakt), u\u010dinki beta (hitrej\u0161e, mo\u010dnej\u0161e delovanje srca, bronho-vazodilatacija). Noradrenalin, adrenalin ,dopamin =(kateholamini), izoprenalin, fenilefrin, metil noradrenalin, salbutamol, ritodrin.<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
61.) NA\u0160TEJ SKUPINE ZDRAVIL, KI DELUJEJO KOT AGONISTI ADRENERGI\u010cNIH RECEPTORJEV? <\/b>Adrenergi\u010dna zdravila u\u010dinkujejo po alfa in beta receptorjih. Njihovi u\u010dinki pa so post-in presinapti\u010dno lokalizirani. U\u010dinki stimulac alfa adren.recept (vazokonstrikcija, midriaza, relax.gladk.m-digest.trakt), u\u010dinki beta (hitrej\u0161e, mo\u010dnej\u0161e delovanje srca, bronho-vazodilatacija). Noradrenalin, adrenalin,dopamin(kateholamini) izoprenalin, fenilefrin, metil noradrenalin, salbutamol, ritodrin.<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
62.) OPI\u0160I DELOVANJE ADRENERGIKOV NA KARDIOVASKULARNI SISTEM!<\/b> Kardiovaskularni sistem: Ad \u2013 tahikardija, pove\u010dana kontraktilnost, pove\u010dan minut Volum srca,\u00a0 upor krvnih \u017eil= v skelet.m pade,ko\u017ei se pove\u010da, v ledvicah se zelo pove\u010da, skupni perif.upor pade ali se pove\u010da, krvni tlak= srednji zvi\u0161an, diastoli\u010dni pade ali se zvi\u0161a, sistoli\u010dni se zelo dvigne.Nad- srce= mo\u010d kontrakcije 0, pove\u010dana, frekv= bradikardija, Min.Vol= pade-zni\u017ean, upor krvnih \u017eil= skelet.m-dvig, ko\u017ea-zelo povi\u0161an, ledvica-se dvigne, skupni perif.upor= zelo dosti povi\u0161an, krvi tlak= v celoti kar povi\u0161an-dvignjen(lahko celo hipertenzija).<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
63.) KAKO DELUJEJO ANTAGONISTI ADRENERGI\u010cNIH RECEPTORJEV? <\/b>Zdravila-blokatorji adrenergi\u010dnega \u017eiv\u010devja: blokirajo alfa in beta\u00a0 receptorje- izklju\u010dijo delovanje kateholaminov (Nad, Ad, DOPA),drugih adrenergi\u010dnih substanc. Glede na vrsto recept, ki ga blokirajo, poznamo 3 vrste blokatorjev-zaviralcev. Alfa blokatorji blokirajo agrenergi\u010dne alfa recept. predvsem v krvih \u017eilah, prekinejo hipertenzivno delovanje kateholaminov. Beta blokatorji blokirajo adrenergi\u010dne recept, pomembno delujejo na miokard, delujejo na vse organe, tkiva kjer so beta recept.(srce, plju\u010da, k.\u017eile). Blokatorji adrenergi\u010dnih nevronov-zdravila-prepre\u010dujejo spro\u0161\u010danje noradrenalina iz adrenergi\u010dnih \u017eivcev-prekinejo prenos dra\u017eljajev-efektorne celice-zmanj\u0161ajo tonus simpatikusa.<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
64.) KAKO DELUJEJO ALFA BLOKATORJI ADRENERGI\u010cNIH RECEPTORJEV NA KRVNI PRITISK?<\/b> Alfa blokatorji blokirajo: alfa receptorje krvnih \u017eil \u2013 prekinejo hipertenzivno delovanje kateholaminov (reverzibilni-se lahko lo\u010dijo od alfa recept\u00e0fentolamin, tolazolin, prazosin, ergotamin, ergometrin in ireverzibilni-zmanj\u0161evanje perifernega odpora, dilat.k.\u017eil, padec krv.tlaka\u00e0fenoksibenzamin)-uporaba v THP hipertenzije(krize).<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
65.)KAKO DELUJEJO BETA BLOKATORJI ADRENERGI\u010cNIH RECEPTORJEV NA KRVNI PRITISK?<\/b> Beta blokatorji blokirajo: alfa receptorje v srcu (beta1), plju\u010dih (beta2), krvnih \u017eilah (kardioselektivni \u2013 atenolol, metoprolol, bisoprolol, \u00a0neselektivni \u2013 propranolol, oksprenolol, pindolol, karvedilol). U\u010dinki: \u2193 sr\u010dno frekvenco, \u2193 kontraktilnost miokarda, \u2193 minutni Volum srca, hipotenzija, bronhokonstrikcija. Indikacije: arterijska hipertenzija, angina pektoris, sr\u010dne aritmije. Antidoti=(atropin, Nad, glukagon, aminofilin-bronhospazem).<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
66.) OPI\u0160I VRSTE KIRUR\u0160KIH ANESTEZIJ!<\/b> Delujejo tako-prehodno paralizirajo C\u017dS (izguba zavesti, izklju\u010ditev vseh ob\u010dutkov).Anestetik prvo omrtvi mo\u017eg. skorjo- najbolj ob\u010dutljiva. Nato podalj\u0161 hrbtenja\u010do\u00e0morata ostati glavna centra za dihanje, krvni obtok\u00a0 neprizadeta. Globina, trajanje omame je odvisna-koli\u010dine anestetika, ki ga pac dobi. Splo\u0161na<\/b>: na\u010drtovana, za\u010dasna izguba zavesti , zaznavanja – analgezija, arefleksija, atonija skelet.m (Inhalacijska<\/b>=pac vdihava skozi masko,cevko zmes zraka, anestetika. Vdihavanje kontroliramo tako dolgo-dose\u017eti dolo\u010deno globino omame.Z inhalacijo anestezijo poglobimo, poplitvimo, uporabljamo v komb. z I.V, uporaba(etilklorid-kratke posege, halotan, plini=80 % N2O, 20 % O2. Intravenska <\/b>=uvodna splo\u0161na anestez, nadaljuje s halotanom, kratkotrajna splo\u0161na anestez za manj\u0161e krg,\u00a0 diag. posege. Uspavala s kratkotrajnim,mo\u010dnim u\u010dinkom. Uporab- topne soli barbituratov, pri injiciranju pride s krvjo vsa koli\u010dina anestetika hitro v mo\u017egane, pac globoko zaspi med injiciranjem. \u010ce novega dotoka zdr ni, se za\u010dne hitro prebujati-po 15 min buden-zato injiciramo zelo po\u010dasi. ) ohranimo dihanje,krvni obtok, kombinirana anestez<\/b>(I.V+ inhal-\u010de dolge OP). Lokalna:<\/b> neob\u010dutljivost samo na dolo\u010den delu telesa za dolo\u010den krg poseg, \u010dlovek je pri zavesti (spinalna, epiduralna). Nevroleptanalgezija:<\/b> paranteralna uporaba nevroleptika in analgetika, pac je pri zavesti.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
66.a) KAKO DELUJEJO SPLO\u0160NI ANESTETIKI <\/b>? Anesteti\u010dna sredstva difundirajo iz krvi v tkiva. Dejavniki, ki uravnavajo absorbcijo ( koncentr.anestetika v me\u0161anici plinov, plju\u010dna ventilacija, prehod anestet. v krvi), vplivajo tudi na odstranjevanje anestet.sredstva iz organizma. Nevrofiziolo\u0161ka zna\u010dilnost vseh splo\u0161nih anestetijov, je da dvignejo prag za elektri\u010dno praznjenje nevrona, tako zmanj\u0161ajo njihovo aktiv. Ote\u017eujejo vstop Na v celice, tako zmanj\u0161ajo hitrost za\u010detne faze akcijskega potenc.–>prisotnost molek.anestet.sredstva spremeni zna\u010dilnosti ionskih kanalov. Prehodno paralizirajo C\u017dS (izguba zavesti, izklju\u010ditev vseh ob\u010dutkov).Anestetik prvo omrtvi mo\u017eg. skorjo- najbolj ob\u010dutljiva. Nato podalj\u0161 hrbtenja\u010do\u00e0morata ostati glavna centra za dihanje, krvni obtok\u00a0 neprizadeta. Globina, trajanje omame je odvisna-koli\u010dine anestetika, ki ga pac dobi\u00e0za\u010dasna izguba zavesti , zaznavanja – analgezija, arefleksija, atonija.<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
66.b) INHALACIJSKA ANESTEZIJA! <\/b>Cilj je doseganje dolo\u010dene koncentracije sredstev (plinov,lahke hlapne teko\u010dine) v tkivu velikih mo\u017eganov. <\/b>Pac vdihava skozi masko,cevko zmes zraka, anestetika. Vdihavanje kontroliramo tako dolgo-dose\u017eti dolo\u010deno globino omame. Z inhalacijo anestezijo poglobimo, poplitvimo, uporabljamo v komb. z I.V, uporaba (etilklorid-kratke posege, halotan, plini=80 % N2O, 20 % O2.(ohranimo dihanje,krvni obtok) Komplikacije: bruhanje, zato mora pac na OP te\u0161\u010d, pove\u010dano izlo\u010danje sluzi v dihalih,sline, refleksni zastoj dihanja,delovanja srca, zato je potreben pred OP internisti\u010dni pregled, zama\u0161itev dihalnih poti z jezikom, zato ga fiksirajo, nevarnost aspiracije sline v dihala in pojav plju\u010dnice-ni refleksa ka\u0161lja, ki bi jo odstranil, okvare jeter, ledvic.<\/p>\n
<\/p>\n
66.c) INTRAVENSKA ANESTEZIJA! <\/b>Uvodna splo\u0161na anestez-vbrizg(tiopental,ketamin), nadaljuje s halotanom, kratkotrajna splo\u0161na anestez za manj\u0161e krg,\u00a0 diag. posege. Uspavala s kratkotrajnim,mo\u010dnim u\u010dinkom. Uporab-topne soli barbituratov, pri injiciranju pride s krvjo vsa koli\u010dina anestetika hitro v mo\u017egane, pac globoko zaspi med injiciranjem. \u010ce novega dotoka zdr ni, se za\u010dne hitro prebujati-po 15 min buden-zato injiciramo zelo po\u010dasi)<\/p>\n
ohranimo dihanje,krvni obtok. Prednosti:podalj\u0161ana anestezija v PO obdobju, \u00a0la\u017eje izvajanje, manj neprijetno za pac, nastopi hitro, ni nevarnosti eksplozij, ne dra\u017ei dihalnih poti, ni zapletov-bujenju, ni neza\u017eeljenih toksi\u010dnih u\u010dinkov na jetra, ledvica, srce,ni sr\u010dnih aritmij . Slabosti: z njo te\u017eko upravljamo-zdravilo se po\u010dasi izlo\u010da, nevarnost \u2013 depresija dihanja<\/p>\n
<\/p>\n
66.d) NEVROLEPTI\u010cNA ANALGEZIJA !<\/b> Nevroleptik + analgetik=dobra analgezija pri ohranjeni zavesti.V primerih ko ne smemo uporabiti Intravenske, inhalacijske( po\u0161kodovana jetra, ledvica visoka starost ve\u010dkratna uporaba anestezij). Analgezija pri ohranjeni zavesti\u2013 kombinirana uporaba nevroleptika + analgetika. Prednosti:podalj\u0161ana analgezija v post OP obdobju, ni neza\u017eeljenih toksi\u010dnih u\u010dinkov na jetra, ledvica, srce, ni sr\u010dnih aritmij. Slabosti: depresija dihanja, po\u010dasno nastopanje analgezije.<\/p>\n
<\/p>\n
66.e) KOMBINIRANA ANESTEZIJA!<\/b> Intravenska + inhalacijska, se uporablja \u00a0za dalj\u0161e, nepredvidljive OP. Upo\u0161tevamo sinergizem ali podporno delovanje obeh na\u010dinov z<\/p>\n
namenom zmanj\u0161ati negativne u\u010dinke omame za pac. Prvo I.V injiciramo natrijevo sol barbiturata ali damo mo\u010dno uspavalo, nato pa omamo do \u017eelene stopnje poglobimo z<\/p>\n
inhalacijsko anestezijo. S tem se izognejo negativnim u\u010dinkom omame v fazi vzburjenja.<\/p>\n
Omamo lahko prekinemo ali po potrebi poglobimo, poplitvimo.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
67.) OPI\u0160I STOPNJE SPLO\u0160NE ANASTEZIJE!<\/b> 1.F-<\/b>Analgezija-zavest in ob\u010dutek dotika sta ohranjena, 2.F-<\/b>Ekscitacija oz.delirium-za\u010dne se z izgubo zavesti, kon\u010da z uga\u0161anjem refleksa konjuktive, (pove\u010dana razdra\u017eenost, nepravilno dihanje, pove\u010dan tonus skelet m, midriaza, bruhanje)\u00e0lahko omilimo z premedikacijo\u00e0na tej stopnji se ne izvaja krg.posegov<\/p>\n
3.F-<\/b>Krg. Anestezija-dose\u017eeni so pogoji za krg.poseg,(umirjeno, upo\u010dasnjeno dihanje, konjuktivni refleks ugasne, zmanj\u0161an tonus skelet m, izguba refleksa po\u017eiranja).<\/p>\n
4.F-<\/b>Modularna paraliza-neza\u017eeljeni del anestezije-ko se anestetik predozira\u00e0paraliza dihanja, zato potrebno pac vrniti na F.3\u00e0vspostaviti norm.dihanje, sr\u010dno delo.<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
68.) OPI\u0160I PREDNOSTI IN SLABOSTI I.V. ANESTEZIJE! <\/b>Prednosti:podalj\u0161ana anestezija v PO obdobju, \u00a0la\u017eje izvajanje, manj neprijetno za pac, nastopi hitro, ni nevarnosti eksplozij, ne dra\u017ei dihalnih poti, ni zapletov-bujenju, ni neza\u017eeljenih toksi\u010dnih u\u010dinkov na jetra, ledvica, srce,ni sr\u010dnih aritmij . Slabosti: z njo te\u017eko upravljamo-zdravilo se po\u010dasi izlo\u010da, nevarnost \u2013 depresija dihanja.<\/p>\n
<\/p>\n
68.a) KOMPLIKACIJE INHALACIJSKE ANESTEZIJE<\/b> ! Bruhanje, zato mora pac na OP te\u0161\u010d, pove\u010dano izlo\u010danje sluzi v dihalih,sline, refleksni zastoj dihanja,delovanja srca, zato je potreben pred OP internisti\u010dni pregled, zama\u0161itev dihalnih poti z jezikom, zato ga fiksirajo, nevarnost aspiracije sline v dihala in pojav plju\u010dnice-ni refleksa ka\u0161lja, ki bi jo odstranil, okvare jeter, ledvic.<\/p>\n
<\/p>\n
69.) KDAJ NE SMEMO UPORABITI INTRAVENSKE IN INHALACIJSKE ANESTEZIJE? KAK\u0160NO ANESTEZIJO UPORABLJAMO V TEM PRIMERU? <\/b>V primeru, \u010de so po\u0161kodovana jetra, ledvica, te\u017eave s srcem, pri visoki starosti in ve\u010dkratni uporabi \u00a0splo\u0161ne anestezije v kratkih \u010dasovnih intervalih. V tem primeru uporabimo nevrolepti\u010dno analgezijo.<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
70.) KAJ JE PREANESTETI\u010cNA MEDIKACIJA? <\/b>Medikacija s katero pac pripravimo na splo\u0161no anestezijo z dolo\u010denimi zdravili. Ima 3 cilje:1.uporaba anksiolitika 1 dan pred op, zmanj\u0161amo strah. zaskrbljenost, 2.zmanj\u0161evanje bronhialne sekrecije-atropin in skopolamin (eter jo mo\u010dno pove\u010da-povzro\u010da razvoj post OP bronhopneumonije, 3.mo\u010dneje delovanje splo\u0161nih anestetikov-morfin, spodbuja delovanje du\u0161ikovega1oksida.<\/p>\n
<\/p>\n
71.) LOKALNI ANESTETIKI! <\/b>Uporaba v krg\u00e0povzro\u010dajo lokalno neob\u010dutljivost<\/i><\/b><\/p>\n
dolo\u010denega dela telesa pri ohranjeni zavesti. Vrste lokalne anestezije : povr\u0161inska anestezija – raztopino lokalnega anestetika nama\u017eemo na sluznico in tako omrtvi\u010dimo samo kon\u010di\u010de senzitivnih \u017eivcev. Prevodna anestezija – anestetik vbrizgamo v \u017eivec. Vrsta prevodne anestezije je tudi lumbalna , sakralna anestezija, ko lokalni anestetik vbrizgamo v<\/p>\n
subarahnoidalni prostor kri\u017enega, ledvenega dela hrbtenice. Infiltracjska anestezija – anestetik vbrizgamo v podko\u017eno in mi\u0161i\u010dno tkivo, tako omrtvi\u010dimo poleg ob\u010dutljivih \u017eiv\u010dnih kon\u010di\u010dev tudi \u017eiv\u010dne veje.(KOKAIN \u2013 prvo odstrani ob\u010dutek za bole\u010dino, T in nazadnje za<\/p>\n
dotik). Povzro\u010di tudi stisnjenje krvnih \u017eil, zato ostane dlje \u010dasa na mestu delovanja, kar je<\/p>\n
za\u017eeljeno, saj lahko poseg brez bole\u010din traja dalj \u010dasa, nevarnost zastrupitve zaradi hitre absorbcije v kri je majhna.Kokain ve\u010d ne uporablja, eno najbolj nevarnih zasvojeval, ki povzro\u010da fizi\u010dno, psihi\u010dno odvisnost. Danes uporabljamo sintezno pridobljene, ki jim dodajamo adrenalin, dose\u017eejo u\u010dinek zo\u017eenja krvnih \u017eil, tako dalj\u0161e delovanje (lidokain, benzokain, prokain).Mo\u017ene so alergijske reakcije.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
72.) KAKO BOLNIKA PRIPRAVIMO NA SPLO\u0160NO ANESTEZIJO? <\/b>Priprava pac na OP se pri ve\u010djih posegih za\u010dne \u017ee kak dan pred OP. Anesteziolog \u00a0predpi\u0161e pomirjevalo, uspavalo. Potrebno je vedeti, katera zdravila obi\u010dajno jemlje pac, in nadaljevati z njihovo uporabo (npr. zdravila-zni\u017eevanje krv. tlaka). Pomirjevala,analgetiki, ki jih pac stalno jemlje, lahko zmanj\u0161ajo porabo anestetikov, analgetikov pri samem posegu.Na dan OP, vsaj eno h pred za\u010detkom anestezije, dobi pac premedikacijo: ve\u010dinoma se uporabljajo benzodiazepini (diazepam \u2013 Apaurin, midazolam \u2013 Dormicu) za sedacijo, pomiritev, facilitacijo amnezije\u00e0 antiemetiki proti bruhanju, antihistaminiki,antiholinergiki. Pac vzame svoja \u00a0zdravila. \u010ce ima pac pred OP bole\u010dine, \u010de so postopki pred OP bole\u010di, dodamo premedikaciji analgetike.<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
73.) ANALGETIKI !<\/b> Zdravila za laj\u0161anje in odpravljanje bole\u010din pri ohranjeni zavesti<\/p>\n
zdravljenje simptomatsko. Delitev:\u00a0 analgetiki I reda <\/b>(mo\u010dno delujo\u010di \u2013 narkoanalgetiki) \u00e0endogeni(endorfini, enkefalini-ve\u017eejo se na opiatni recept.-delujejo podobno kot morfin, opiate(morfin) in sintezni narkoanalgetiki-delujejo podobno kot morfin, razlika v intenziteti, hitrosti za\u010detka, trajanju analgetskega delovanja (metadon, petidin, pentazocin, tramadol, kodein metilmorfin). Analgetiki II reda <\/b>(\u0161ibko delujo\u010di, tudi zni\u017eujejo povi\u0161ano tel. T – analgetiki antipiretiki, antivnetno)\u00e0salicilati (Aspirin) pirazoloni delujejo protivnetno, proti revmi, paracetamol deluje\u00a0 analgeti\u010dno antipireti\u010dno, zelo \u0161ibko protivnetno. Veliki odmerki paracetamola lahko okvarijo jetra. Derivati organskih kislin (Voltaren, Erazon, Naprosyn) Aspirin je ulcerogen, zato ga moramo vedno kot tudi vse ostale antipiretike jemati po jedi\u00e0glavobol, zobobol, hiperpireksija, revmatski artritis, preventiva arteri.tromboze\u00e0Str. u\u010dinki: dra\u017eenje \u017eelod\u010dne sluznice, krvavitve iz prebavil\u00e0 Kontraindikacije: pepti\u010dni ulkus, bronhialna astma,preob\u010dutljivost, nose\u010dnost. Dober analg. u\u010dinek dose\u017eemo z uporabo kom. analgetikov, ko z ni\u017ejimi dozami u\u010dinkovin dose\u017eemo za\u017eeljene u\u010dinke, ne prihaja do strupenih u\u010dinkov.<\/p>\n
<\/p>\n
73.a) ANALGETIKI I. REDA-NARKOANALGETIKI<\/b> ! So mo\u010dno delujo\u010di analgetiki\u00e0\u00a0 endogeni (endorfini, enkefalini-ve\u017eejo se na opiatni recept. v C\u017dS-delujejo podobno kot morfin, opiati(morfin)\u00e0dajemo pri AMI,CA in sintezni narkoanalgetiki-delujejo podobno kot morfin, razlika v intenziteti, hitrosti za\u010detka, trajanju analgetskega delovanja (metadon, petidin, pentazocin, tramadol, kodein metilmorfin, dionin etilmorfin-bolj mo\u010den kot morfij-za okulistiko).<\/p>\n
<\/p>\n
73.b) MORPHIN, DELOVANJE, ZASTRUPITEV!<\/b> Opijev alkaloid=Morphin= Spada med analgetike I.reda-narkoanalgetike(mo\u010dno delovanje) za hude akutne bole\u010dine-AMI, CA. Delovanje = spremeni psihi\u010dni odnos pac do bole\u010dine,\u00a0 bole\u010dina ostane, bolnik pa je ne do\u017eivlja ve\u010d tako dramati\u010dno Ve\u017ee se na bole\u010dinske receptorje v C\u017dS, na katere se sicer ve\u017eejo endorfini, ki so prisotni v mo\u017eganih in so odgovorni za obstoj bole\u010dinskega praga (bole\u010dino za\u010dutimo \u0161ele, ko njena intenziteta prese\u017ee dolo\u010deno mejo, ki jo opredeljuje bole\u010dinski prag).Ob uporabi malih doz je \u010dlovek v za\u010detku evfori\u010den, nato pomirjen, upo\u010dasnjeno je mi\u0161ljenje, zmanj\u0161ana je sposobnost koncentracije. Pac izgubi ob\u010dutek za prostor, \u010das, bole\u010dino, u\u010dinek tem hitrej\u0161i in monej\u0161i, \u010dim huj\u0161a je bole\u010dina.preveliko doza lahko povzro\u010di nezavest depresijo dihalnega centra. Pri morfinistih, ki zlorabljajo morfin lahko nastane plju\u010dnica, saj je velikokrat vzdra\u017een center za bruhanje in pomirjen center za ka\u0161elj. Zastrupitev-akutna ali jatrogena, ki jo povzro\u010di zdravljenje s previsoko dozo(pojavijo se bruhanje, spanje, nezavest, izrazita bledica, po\u010dasen sr\u010dni utrip,zo\u017eenje zenic. ),kroni\u010dna (narkomanija) se razvije po dolgotrajni uporabi morfina.<\/p>\n
<\/p>\n
73.c) ANALGETIKI II.REDA-ANALGETIKI ANTIPIRETIKI ! <\/b>\u0160ibko delujo\u010di, tudi zni\u017eujejo povi\u0161ano tel. T – analgetiki antipiretiki, antivnetno)\u00e0salicilati (Aspirin) pirazoloni delujejo protivnetno, proti revmi, paracetamol deluje\u00a0 analgeti\u010dno antipireti\u010dno, zelo \u0161ibko protivnetno. Veliki odmerki paracetamola lahko okvarijo jetra. Derivati organskih kislin (Voltaren, Erazon, Naprosyn) Aspirin je ulcerogen, zato ga moramo vedno kot tudi vse ostale antipiretike jemati po jedi\u00e0glavobol, zobobol, hiperpireksija, revmatski artritis, preventiva arteri.tromboze\u00e0Str. u\u010dinki: dra\u017eenje \u017eelod\u010dne sluznice, krvavitve iz prebavil\u00e0 Kontraindikacije: pepti\u010dni ulkus, bronhialna astma,preob\u010dutljivost, nose\u010dnost. Dober analg. u\u010dinek dose\u017eemo z uporabo komb.analgetikov-z ni\u017ejimi dozami u\u010dinkovin dose\u017eemo za\u017eeljene u\u010dinke, ne prihaja do strupenih u\u010dinkov. Mehanizem analg. delovanja:na hipotalamus, selektivno samo na ob\u010dutek bole\u010dine, inhibirajo sintezo endogenih prostaglandinov. Mehanizem antipiretskega-inflamatornega delovanja:analgetiki antipiretiki u\u010dinkujejo-zavirajo sintezo prostaglandinov, tkivnih hormonov-prestavijo termoregulac center na vi\u0161ji T nivo, prostaglandini sodelujejo tudi kot posredniki v vnetni reakciji, z oviranjem njihovega nastajanja zmanj\u0161ujemo tudi vnetno reakcijo – delujemo proti vnetju.<\/p>\n
<\/p>\n
74.) STIMULATORJI CENTRALNEGA \u017dIV\u010cEVJA, PO\u017dIVILA <\/b>!\u017div\u010dni stimulansi spodbujajo spro\u0161\u010danje noradrenalina iz mo\u017eganskih celic, stopnjujejo dejavnost mo\u017eganskih predelov intako izbolj\u0161ujejo budnost, pozornost. Ta zdravila \u2193v mo\u017eganih raven naravnih stimulansov, po nekaj tednih \u00a0jemanja razvije telesna odvisnost (ta zdravila so nujno potrebna za normal delovanje telesa).Hitra prekinitev njihove uporabe spro\u017ei nastanek odtegnitvenih simpt, \u010de jih odrasel \u010dlovek jemlje neustrezno, preve\u010d, lahko povzro\u010dijo \u010dezmerno dejavnost v mo\u017eganih (hud nemir, nespe\u010dnost, ob\u010dutek anksioznosti) Po\u017eivila-analeptiki so zdravila, ki dra\u017eijo C\u017dS dihalni center, krvni obtok. Delitev: Metilksantinini \u2013 kofein, teofilin,teobromin\u00e0 stimulacija C\u017dS, \u2193zaspanost, \u2191 psihomotori\u010dna vzdra\u017eenost, \u2191 krvni P, \u2191 mo\u010d\u00a0 kontrakcije srca, hitrej\u0161e dihanje, bronhodilatacija,\u2191 \u00a0diureza. Amfetamin-stimulacija C\u017dS \u2013 nespe\u010dnost, evforija, zgovornost, bolj\u0161e razpolo\u017eenje, adrenergi\u010dni u\u010dinki na periferiji \u2013 vazokonstrikcija, \u2191 arterijski P, \u2191 frekvenca\u00a0 srca, dilatacija bronhijev, \u2193 apetita.<\/p>\n
<\/p>\n
75.) PSIHOFARMAKI, DELITEV <\/b>! So zdravila, ki spremenijo du\u0161evno ravnanje z delovanjem na C\u017dS. Poznamo ve\u010d skupin psihofarmakov: Nevroleptiki zavirajo C\u017dS, zmanj\u0161ajo psihomotori\u010dno aktivnost, bolniki postanejo indiferentni do okolice.<\/p>\n
Antidepresivi: izbolj\u0161ajo razpolo\u017eenje, pove\u010dajo voljo in samozavest, zmanj\u0161ajo ob\u010dutke tesnobe, strahu in samoobto\u017eevanje. Antikonvulzivi-antiepileptiki:prepre\u010dujejo epilepti\u010dne<\/p>\n
napade, antiparkinsoniki- laj\u0161ajo simptome parkinsonove bolezni<\/p>\n
<\/p>\n
76.) NEVROLEPTIKI-ANTIPSIHOTIKI-MO\u010cNI PSIHOSEDATIVI<\/b> ! Mo\u010dni psihosedativi-pomirimo najhuj\u0161e du\u0161evne razdra\u017eenosti (shizofrenija, manije, starostne psihoze). Po dolgotrajnem jemanju se pac osvobodi bolez do\u017eivljanj, \u010dustveno pomiri. So blokatorji dopaminergi\u010dnih recept., delno alfaadrenergi\u010dnih, muskarinskih,histaminskih. U\u010dinek po 3, ve\u010d tednih-redna uporaba. Povzro\u010dajo nevrolepti\u010dni sindrom, psihomotorno zavrtost, indiferentnost, apati\u010dnost. Odstranijo simpt, shizo-ne pozdravijo, \u010de THP odstranimo se bolezen poslab\u0161a. Stranski u\u010dinki ( ortostatska hipotenzija, pospe\u0161.pulz, zaspanost, vrtoglavica, obstipacija, slabost, bruhanje, suha usta, pove\u010dan apetit, motnje vida, psihi\u010dne motnje, alergije) Odmerke je treba postopno zmanj\u0161evat. Prepovedano voziti avto, delo nevarnimi stroji.(fenotiazini-klorpromazin, butirofenoni-haloperidol, sulpirid, klozapin, risperidon).<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
77.) SEDATIVI ALI POMIRJEVALA, DELOVANJE, VRSTE<\/b> ! So sredstva za pomirjanje (povzro\u010dajo motori\u010dno umiritev).Z njimi zvi\u0161amo prag vzdra\u017enosti \u017eivcev, ne motimo pa njihove normal funkcije.\u010cloveku omogo\u010dijo, da mirno reagira na dra\u017eljaje iz okolja.<\/p>\n
Uporabljamo jih za zdravljenje napetosti in strahu, ki so lahko razlog za nastanek mnogih bolezni (glavobolov, zvi\u0161anemu krvnemu tlaku, \u017eelod\u010dni razjedi.) Za pac, ki to\u017eijo nad notranjim nemirom, napetostjo, strahom. Ve\u010dje doze pomirjeval delujejo uspavalno.<\/p>\n
Barbiturati: fenobarbiton, heksobarbiton; nizke doze \u2013sedativen, visoke doze \u2013 hipnoti\u010den u\u010dinek. Bromidi: Na-, K-bromid-delovanje nastopi po\u010dasi, po nekaj dneh. Aromati\u010dne droge: baldrijan, melisa, hmelj \u2013 v obliki \u010dajev, izvle\u010dki drog.<\/p>\n
<\/p>\n
78.) HIPNOTIKI-USPAVALA! <\/b>Depresorji C\u017dS, povzro\u010dajo stanje, podobno naravnemu spanju, majhne koli\u010dine \u2013 zaspanost, umirjenost (sedativno), ve\u010dje \u2013 splo\u0161na anestezija (barbiturati),prekora\u010ditev povzro\u010da komo, smrt.Pri motnjah spanja, ki \u017ee vpliva na splo\u0161no zdr stanje, kadar psihoterapija, fizi\u010dno zdravljenje nista uspe\u0161na.Per os, h pred spanjem, ne odpravi vzroka nespe\u010dnosti, simptomati\u010den u\u010dinek.Spanec povzro\u010den s hipnotiki NI enakovreden fiziolo\u0161kem(dalj\u0161e jemanje se lahko pojavi toleranca, odvisnost, nenadna prekinitvi se lahko pojavijo motnje spanja, abstinen\u010dni sindrom)\u00e0Acikli\u010dni ureidi (karbromal, bromival), cikli\u010dni ureidi (barbiturati \u2013 fenobarbiton, heksobarbiton, ciklobarbiton)-manj\u0161e<\/p>\n
doze \u2013 sedativno, ve\u010dje \u2013 hipnoti\u010dno, \u0161e ve\u010dje splo\u0161na anestezija, koma, smrt-z etanolom delujejo sinergisti\u010dno).Benzodiazepini \u2013 najbolj pogosto v uporabi (nitrazepam, flurazepam)<\/p>\n
Barbiturati in benzodiazepini delujejo tudi antikonvulzivno \u2013 zdravljenje epilepsije<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
79.) KAKO DELUJEJO ANTIDEPRESIVI? NA\u0160TEJ 3 VRSTE (SKUPINE) ANTIDEPRESIVOV!<\/b> Vplivajo na psihofizi\u010dne sposobnosti, uporabljamo jih pri zdravljenju huj\u0161ih depresij. Izbolj\u0161ujejo razpolo\u017eenje, odpravljajo strah, dvignejo odlo\u010dnost, samozavest. Zdravljenje za\u010dnemo z ni\u017ejimi odmerki, ki jih nato pove\u010dujemo. Po izbolj\u0161anju th \u0161e 3-6 mesc. Depresivno razpolo\u017eenje je posledica pomanjkanja biogenih aminov (kateholaminov) , noradrenalina, serotonina, dopamina. Tricikli\u010dni antidepresivi<\/b>: nespecifi\u010dno zaviranje resorpcije monoaminov (NAD, dopamina, serotonina), zelo u\u010dinkovit, vendar obilo ne\u017eelenih u\u010dinkov. Selektivni zaviralci prevzema serotonina<\/b>:najbolj priljubljeni antidepresivi; podobno u\u010diknoviti kot TCA-nimajo antiholinergi\u010dne aktivnosti, kardiotoksi\u010dnih u\u010dinkov, niso otksi\u010dni pri predoziranju. Litijeve soli<\/b>:zdravljenje mani\u010dno depresivnih psihoz- stabilizatorji razpolo\u017eenja, prepre\u010dujejo ponovitev epizod, \u0161tevilni stranski u\u010dinki in interakcije z drugimi zdravili<\/p>\n
<\/p>\n
80.) KAKO DELUJEJO ANKSIOLITIKI? <\/b>Anksioznost-strah,bojazen, se pojavita brez resni\u010dne nevarnosti.Ob\u010dutek ogro\u017eenosti stopnjuje mo\u017egansko dejavnost ,spodbuja simpaticus- telesne simpt(tresenje, razbijanje srca, zadihanost, nelagodje v prebavilih, glavoboli).Anksiolotiki laj\u0161ajo nenehen ob\u010dutek \u017eiv\u010dnosti, ki je posledica stresa, drugih du\u0161evnih te\u017eav, vendar ne morejo odpraviti njihovih vzrokov, v hospit \u00a0za pomiritev, sprostitev pac pred neprijet posegi,lahko povzro\u010dajo odvisnost, delujejo tudi sedativno hipnoti\u010dno, antikolvunzivno (pri epi redno jemanje povzro\u010da toleranco). Benzodiazepini (pomirjevalno, uspavalno, proti kr\u010dem)delujejo na GABA recept, zavirajo dejavnost dela mo\u017egan, ki obvladuje \u010dustva. Vezava GABA na mo\u017egan celice zavre prenos elekt signalov-zmanj\u0161a komunikac med celicami. Zmanj\u0161a ob\u010dutek vznemirjenosti, upo\u010dasni se du\u0161evna dejavnost , slabi motivacija(nevarni so pri\u00a0 kombinaciji z drugimi zdravili, alkohol).<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
81.) KAKO DELUJEJO SEDATIVI IN KAKO HIPNOTIKI?\u00a0 <\/b>Sedativi:<\/b>sredstva za pomirjanje ( motori\u010dno umiritev).Z njimi zvi\u0161amo prag vzdra\u017enosti \u017eivcev, ne motimo pa njihove normal funkcije. \u010cloveku omogo\u010dijo, da mirno reagira na dra\u017eljaje iz okolja, la\u017eje zaspi.Uporabljamo jih za zdravljenje napetosti , strahu, ki so lahko razlog za nastanek mnogih bolezni<\/p>\n
(glavobolov, zvi\u0161anemu krvnemu tlaku, \u017eelod\u010dni razjedi). Hipnotiki: <\/b>\u00a0depresorji C\u017dS povzro\u010dajo stanje podobno naravnemu spanju, majhne koli\u010dine-zaspanost, umirjenost (sedativno), ve\u010dje koli\u010dine- splo\u0161na anestezija, prekora\u010ditev povzro\u010da komo ali smrt.<\/p>\n
<\/p>\n
82.) KAKO DELUJE ETANOL PRI AKUTNI IN KAKO PRI KRONI\u010cNI ZASTRUPITVI?<\/b><\/p>\n
Akutna zastrup:<\/b> zmanj\u0161a ostrino vida, podalj\u0161a reakcijski \u010das, povzro\u010da spremembe v koordinaciji skeletnih mi\u0161ic, evforijo, odpravlja zadr\u017eanost, predsodbe, hipotermija, splo\u0161na anestezija, depresija dihanja, koma(zdravljenje-izpiranje \u017eelodca, vzdr\u017eevanje dihanja, RR, TT, dovajanje O2). Kroni\u010dna:<\/b> sprememba intelektualnih lastnosti, motornih funkcij, emocionalna labilnost, pozabljivost, po\u0161kodbe jeter-ciroza, izguba kontrole nad pitjem, telesne, psihi\u010dne spremembe, toleranca=vedno ve\u010dje koli\u010dine za dosego enakega u\u010dinka<\/p>\n
Abstinenca: slabost, bruhanje, tresenje, delirij tremens, lahko povzro\u010di kardivaskularni kolaps in smrt(THP z diazepamom).<\/p>\n
<\/p>\n
83.)KAKO DELUJEJO ANTIPARKINSONIKI? <\/b>Hiperkineti\u010dno stanje-Parkinsonova bolez, je posledica degeneracije dopaminergi\u010dnih vlaken v predelu substantie nigrae-koli\u010dina dopamina v subkortikalnih ganglijih je zmanj\u0161ana(simpt=tremor, rigor, akinezija)\u00e0so posledica neravnovesja dopaminergi\u010dnih(inhibicijskih) in holinergi\u010dnih(ekscitacijskih) sistem v C\u017dS. Zmanj\u0161a se vpliv dopaminergi\u010dnega sistem, pove\u010da se vpliv holinergi\u010dnega, in nastane ekstrapiramidalni sindrom. THP z antiparkinsoniki je simptomatska, individualna, neprekinjena\u00e0 <\/b>bla\u017eijo patolo\u0161ke simptome bolezni, pac se navadi, pomembno je zamenjati zdravilo,zdravljenje za\u010dnemo z nizkimi odmerki, ki jih postopno zvi\u0161ujemo do optimalnega u\u010dinka. Stimulacija dopaminergi\u010dnega sistem= Levodopa-prekurzor dopamina-aktivira dopaminergi\u010dni sist-veliki.mo\u017eg-delovanje na dopa.recept. Amantadin-antivirusno sredstvo-inhibira metabolizem dopamina v C\u017dS. Sintezni antiholinergiki- inhibicija central-holinergi\u010dnih mehanizmov-zmanj\u0161anje simptomov.<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
84.) KDAJ UPORABLJAMO ANTIEPILEPTIKE IN KAKO DELUJEJO? <\/b>So zdravila, ki se uporabljajo pri THP epilepsije, kroni\u010dne bolezni kjer so zna\u010dilni napadi, motnje zavesti, motori\u010dne motnje(toni\u010dno-kloni\u010dni kr\u010di, trzaji, stereotipni gibi).Za prepre\u010devanje epilepti\u010dnih napadov pri kroni\u010dni epilepsiji, \u00a0odmerki individualni dokler ne prenehajo napadi. Pac omogo\u010dajo normal \u017eivljenje, zmanj\u0161anje mo\u017enosti mo\u017egan.okvar. Prepre\u010dujejo napade, vzroka bolez-ne. Odmerki ne smejo biti previsoki-toksi\u010dni.simp, ne prenizki-nadzor napadov.THP potrebna dokler ne izginejo napadi(\u0161e 2-5let)-celo \u017eivljenje.THP(barbiturati-fenobarbiton, hidantoini-fenitoin, sukcinimidi-etosukcimid, benzodiazepini-diazepam, karbamazepin-tricikl.antidepres, Na-valproat)-zdravila z dosti stranskih u\u010dinkov.<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
85.) KDAJ UPORABLJAMO NARKOANALGETIKE? NAPI\u0160I 2 PREDSTAVNIKA!<\/b><\/p>\n
So mo\u010dno delujo\u010di analgetiki\u00e0ve\u017eejo se na opiatni recept. v C\u017dS- opiati(morfin)\u00e0 bla\u017eitev najhuj\u0161ih, akutnih bole\u010din.pri AMI,CA in sintezni narkoanalgetiki-delujejo podobno kot morfin, razlika v intenziteti, hitrosti za\u010detka, trajanju analgetskega delovanja (metadon, petidin, pentazocin, tramadol, kodein metilmorfin, dionin etilmorfin-bolj mo\u010den kot morfij-za okulistiko). Zaradi tolerance niso primerni za laj\u0161anje kroni\u010dne bole\u010dine. V obi\u010dajnih odmerkih analgetiki zmanj\u0161ajo bole\u010dine pri vseh pac, zato je potrebno pri nekaterih odmerkih pazljivo pove\u010dati.<\/p>\n
86.) KAKO DELUJEJO ANALGETIKI 2.REDA? NAPI\u0160I 2 VRSTI ZDRAVILNIH U\u010cINKOVIN IZ TE SKUPINE!\u00a0 <\/b>\u0160ibko delujo\u010di, tudi zni\u017eujejo povi\u0161ano tel. T – analgetiki antipiretiki, antivnetno)\u00e0salicilati (Aspirin) pirazoloni delujejo protivnetno, proti revmi, paracetamol deluje\u00a0 analgeti\u010dno antipireti\u010dno, zelo \u0161ibko protivnetno. \u00a0Derivati organskih kislin (Voltaren,Naprosyn) Aspirin-ulcerogen,\u00a0 ga moramo vedno kot tudi vse ostale antipiretike jemati po jedi\u00e0glavobol, zobobol, hiperpireksija, revmatski artritis, preventiva arteri.tromboze. Dober analg. u\u010dinek dose\u017eemo z uporabo komb.analgetikov-z ni\u017ejimi dozami u\u010dinkovin dose\u017eemo za\u017eeljene u\u010dinke, ne prihaja-strupenih u\u010dinkov. Mehanizem analg. delovanja:na hipotalamus, selektivno samo na ob\u010dutek bole\u010dine, inhibirajo sintezo endogenih prostaglandinov. Mehanizem antipiretskega-inflamatornega delovanja:analgetiki antipiretiki u\u010dinkujejo-zavirajo sintezo prostaglandinov, tkivnih hormonov-prestavijo termoregulac center na vi\u0161ji T nivo, prostaglandini sodelujejo tudi kot posredniki v vnetni reakciji, z oviranjem njihovega nastajanja zmanj\u0161ujemo tudi vnetno reakcijo – delujemo proti vnetju.<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
87.) KAKO DELUJEJO SALICILATI (ACETILSALICILNA KISLINA, ASPIRIN)?<\/b><\/p>\n
Analgeti\u010dno, antipireti\u010dno, antiinflamatorno, inhibicija agregacije trombocitov. <\/b>Proti: glavobol, zobobol, hiperpireksija, revmatidni artritis, preventiva arterijske tromboze. Stranski u\u010dinki: dra\u017eenje \u017eelod\u010dne sluznice, krvavitve iz prebavnega trakta, alergije (astmati\u010dni napad)<\/b><\/p>\n
Kontraindikacije: pepti\u010dni ulkus, bronhialna astma, preob\u010dutlivost, nose\u010dnost-zadnji mesec, otroci do 14L z virus.infekc-Rejev sindrom. Zastrupitev z acetil.salicil.k(acidoza, povi\u0161 tel.T, koma, psihi\u010dne spremembe)-THP-izpiranje \u017eelodca, alkalizacija urina, kontrola elektrolitov.<\/p>\n
<\/p>\n
88.) KAKO DELUJEJO AMFETAMINI NA C\u017dS? <\/b>Stimulacija C\u017dS \u2013 nespe\u010dnost, evforija, zgovornost, bolj\u0161e razpolo\u017eenje, \u2191 adrenergi\u010dni u\u010dinki na periferiji \u2013 vazokonstrikcija, \u2191 arterijski P, \u2191 frekvenca\u00a0 srca, dilatacija bronhijev, \u2193 apetita. Stranski u\u010dinki: motori\u010dni nemir, halucinacije, samomorilske misli, hipertenzija, aritmije, povzro\u010da toleranco, fizi\u010dno odvisnost.<\/p>\n
<\/p>\n
89.) KATERI SO DEJAVNIKI ZA NASTANEK KARDIOAVASKULARNIH BOLEZNI?<\/b><\/p>\n
Nespremenljivi: staranje, mo\u0161ki spol, dednost (ateroskleroza v dru\u017einski anamnezi).<\/p>\n
Spremenljivi(reverzibilni): kajenje, hipertenzija, mogo\u010di (delno reverzibilni): hiperlipidemija-hiperholesterolemija \/ trigliceridemija, hiperglikemija, sladkorna bolezen, nizka raven HDL.<\/p>\n
Ostali: telesna neaktivnost, emocionalni stresi,hitro odkrivanje , pravilno zdravljenje<\/p>\n
<\/p>\n
90.) KATERA ZDRAVILA IMAJO NEPOSEREDEN FARMAKOLO\u0160KI U\u010cINEK NA SRCE?<\/b><\/p>\n
Simpatikomimetiki (adrenalin pozit. inotropni u\u010dinek, pozit. kronotropni u\u010dinek vazodilatacija \u017eilja\u00e0\u2191 pretok krvi in porabo O2, noradrenalin-na Beta1=\u2191 frekvenca \u00a0srca (pozit.kronotropni u\u010dinek),\u2191 mo\u010d kontrakcije (pozit. inotropni u\u010dinek), \u2191 avtomati\u010dnost. \u2191\u00a0 prevajanje v AV vozlu, \u2193 u\u010dinkovitost (pove\u010dana poraba O2), dobutamin-beta1-agonisti),atropin-psy-(avtonomni nevrotransmiterji).Kardiotoni\u010dni glikozidi: digoksin, digitoksin, metildigitoksin\u00e0 inhibirajo Na+\/K+ ATP-azo (\u2191 konc. Na+ in \u2193 konc. K+ v celici ),pove\u010dajo koncentr intracelularnega Ca2+. U\u010dinki: \u2191 \u00ad tonus Psy (\u2193 prevodnost AV-vozla)\u00e0negat. kromotropni u\u010dinek (<\/p>\n
bradikardija),poz inotropni u\u010dinek –\u00a0 \u2191 mo\u010d in kontrakcija srca, kon\u010den rezultat= izbolj\u0161ana u\u010dinkovitost (ve\u010dji iztisni V<\/b> krvi zaradi zve\u010dane kontrakcije) brez zve\u010dane potrebe po O2 (frekv-zmanj\u0161a). Antiaritmiki: delujejo na\u00a0 SA (sinoatrialni) vozel, AV (atrioventrikularni) vozel, oba ventrikla, oba atrija, ventrikla, pomo\u017ene AV \u2013 poti.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
91.) KATERA ZDRAVILA POSREDNO DELUJEJO NA SRCE ! <\/b>Antianginiki( za zdravljenje angine pektoris, ki nastane tedaj, ko se pretok preko koronarnih \u017eil zmanj\u0161a do te mere, da ne zado\u0161\u010da za normal delovanje miokardne mi\u0161ice in s tem srca\u00e0 vazodilatatorji(nitrate, nitriti)-nitroglicerin, izosorbitdinitrat. Zdr, ki zni\u017eujejo sr\u010dno aktivnost(propranolol,atenolol, bisoprolol-betablokatorji), Ca-antagonisti:verapamil, diltiazepam,nifedipin, antihipertenzivi,<\/p>\n
diuretiki- pove\u010dajo izlo\u010danje vode in Na s se\u010dem-v obtoku manj krvi(tiazidi-klortalidon, bumetanid, manitol-osmotski diuretik-z osmotskim efektom s seboj potegne vodo, triamteren-diuretik-ki hrani K), inhibitorji karboanhidraze(KA).<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
92.) KAKO DELUJE STIMULACIJA SIMPATIKUSA NA SRCE?<\/b> Stimulacija Sy povzro\u010di: pove\u010dano bitje srca (pozit. kronotropni u\u010dinek), pove\u010dana mo\u010d kontrakcije (pozit. inotropni u\u010dinek),pove\u010dana avtomati\u010dnost, pove\u010dano prevajanje v AV vozlu, zmanj\u0161ana u\u010dinkovitost (pove\u010dana poraba O2). Pove\u010den Sy povzro\u010da pove\u010dano vazodilatacijo in pove\u010dan pretok krvi in porabo O2.<\/p>\n
<\/p>\n
92.) KAKO DELUJE STIMULACIJA PARASIMRATIKUSA NA SRCE? <\/b>Stimulacija Psy (delovanje acetilholina na M1-receptorje) povzro\u010di: <\/b>zmanj\u0161ana frekvenca bitja srca \u2013negat.kronotropni u\u010dinek),zmanj\u0161ana mo\u010d kontrakcije (negat.inotropni u\u010dinek),zmanj\u0161ana avtomati\u010dnost, <\/b>zmanj\u0161ano prevajanje v AV vozlu.<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
93.) KAKO DELUJEJO KARDIOTONI\u010cNI GLIKOZIDI? <\/b>\u00a0Digoksin, digitoksin, metildigitoksin\u00e0 inhibirajo Na+\/K+ ATP-azo (\u2191 konc. Na+ in \u2193 konc. K+ v celici ),pove\u010dajo koncentr intracelularnega Ca2+. U\u010dinki: \u2191 \u00ad tonus Psy (\u2193 prevodnost AV-vozla)\u00e0 negat.kromotropni u\u010dinek ( bradikardija), pozit. inotropni u\u010dinek –\u00a0 \u2191 mo\u010d in kontrakcija srca, kon\u010den rezultat= izbolj\u0161ana u\u010dinkovitost (ve\u010dji iztisni V<\/b> krvi zaradi zve\u010dane kontrakcije) brez zve\u010dane potrebe po O2 (frekv-zmanj\u0161a). Odpravljajo simptome: tahikardijo, utrujenost, ote\u017eeno dihanje, plju\u010dni edem. <\/b><\/p>\n
<\/p>\n
94.) KATERI SO NE\u017dELJENI STRANSKI U\u010cINKI KARDIOTONI\u010cNIH GLIKOZIDOV?<\/b><\/p>\n
Ozko terapevtsko obmo\u010dje in nevarni stranski u\u010dinki, zlasti pri starej\u0161ih, aritmije (fibrilacije ventriklov) zaradi intracelularne spremembe ionov, AV blok in zastoj srca (zmanj\u0161ana prevodnost AV-vozla), GIT: navzea, bruhanje, C\u017dS: zmedenost, omotica, anoreksija, glavobol, zamegljen vid, psihoze, pri starej\u0161ih dezorientacija, halucinacije. Interakcije( \u2193plazemska koncent K\u00e0 pove\u010dana mo\u017enost nastanka aritmij(pri uporabi diuretikov).<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
95.) KAJ SO ANTIARITMIKI IN KAKO DELUJEJO?<\/b> Antiaritmiki so u\u010dinkovine za zdravljenje aritmij (motenj sr\u010dnega ritma, frekvence, prevajanja impulzov).Motnje sr\u010dnega ritma resno prizadenejo \u010drpalno sposobnost srca in kro\u017eenje krvi po telesu postane nezadostno. Aritmija je izguba avtonomne usklajenosti bitja atrijev in ventriklov, ka\u017ee se kot: tahikardija, bradikardija, AV blok, ventrikularna aritmija (fibrilacija ventriklov). Nastanek aritmij: pri anesteziranih pac, pri AMI, zaradi prirojene napake, koronarne sr\u010dne bolezni, prekomernega delovanja \u0161\u010ditnice, zaradi dolo\u010denih zdravil (digitalis) in kofeina Antiaritmiki delujejo na: SA-sinoatrialni vozel, AV-atriventrikularni vozel oba ventrikla in oba atrija, ventrikla ter pomo\u017ene AV-poti.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
96.) KAKO DELIMO ANTIARITMIKE? <\/b>I razred<\/b>-stabilizatorji membran (zmanj\u0161ujejo aktivnost Na+ kanalov): <\/b>kinidin\u00e0 blokira Na+kanale, ozka terapevtska \u0161irina-str. u\u010dinki: glavobol, vrtoglavica, dvojni vid, trombocitopenija. \u00a0<\/b>Prokainamid: bolj toksi\u010den, uporaba ko inidin ne deluje-stranski u\u010dinki: hipotenzija, sprememba sr\u010dne prevodnosti, depresije, halucinacije. Fenitoin: antiepileptik, tudi antiaritmi\u010dni u\u010dinki, uporaba pri aritmijah z digitalisom. <\/b>II razred<\/b>-u\u010dinkovine, ki inhibirajo simpati\u010dno aktivnost <\/b>-B-blokatorji (B-adrenergi\u010dni antagonisti) zmanj\u0161ujejo AV prevodnost\u00e0<\/b>propranolol, sotalol. <\/b>III razred<\/b>-u\u010dinkovine, ki podalj\u0161ujejo akcijski potencial–<\/b>Amiadoron-blokira Na+, slab\u0161e Ca2+ kanale-prijemali\u0161\u010de u\u010dinkovine je AV-vozel, atrija in ventrikla, <\/b>zelo u\u010dinkovit, \u0161tevilni str. u\u010dinki: fototoksi\u010dnost, spremembe tireoidnih funkcij, plu\u010dne fibroze (uporaba le v \u017eivljenjsko ogro\u017eujo\u010dih stanjih). <\/b>IV.razred: <\/b>u\u010dinkovine,ki blokirajo vstop kalcija v celice miokarda (Ca antagonisti)-uporaba pri zdravljenju hipertenzije, angini pektoris, profilaksi migrene<\/b><\/p>\n
relaksirajo gladke mi\u0161ice v krvih \u017eilah, tudi v bronhijih, prebavnemu traktu, uterusu<\/p>\n
stranski u\u010dinki: hipotenzija, kolaps, glavobol\u00e0verapamil: najbolj pogosti v uporabi, koronarni vazodilatator in antihipertenziv,\u00a0 diltizem: antiaritmik, antihipertenziv, pri angini pectoris<\/p>\n
nifepidin: blokira Ca- kanale med mirovanjem.<\/p>\n
<\/p>\n
97.) ZAKAJ UPORABLJAMO NITROGLICERIN?NA\u0160TEJ ZDRAVILNE OBLIKE, ZA\u010cETEK IN TRAJANJE NJEGOVEGA DELOVANJA?<\/b> Nitroglicerin\u00a0 uporabljamo za zdravljenje Angine pectoris, ki nastane tedaj, ko se pretok preko koronarnih \u017eil zmanj\u0161a do te mere, da ne zado\u0161\u010da za normalno delovanje miokarda,in s tem na srce-vzrok (ateroskleroza koronark)-ob tel.naporu,stresu-pojavi bole\u010dina-predel srca. Kratkotrajni-pri akutnem napadu in dolgotrajni-za preventivo(odvisno od farm.oblike) Za\u010detek delovanja: sublingvalne tabl 2-5min-trajanje u\u010dink-10-30min, bukalne tbl 2-5-trajanje 20-30min, oralne tbl-za\u010detek.del-20-45min-trajanje-2-6h, 2%mazilo-za\u010detek-5-60min-trajanje-3-8h, transdermalni obli\u017e-za\u010detek-30-60min-trajanje-do 24h.<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
98.)KDAJ UPORABLJAMO ANTIANGINIKE IN KAKO DELUJEO? <\/b>Uporabljajo se za zdravljenje Angine pectoris, ki nastane tedaj, ko se pretok preko koronarnih \u017eil zmanj\u0161a do mere, da ne zado\u0161\u010da za normalno delovanje miokardne mi\u0161ice in s tem srca. Vzrok (ateroskleroza koronarnih arterij)\u00e0Ob telesnem naporu, stresu, se pojavi bole\u010dina v predelu srca.U\u010dinek: spro\u0161\u010danje NO, ki deluje kot relaksator gladke muskulature \u017eilja. Zmanj\u0161a se pritok krvi v srce in metabolna aktivnost srca. Sprosti se tudi koronarni spazem. Ne\u017eeleni stranski u\u010dinki: Na za\u010detku zdravljenja vro\u010dina in glavobol, zaradi zni\u017eanega krvnega P tudi omotica, omedlevica, zastajanje teko\u010dine-otekline, v\u010dasih razvoj tolerance, potrebno je uporabiti zdravila iz druge skupine(nitroglicerin,izosorbitdinitrat )<\/p>\n
<\/p>\n
99.) KDAJ UPORABLJAMO<\/b> ANTIHIPERTENZIVE IN KAKO DELUJEJO?\u00a0 <\/b>Povi\u0161an RR sku\u0161amo odpravit s huj\u0161anjem, redno telesno aktivnostjo, prenehanjem kajenja,izogibanjem stresa, neslano prehrano.\u010ce na ta na\u010din ne dose\u017eemo normalnega krvnega P, zdravimo z antihipertenzivi. Zmerno zvi\u0161an tlak zdravimo z enim, hude oblike pa s kombinacijo zdravil. Praviloma jih moramo jemati vse \u017eivljenje-redno! Prenehanje lahko nevarno zvi\u0161a krvni tlak. Za zdravljenje hipertenzije (primarne ali esencilne, idiopatske in sekundarne hipertenzije ledvi\u010dne,endokrine, jatrogene, nevrogene ,kardiovaskularne).Osnovni princip delovanje=zmanj\u0161anje adrenergi\u010dne aktivnosti z uporabo\u00e0adrenergi\u010dni alfa in beta blokatorji, direktni vazodilatatorji, blokatorji renin-angiotenzinske poti, diuretiki( zmanj\u0161ujejo Vol krvi).<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
100.) OPI\u0160I KAKO DELUJEO RENIN-ANGIOTENZIJSKE POTI NA ARTERIJSKI TLAK?<\/b><\/p>\n
Renin-angiotenzinski sistem sodeluje pri uravnavanju hemodinamike in ravnote\u017eja vode in elektrolitov: Padec koncentracije Na+, padec V krvi, padec RR\u00e0izlo\u010danje renina iz jukstaglomerulnega aparata. Renin v krvi pretvarja angiotenzinogen\u00e0angiotenzin 1, angiotenzin konvertaza (=ACE) pretvori angiotenzin 1-v angiotenzin II-mo\u010dan vazokonstriktor sistemskih in ledvi\u010dnih \u017eil. Angiotenzin II-spro\u0161\u010danje aldosterona iz nadledvi\u010dne \u017eleze-dodatna retencija Na+in zve\u010danje volumna krvi-arterijski tlak se zvi\u0161a.<\/p>\n
Beta blokatorji-blokirajo spro\u0161\u010danje renina, blokirajo u\u010dinek renina na angiotenzinogen-eksperimentalno, delujejo na specifi\u010dne recept.angiotenzina II, blokirajo nastanek angiotenzina II\u00e0kaptopril, enalapril, lizinopril.<\/p>\n
<\/p>\n
101.) KAJ SO DIURETIKI IN KAKO DELUJEJO?<\/b>Diuretiki pove\u010dajo izlo\u010danje vode in Na+ s se\u010dem, delovanje srca se izbolj\u0161a, ker je v obtoku manj krvi. Delujejo na ledvice- uravnavajo koli\u010dino vode v telesu, zmanj\u0161ajo resorbcijo soli in vode v ledvicah, zmanj\u0161a se prese\u017eek vode v tkivih. Padec koli\u010dine krvi v obtoku- padec P v o\u017eilju. Indikacije ( sr\u010dno popu\u0161\u010danje \u2013 izlo\u010dajo teko\u010dino iz tkiv in plju\u010d, nefrotski sindrom, jetrna ciroza, predmenstrualni sindrom).<\/p>\n
Stranski u\u010dinki(kemi\u010dno neravnovesje v krvi\u00e0 \u2193konc. K v krvi \u00e0\u0161ibkost in zmedenost pri starej\u0161ih, motnje sr\u010dnega ritma\u00e0dodajamo K-prehrana z veliko sadja in zelenjave.<\/p>\n
<\/p>\n
102.) DELITEV DIURETIKOV !<\/b> Tiazidi<\/b> – \u2193reabsorpcijo Na+ v distalnih tubulih\u00e0izlo\u010danje vode in izguba K.Za zdravljenje nefroti\u010dnih edemov, edemov, ki spremljajo cirozo jeter, amb zdravljenje pac s sr\u010dnim edemom, zdravljenje esencialne hipertenzije. Str. u\u010dinki: mi\u0161i\u010dna oslabelost, utrujenost, izguba teka, obstipacije, kr\u010di v nogah, alergijska preob\u010dutljivost, hipokalijemija pri 25-40% pac(klortalidon,indapamid). Diuretiki z mo<\/b>\u010dnim, hitrim delovanjem<\/b>(diuretiki Henlejeve zanke) \u2013 zmanj\u0161ajo reabsorpcijo Na+ v ascendentnem delu Henlejeve zanke, hiter a kratkotrajen u\u010dinek. Pri zmanj\u0161ani funkciji ledvic, zdravljenje akutnega plju\u010dnega edema, pri hipertenzivni krizi, mo\u017eganskem edemu Str. u\u010dinki(mo\u010dno delovanje povzro\u010da dehidracijo, hipotenzijo, izgubo elektrolitov (hipokalijemija,<\/p>\n
hipokloremijska\u00a0 metaboli\u010dna alkaloza, hipomagnezijemija ), sprememba serumskih lipidov, hiperurikemija, redkeje hematolo\u0161ke spremembe(furosemid, bumetanid) Osmotski diuretiki <\/b>– \u2191 izlo\u010danje vode, manj Na,\u00a0 manitol \u2013 se ne resorbira v tubulih, z osmotskim efektom s seboj potegne vodo. Za pospe\u0161ena diureza \u2013 pri izlo\u010danju strupov iz organizma, \u2193 intrakranialnega in intraokularnega P, Str u\u010dinki: glavobol, slabost, bruhanje \u2013 kadar se ne izlo\u010di dovolj hitro.Diuretiki, ki hranijo K <\/b>– antagonisti aldosterona<\/b> (aldosteron \u2191 retencijo Na in \u2191 izlo\u010danje K).Inhibitorji karboanhidraze<\/b> (KA) – inhibirajo pretvorbo H2CO3 v HCO3 in H, kar zmanj\u0161a koncentracijo H, to vpliva na izmenjavo Na\/H\u00e0 reabsorbira se manj Na.<\/p>\n
<\/p>\n
103.) KAKO IN KJE V LEDVICAH DELUJEJO DIURETIKI Z MO\u010cNIM IN HITRIM DELOVANJEM? <\/b>Diuretiki Henlejeve zanke \u2013 zmanj\u0161ajo reabsorpcijo Na+ v ascendentnem delu Henlejeve zanke, hiter a kratkotrajen u\u010dinek. Pri zmanj\u0161ani funkciji ledvic, zdravljenje akutnega plju\u010dnega edema, pri hipertenzivni krizi, mo\u017eganskem edemu Str. u\u010dinki(mo\u010dno delovanje povzro\u010da dehidracijo, hipotenzijo, izgubo elektrolitov (hipokalijemija,<\/p>\n
hipokloremijska\u00a0 metaboli\u010dna alkaloza, hipomagnezijemija ), sprememba serumskih lipidov, hiperurikemija, redkeje hematolo\u0161ke spremembe(furosemid, bumetanid) <\/b><\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
104.) KAKO DELUJEJO LIPOLITIKI?<\/b> Lipoliti\u010dna zdravila zmanj\u0161ujejo koncentracijo, trigliceridov, lipoproteinov, holesterola v krvi. 1- Statini<\/b>– Inhibitorji 3-hidroksi-3-metil-glutaril CoA reduktaze (HMGCoA reduktaza)\u00e0 \u2193 biosinteza holesterola\u00e0 \u2193konc.v serumu(atorva-prava-simva-statini).2-Fibrati<\/b>-fenofibrat, gemfibrozil\u00e0zve\u010da celi\u010dno razgradnjo trglic, inhibira jetrno produkcijo LDL, zvi\u0161a jetrni sintezo HDL. 3-<\/b>Smole, ki ve\u017eejo \u017eol\u010dne kisline-<\/b>holestimarin,holestipol\u00e0<\/b>So ionsko-izmenjevalne smole (anionski izmenjevalci), ki v GIT ve\u017eejo \u017eol\u010dne kisline in s tem prepre\u010dijo njihovo absorpcijo. To ima za posledico zmanj\u0161ano<\/p>\n
absorpcijo eksogenega holesterola in s tem pove\u010dan metabolizem endogenega.<\/p>\n
<\/p>\n
105.) KAKO DELUJEJO ANTIKOAGULANTI IN KAKO FIBRINOLITIKI NA STRJEVANJE<\/b> KRVI?<\/b> Antikoagulanti<\/b> zaustavijo koagulacijo krvi, inhibirajo nastanek rde\u010dega strdka. Uporabljajo se v trombembolijskih stanjih za prepre\u010devanje nastajanja strdkov ter<\/p>\n
preventivno proti trombembolijskim komplik, po krg.posegih, akutni koronar trombozi, dekomp srca, fibril.artijev.(heparin, protrombin, faktor VII,IX,X) Fibrinolitiki<\/b>-raztapljajo nastale strdke. Koagulacijski, fibrinoliti\u010dni sist. sta v krvi uravnote\u017eena. Fibrinolitiki raztapljajo \u017ee nastali tromb, antikoagulansi prepre\u010dijo njegov nastanek (streptokinaza, urokinaza, lokalni(Ad)-sistemski(K-alumijij-sulfat)- hemostatiki) Kontraindicirani pri sve\u017eih krvavitvah. Med uporabo je potrebna stalna lab.kontrola-nevarnost krvavitev. Antifibrinolitiki \u00e0Uporaba pri veliki fibrinoliti\u010dni aktivnosti (travma, po\u0161kodbe tkiv).<\/p>\n
<\/p>\n
106.) INHIBITORJI AGREGACIJE TROMBOCITOV!<\/b> Inhibirajo agregacijo trobmocitov, tako zaustavijo nastajanje tromba. Agregacija trombc, glavni dejavnik nastajanja ateroskleroze, trombembolijskih bolezni. Mehanizem delovanja\u00e0inhibicija metabolizma prostaglandina in pove\u010danje konc. cAMP-ja v trombocitih. Acetilsalicilna kislina: inhibitor ciklooksigenaze, \u2193 sintezo vseh prostaglandinov, tudi protrombina\u00e0ne uporabljamo v kombinaciji s peroralnimi antikoagulanti.\u00a0 Dipiridamol: inhibitor fosfodiesteraze, \u2191 kol. cAMP-ja v trombocitih,zmanj\u0161uje agregacijo-uporabljamo v kombinaciji z acetilsalicilno kislino. Heparin: v nizkih odmerkih zmanj\u0161uje adhezijo, agregacijo trombocitov.<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
<\/p>\n
107.) KDAJ UPORABLJAMO ANTIANEMIJSKA ZDRAVILA IN KATERA? <\/b>Antianemijska zdravila uporabljamo za zdravljenje pomanjkanja hemoglobina v krvi (slabokrvnost, anemija-znaki\u00e0ko\u017ea, sluznice-blede, \u0161umenje v u\u0161esih, vrtoglavica, pospe\u0161eno dihanje,pulz, utrujenost, oslabelost)-zmanj\u0161ana transportna zmogljivost kisika. Slabokrvnost nastane zaradi(izgube krvi, pomanjkanja krvotvornosti, zmanj\u0161.\u017eivljen-eri).Antianemijska zdravila so \u017eelezo, Vit B12, Folna kislina.<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
108.) KDAJ SE POVE\u010cA POTREBA PO \u017dELEZU? KDAJ IZVAJAMO PERORALNO IN KDAJ PARANTERALNO TERAPIJO?<\/b> Potreba po \u017eelezu se pove\u010da med nose\u010dnostjo, pri nedono\u0161en\u010dkih, vegetarijancih, pri kroni\u010dnem izgubljanju krvi, pri mo\u010dnih menstruacijah.<\/p>\n
Per os-<\/b> terapijo izvajamo, \u010de je absorbcija iz GIT normalna, zdravljenje 3-6mesc.Zdravljenje ni uspe\u0161no:kroni\u010dne krvavitve, kroni\u010dno vnetje, bolezni, ki suprimirajo delovanje kostnega mozga, nezmo\u017enost absorbcije Fe,stranski u\u010dinki: slabost, epigastri\u010dna bole\u010dina,abd. kr\u010di , zaprtje ali diareja, temno blato-odvisno od doze. Parenteralno<\/b> THP izvajamo pri pac, ki ne morejo resorbirati Fe peroralno, pri mo\u010dnih krvavitvah-kjer per os ni dovolj. Akutna<\/p>\n
toksi\u010dnost: najpogosteje-otrocih (gastroenteritis z bruhanjem,abd bole\u010dine, krvave driske, \u0161ok, dispnea, metaboli\u010dna acidoza)-vzrok: kopi\u010denje Fe v jetrih, srcu, vranici-pac s podedovano prekomerno absorbc Fe, oz.pac-veliko transfuzije. Zdrav.ljudje ne morejo prekora\u010dit konc.Fe-zaradi za\u0161\u010ditnih mehanizmov-uravnave absorbc-Fe.<\/p>\n
109.) VITAMIN B12-CIJANOKOBALMIN !<\/b> Ima pomembno vlogo pri delovanju mnogih encimov. Potreben je za nastajanje Nuk.Kislin, za rast, razvoj. Od njega je odvisno nastajanje Eri v kost.mozgu, potreben za ohranjanje zdravega \u017eiv\u010devja. Dnevna potreba \u2013 1 mg (meso, jajca, drobovina). \u00a0Pomanjkanje: slab\u0161a resorpcija iz GIT, premajhno u\u017eivanje \u017eivil z vit. B12. Parenteralna terapija \u2013 I.M-injekc:cijanokobalmin, hidroksikobalmin.<\/p>\n
<\/p>\n
110.) FOLNA KISLINA ! <\/b>V naravi v obliki folatov(\u017eivalska,rastlinska tkiva)-deluje podobno kot vit. B12, potrebna za sintezo nukl. Kislin in DNK. Folna kislina ni sama aktivna, temve\u010d se v organizmu ob sodelovanju askorbinske kisline reducira v tetrahidrofolno kislino.Dnevna potreba \u2013 50 mg (zelena zelenjava, sadje, mleko, drobovina, kvas). Dodajamo: nose\u010dnicam, med dojenjem, novorojen\u010dkom z nizko porodno te\u017eo, \u00a0pri alkoholikih in jetrnih bolnikih (zmanj\u0161ana zaloga v jetrih).<\/p>\n
<\/p>\n
111.) KATERA ZDRAVILA UPORABLJAMO ZA LAJ\u0160ANJE KA\u0160LJA?<\/b> Zdravila proti ka\u0161lju:ekspektorantna zdravila<\/b> (olaj\u0161ajo izlo\u010danje iz dihalnih poti, zmeh\u010dajo bronhialno sluz in olaj\u0161ajo izka\u0161ljevanje.) Vrste: voda v obliki pare ali aerosola, ekspektorantne snovi se izlo\u010dajo po bronhialnih \u017elezah, pritegnejo dolo\u010deno koli\u010dino vode-bronhialna sluz postane bolj teko\u010da. Predstavniki: K in Na-jodid, amonijev klorid, Na-benzoat.mukolitiki<\/b>: s kemijskim mehanizmom razgrajujejo in meh\u010dajo bronhialno sluz in olaj\u0161ajo izka\u0161ljevanje. (acetilcistein, karboksicistein).antitusiki<\/b>: za pomiritev ka\u0161lja, zdravila zmanj\u0161ajo vzdra\u017enost:centra za ka\u0161elj, ob\u010dutljivih predelov, v katerih nastaja refleks ka\u0161lja(centralni antitusiki: Kodein, Metadon-narkotiki, Noskapin, Pipazetat, Butamirat-nenarkotiki), periferni antitusiki<\/b>: droge s sluzavimi snovmi-beli slez.<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
112.) KAKO DELUJEJO ANTITUSIKI?<\/b> Antitusiki: za pomiritev ka\u0161lja, zdravila zmanj\u0161ajo vzdra\u017enost centra za ka\u0161elj, ob\u010dutljivih predelov, v katerih nastaja refleks ka\u0161lja. Centralni antitusiki: Kodein,Metadon-narkotiki, Noskapin, Pipazetat, Butamirat-nenarkotiki. Za narkoti\u010dne antitus-zna\u010dilno, da \u017ee v nizkih.terapevt dozah delujejo na center za ka\u0161elj, depresija dihanja, evforija, stranski u\u010dinki( obstipacija, slabost), Kontraindik= za pac z respiratorno insuficienco, depresiji dihanja.<\/p>\n
<\/p>\n
113.) NA\u0160TEJ 5 VRST PROTIULKUSNIH ZDRAVIL IN OPI\u0160I KAKO DELUJEJO!<\/b><\/p>\n
Antibiotiki<\/b>: za eradikacijo bakterije H. pylori- povzro\u010da vnetje \u017eel. Sluznice, sodeluje pri nastanku raka \u017eelodca. Uporablajmo dvotirno THP(uporabljamo kombinacijo dveh antibiotikov)+blokator protonske \u010drpalke.(Penicilin-zaviranje sinteze bakt. stene, Makrolidi-zaviranje sinteze bakt BE, Derivati imidazola-zaviranje replikacije bakt DNA, Tetraciklini. Antacidi<\/b>: \u0161\u010ditijo, oblo\u017eijo sluznico, nevtralizirajo HCl v \u017eelodcu. Pri akutnem stresnem ulkusu, kot dopolnilo pri antiulkusni THP.(Na-bikarbonat,Ca-karbonat, Mg-hidroksid, Al-hidroksid, Bizmutove soli, Sukralfat) .Antiholinergiki<\/b>: blokirajo holinergi\u010dne receptorje v gladkih m prebavnega trakta-blokirajo avtonomne presinapti\u010dne ganglije v steni \u010drevesja in \u017eelodca-zmanj\u0161ana sekrecija sluzi, tonus, motiliteto gladkih m GIT-zmanj\u0161ana hitrost praznjenja \u017eelodca- dalj\u0161e u\u010dinkovanje antacidnih zdravil. (se manj uporabljajo Atropin, Skopolamin, Oksifenciklamin) . Blokatorji protonske \u010drpalke<\/b>: Omeprazol, Lansoprazol, Pantoprazol- zaustavi izlo\u010danje \u017eel. Koli\u010dine, uporaba v kombinaciji z antibiotiki za zdravljenje H. plyori, v manj kislem okolju antibiotiki bolj delujejo, zdravimi 1-2tedna.<\/p>\n
Antihistaminiki H2<\/b>: blokirajo receptorje H2-zmanj\u0161ano izlo\u010danje HCl v \u017eelodcu<\/p>\n
Uporaba: pri duodenalnem ulkusu, pred spanjem, pogoste so ponovitve, pomaga tudi opustitev kajenja(Cimetidin, Renitidin, Femotidin.)<\/p>\n
<\/p>\n
114.) KAKO DELUJEJO DIGESTIVI? <\/b>Pri prebavi hrane sodelujejo encimi: \u017eleze slinavke, jeter, trebu\u0161ne slinovke, \u017eol\u010dnika; sodelujejo vitamini in minerali, pri pomanjkanju le teh dodajamo digestive. Predstavniki: HCl raztopina-ne povzro\u010di tako kisle reakcije, da bi aktivirala pepsin, Pepsin, Encimi pankreasa-Amilaza,Tripsin,Lipaza, \u017eol\u010dne kisline dodajamo pri pomanjkanju \u017eol\u010da, ki je potreben za prebavo in absorbcijo ma\u0161\u010dob in liposolubilnih vitaminov A, D, E, K.<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
115.) KAKO DELUJEJO LAKSATIVI?<\/b>To so zdravila proti zaprtju-pove\u010dajo in olaj\u0161ajo odvajanje blata. Najpogosteje je vzrok pomankanje vlaknin-hrani, stranski u\u010dinek nekaterih zdravil, nekaterih bolezni-rak \u010drevesja. V nizkih odmerkih povzro\u010dajo slabo formirano ka\u0161asto blato, odvajanje brez kr\u010dev, v ve\u010djih pa nekontrolirano teko\u010do defekacijo, kr\u010de, trebu\u0161ne bole\u010dine. Kontraindikacija pri akutnih sipmtom.obstipacijah, nose\u010dnost, menstruacijo, previdnost pri doje\u010dih materah. Delovanje: dra\u017eijo \u010drevesno sluznico, pove\u010dajo \u010drevesno vsebino, meh\u010dajo \u010drevesno vsebino.<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
116.) KAKO DELUJEJO MEHANSKI LAKSATIVI? <\/b>Pove\u010dujejo raztezanje glavnih mi\u0161ic \u010drevesja \u2013 fiziolo\u0161ki dra\u017eljaj za defekacijo. Osmotski laksativi<\/b> \u2013 pritegnejo vodo v lumen \u010drevesja. Prepre\u010dujejo absorpcijo vode, v \u010drevesne vsebine-Delujejo na tanko in debelo \u010drevo-uporaba pred OP, preiskavami za izpraznitev \u010drevesja. Mg- in Na-SULFAT, sadje, sadni sokovi, sladkor (laktuloza,glicerol).Sredstva, ki nabrekajo, pove\u010dajo \u010drevesno vsebino<\/b>. U\u017eivamo z veliko vode, \u00a0metilceluloza,Na-karboksimetilceluloza, laneno seme, vlaknine.Sredstva, ki meh\u010dajo \u010drevesno vsebino<\/b>. Mazivni pripravki teko\u010dega parafina, predolga uporaba lahko prepre\u010di absorpcijo v ma\u0161\u010dobah topnih vitaminov. Laksativne klizme<\/b> \u2013 aplikacija velikih kol. vode v rektum (do 1 l) Izpraznijo le colon descendens in rektum- Na- fosfat, fiziolo\u0161ka raztopina, olivno olje.<\/p>\n
<\/p>\n
117.) KAKO DELUJEJO KEMIJSKI LAKSATIVI?<\/b>V \u010drevesju prepre\u010dujejo absorpcijo vode in elektrolitov. Sredstva s prete\u017enim delovanjem na tanko \u010drevo:ricinusovo olje \u2013 v tankem \u010drevesu pod vplivom\u00a0 \u017eol\u010da in soka pankreasa hidrolizira v glicerin in ricinusovo kislino \u2013 dra\u017ei \u010drevo, jemljemo na te\u0161\u010d- po 2-6 urah se \u010drevo popolnoma izprazni. <\/b>Sredstva s<\/p>\n
prete\u017enim delovanjem na debelo \u010drevo antrakinonske droge \u2013 po biotransformaciji v jetrih se izlo\u010da na sluznici kolona,jemljemo zve\u010der-u\u010dinek po 6-10 urah(str. u\u010dinki: kolitis, kr\u010di \u2013 niso priporo\u010dljiva med nose\u010dnostjo, menstruacijo).<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
118.) KAKO DELUJEJO ANTIDIAROIKI IN KAKO ANTIEMETIKI?<\/b>Antidiaroiki: <\/b><\/p>\n
Zmanj\u0161ujejo pogostost siljenja na blato. Diareja, driska \u2013 simptom neke bolezni<\/p>\n
Povzro\u010dajo jo virusne, bakt. oku\u017ebe, zastrupitve s hrano, vodo , stranski u\u010dinek u\u017eivanja nekaterih zdravil, posledica obsevanja, tudi du\u0161evna napetost. Zaradi izgube vode je potrebno nadome\u0161\u010dati teko\u010dino in soli. Zdravimo vzrok bolezni, npr. z antibiotiki \u2013 kavzalno;<\/p>\n
Simptomatsko zdravljenje lahko zakrije vzrok bolezni, v\u010dasih kombiniramo. Loperamid \u2013 inhibira peristaltiko. Antiemetiki:<\/b>Zdravila proti bruhanju in slabosti, bruhanje – varovalni mehanizem, pomaga odstraniti neprebavljive \u0161kodljive snovi, strupe, preden bi se ti v ve\u010djih koli\u010dinah pojavili v krvi. Vzroki bruhanja in slabosti so lahko oku\u017ebe prebavil, nose\u010dnost in vrtoglavica, kot stranski u\u010dinek zdravil (citostatiki), splo\u0161ne anestezije, obsevanja proti CA. Periferni antiemetiki\u010de je vzrok dra\u017eenje receptorjev v GIT. H1-antagonisti \u2013 Betahistin \u2013 antagonisti muskarinskih receptorjev, uporaba pri potovalni slabosti. Centralni antiemetiki \u010de je vzrok dra\u017eenje receptorjev v C\u017dS antagonisti dopaminskih recept \u2013 Metoklopramid \u2013 prehaja krvno-mo\u017egansko bariero ( str. u\u010dinki somnolenca, distonija, diskinezija, lahko teratogen u\u010dinek na plod).<\/p>\n
119.) NA KATERE DELE BAKTERIJSKE CELICE DELUJEJO PROTIBAKTERIJSKA ZDRAVILA?<\/b> Sinteza celi\u010dne stene:beta-laktamski antibiotiki (penicilini, cefalosporini)<\/p>\n
glikopeptidi. Sinteza proteinov na ribosomih:tetraciklini, aminoglikozidi, makrolidi,<\/p>\n
linkozamidi,kloramfenikol. Sinteza DNA:kinoloni,derivati imidazola, sulfonamidi in trimetoprin, Sinteza mRNA:rifamicin.<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
120.)KAJ MORAMO UPO\u0160TEVATI PRI IZBIRI PROTIBAKTRIJSKE TERAPIJE?<\/b><\/p>\n
Potrebno je upo\u0161tevati trojni dejavnik:vrsto in ob\u010dutljivost bakterije, stanje gostitelja (\u010dloveka, \u017eivali):alergije, funkcijo ledvic, jeter, prebavil, nevtropenija, nose\u010dnost, lastnost zdravila.<\/p>\n
<\/p>\n
121.) KAJ LAHKO POVZRO\u010cI NAPRAVILNA UPORABA PROTIBAKTERIJSKIH ZDRAVIL?<\/b> Nepravilna uporaba lahko povzro\u010di: recidive bolezni, razvoj bakterijske rezistence (bakterije razvijejo sisteme, ki razgrajujejo antibiotik ali ga presnavljajo v neaktivno obliko, ali pa spremenijo proteine, ki so tar\u010da zdravilne u\u010dinkovine), prehude spremembe normalne gostiteljske flore in posledi\u010dne superinfekcije, preob\u010dutljivostne reakcije proti zdravilu ali resne toksi\u010dne u\u010dinke na gostitelja.<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
122.) ANTIBOTIKI, KI INHIBIRAJO SINTEZO CELI\u010cNE STENE, NA\u0160TEJ VRSTE IN OPI\u0160I ZAKAJ PRIDE DO REZISTENCE!<\/b> beta-laktamski antibiotiki: penicilini, cefalosporini<\/p>\n
glikopeptidi: vankomicin, tejkoplanin, ristocetin.\u00a0 Mehanizem za nastanek rezistence<\/b><\/p>\n
Bakterije imajo encim beta-laktamazo (penicilinazo) \u2192 cepitev beta-laktamskega obro\u010da penicilinov. Dodajamo klavulansko kislino, ki je inhibitor beta-laktamaze (v primeru zdravljenja infekcij, ki jih povzro\u010dajo na peniciline rezistentne bakterije).<\/p>\n
<\/p>\n
123.) KAKO DELUJEJO PENICILINI IN KATERE VRSTE POZNAMO?<\/b>Mehanizem delovanja \u2013 baktericiden u\u010dinek. Prepre\u010dujejo sintezo mureina \u2013 glavna sestavina bakterijske stene. Uporabljajo se za zdravljenje: streptokoknih in meningokoknih infekcij in sifilisa. Med najvarnej\u0161imi protibakterijskimi u\u010dinkovinami. A. Parenteralni<\/b> penicilin<\/b>: Penicilin G \u2013 benzilpenicilin, B. Oralni penicilini<\/b>:Penicilin V fenoksimetilpenicilin, C. Penicilinaza rezistentni penicilini<\/b>: Kloksacilin, dikloksacilin, flukloksacilin, D. Penicilini z raz\u0161irjenim spektrom delovanja<\/b>: Ampicilin, amoksicilin, amoksicilin + klavulanska kislina, E.<\/b> Karbenicilini in ureidopenicilini<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
124,) KAKO DELUJEJO NA BAKTERIJSKO CELICO CEFALOSPORINI IN NJEGOVI NE\u017dELJENI U\u010cINKI?<\/b> Mehanizem delovanja: podoben\u00a0 penicilinom, na gram(+) in nekatere gram(-) bakterije. Ne\u017eeljeni u\u010dinki: bistveno manj alergij kot pri penicilinih; rezistenca, peroralna aplikacija \u2013 diareja, mesto intramuskularne injekcije \u2013 bole\u010dina<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
125.) KAKO DELUJEJO NA BAKTERIJSKO CELICO GLIKOPEPTIDI IN NJIHOVA UPORABA?<\/b>Mehanizem delovanja:\u00a0 <\/b>Vgraditev v celi\u010dno steno in pove\u010danje prepustnosti (ozmotski tlak), Klini\u010dna uporaba: <\/b>MRSA, bakterijski meningitis (vankomicin, precej\u0161na toksi\u010dnost, nujni antibiogram!), \u00a0enteritis (vnetja gastrointestinalnega trakta zaradi C. difficile, se uporabljajo tudi\u00a0 tablete – ne prehaja v krvni obtok skozi GIT!) , lokalna raba (bacitracin)<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
101.KATERI ANTIBIOTIKI INHIBIRAJO SINTEZO BAKTERIJSKIH PROTEINOV?<\/b><\/p>\n
Aminoglikozidi in Makrolidi.<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
102.KAKO DELUJEJO NA BAKTERIJE ANTIBIOTIK STREPTOMICIN IN KAKO ERITRONICIN? OPI\u0160I NJUNO KLINI\u010cNO UPORABO!<\/b><\/p>\n
Streptomicin<\/b>: Izolirani iz streptomicet \u2013 STREPTOMICIN, danes najve\u010d GENTAMICIN, TOBRAMICIN, AMIKACIN, NETILMICIN. Mehanizem delovanja:\u00a0 ve\u017eejo se na 30 S podenoto ribosomov in onemogo\u010dajo \u00bbbranje\u00ab mRNA. Klini\u010dna uporaba:<\/p>\n
Predvsem na gram(-) bakterije in gram(+) stafilokoke<\/p>\n
Te\u017eke oku\u017ebe z gram(-) (IV, ototoksi\u010dnost in nefrotoksi\u010dnost) (gentamicin)<\/p>\n
Lokalno (za bakterijska vnetja ko\u017ee in sluznic) (neomicin)<\/p>\n
Streptomicin deluje na mikobakterije<\/p>\n
Novi aminoglikozidi tudi na Pseudomonas aeruginosa (tobramicin)<\/p>\n
Eritromicin<\/b>: ERITROMICIN, AZITROMICIN, DINITROMICIN, KLARITROMICIN. Mehanizem delovanja: ve\u017eejo se na 50 S podenoto ribosomov in prepre\u010dijo translokacijo mRNA, delujejo bakteriostatsko in baktericidno<\/p>\n
Klini\u010dna uporaba:<\/p>\n
podoben spekter kot penicilini, le nekoliko ve\u010d proti gram(-) bakterijam, uporaba kadar je prisotna alergija na peniciline<\/p>\n
zdravilo izbora pri oslovskem ka\u0161lju, pri legionarski plju\u010dnici in spolnih boleznih<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
103.OPI\u0160I MAHANIZEM DELOVANJA TETRACIKLINOV NA BAKTERIJE! ZAKAJ JE MANJ PRIMEREN ZA UPORABO?<\/b><\/p>\n
Mehanizem delovanja: prepre\u010duje vezavo tRNA na mRNA in sintezo proteinov. Klini\u010dna uporaba: \u0161irokospektralni, delujejo na gram(-) in gram(+), se redkeje uporabljajo (mikoplazme, klamidije, spirohete, rikecije). Stranski u\u010dinki: dra\u017eenje \u017eelod\u010dne sluznice, spremembe v normalni \u010drevesni flori, se odlagajo v kosteh in zobeh, pri otrocih obarvanost zob<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
104.OPI\u0160I MEHANIZEM IN KLINI\u010cNO UPORABO KLORAMFENIKOLA! KAK\u0160NI SO TOKSI\u010cNI U\u010cINKI TEGA ANTIBIOTIKA?<\/b><\/p>\n
Mehanizem delovanja<\/b>:\u00a0 Ve\u017ee se na 50S podenoto in prepre\u010di nastanek peptidne vezi med dvema aminokislinama, deluje bakteriostatsko.<\/p>\n
Klini\u010dna uporaba<\/b>: \u0160irok spekter delovanja na gram(-) in (+) bakterije, rikecije, salmonele, klamidije. Lokalna uporaba v obliki mazil (za o\u010di). Ve\u010d uporablja veterina.<\/p>\n
Toksi\u010dnost<\/b> \u2013 po\u0161kodba kostnega mozga (anemija, retikulocitopenija); novorojen\u010dki nimajo dovolj encima za izlo\u010danje kloramfenikola \u2013 sindrom sivega otroka (bruhanje, hipotermija, siva cianoza, kolaps).<\/p>\n
<\/p>\n
105.KATERI ANTIBIOTIKI INHIBIRAJO SINTEZO BAKTERIJSKE DNA IN KATERI BAKTERIJSKE RNA?<\/b><\/p>\n
Bakterijsko DNA<\/b><\/p>\n
1. Kinoloni (fluorokinoloni)<\/p>\n
2. Derivati imidazola<\/p>\n
Bakterijska RNA<\/b><\/p>\n
1. Rifamicin<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
106.KAJ SO SULFANOMIDI IN KAKO DELUJEJO?<\/b><\/p>\n
Prvi antibiotiki<\/p>\n
Sulfonamidi tekmujejo s PABA, inhibirajo sintezo folne kisline. Bakterije ne zmorejo sinteze DNA in propadejo. Trimetoprim blokira pretvorbo folne kisline v aktivno folinsko kislino, ki je potrebna za sintezo nukl. Kislin. Deluje na gram(+) in (-) bakterije; \u0161iroka uporaba je razvila rezistenco. Uporabljamo kombinacijo SULFMETOKSAZOLA in TRIMETOPRIMA.<\/p>\n
<\/p>\n
107.OPI\u0160I DELOVANJE PROTIVIRUSNIH ZDRAVIL?<\/b><\/p>\n
Virusi nimajo lastnega metabolizma, zato z u\u010dinkovinami te\u017eko delujemo nanje<\/p>\n
Delujemo na virusne encime, ki omogo\u010dajo pomno\u017eevanje virusnih nukl. kislin, prepisovanje virusne mRNA in cepljenje virusnih poliproteinov (proteaze)<\/p>\n
Najve\u010d jih je razvitih za zdravljenje oku\u017eb s:<\/p>\n
herpesvirusi<\/p>\n
virusi gripe A in B<\/p>\n
virusi hepatitisa B in C<\/p>\n
papiloma virusi<\/p>\n
HIV-1 in HIV-2<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
108.KATERE SKUPINE PROTIVIRUSNIH ZDRAVIL POZNA\u0160 IN KAKO DELUJEJO?<\/b><\/p>\n
Nukleozidni analogi<\/b>: Najve\u010d uspe\u0161nih protivirusnih zdravil (za zdravljenje herpesov, hepatitisa B, HIV)<\/p>\n
ACIKLOVIR in analogi \u2013 za zdravljenje herpeti\u010dnih sprememb na ko\u017ei, sluznicah, o\u010deh<\/p>\n
Mehanizem delovanja:<\/p>\n
Kot sintezni nukleozidni analogi\u00a0 se vgradijo v virusno DNA in prekinejo njeno sintezo (aciklovir se vgradi namesto dGTP)<\/p>\n
Ve\u017eejo se na encim DNA polimerazo in jo inhibirajo<\/p>\n
Aktivira se v oku\u017eenih celicah, pod vplivom herpesvirusne kinaze (zdravljenje infekcij z virusi, ki imajo ta encim)<\/p>\n
RIBAVIRIN – uspehi pri zdravljenju oku\u017eb z virusi influence z respiratornim sincicijskim virusom, z arenavirusi, bunjavirusi<\/p>\n
Mehanizem delovanja:<\/p>\n
Zavira virusne polimeraze in izdelovanje virusnih mRNA<\/p>\n
toksi\u010den za kostni mozeg in jetra<\/p>\n
ZIDOVUDIN in drugi dideoksinukleozidi (LAMIVUDIN)<\/p>\n
Zavirajo reverzno transkriptazo retrovirusov<\/p>\n
Se vgradijo v DNA namesto dTTP in prekinejo sintezo<\/p>\n
Izbolj\u0161a stanje bolnikov z AIDS-om, nekaj tednov pred porodom zmanj\u0161a prenos virusa HIV z matere na novorojen\u010dka; bolniki ga morajo jemati vse \u017eivljenje<\/p>\n
Uporablja se v kombinaciji z drugimi dideoksinukleozidi<\/p>\n
Nenukleozidni zaviralci reverzne transkriptaze: NEVIRAPIN, DELAVIRDIN (pri zdravljenju AIDS-a za kombinacijo z nukleozidnimi)<\/p>\n
Zaviralci retrovirusne proteaze<\/b>: INDINAVIR, RITONAVIR, NELFINAVIR (ve\u017eejo se na aktivno mesto virusne proteaze in blokirajo njeno dejavnost)<\/p>\n
Prepre\u010dijo posttranslacijsko cepitev virusnega poliproteina in virusno proliferacijo, uporaba pri zdravljenju AIDS-a \u2013 uporabljajo kombinacijo z nukleozidnimi analogi; trojna kombinacija ZIDOVUDIN + LAMIVUDIN + INDINAVIR \u2192 dolgotrajno zmanj\u0161a viremijo in koli\u010dino HIV v krvi \u2013 upo\u010dasni razvoj bolezni, bolnik dalj \u010dasa pre\u017eivi<\/p>\n
Zaviralci nevraminidiaz<\/b>:<\/p>\n
OSELTAMIVIR<\/p>\n
Mehanizem delovanja:<\/p>\n
Inhibitor encima nevraminidaze<\/p>\n
Encim razgrajuje siali\u010dno kislino, ki je sestavni del \u010dlove\u0161ke celice \u2192 novonastali virusni delci zapustijo celico (membrana se razrahlja, celica se razpre); \u010de ni encima, virusi ne morejo iz celice<\/p>\n
AMANTADIN \u2013 tricikli\u010dni amin<\/p>\n
Deluje na virus influence (ortomiksovirus), prepre\u010duje oku\u017ebo, tako da prepre\u010duje zlitje virusne ovojnice s celico, virus se ne more sprostiti v citoplazmo<\/p>\n
Uporaba za profilakso, dnevno, ve\u010d tednov, per os<\/p>\n
Stranski u\u010dinki: reverzibilni: \u017eiv\u010dnost, nespe\u010dnost, \u2193 zmo\u017enost koncentracije<\/p>\n
Manj toksi\u010den je RIMANTADIN<\/p>\n
METISAZON<\/p>\n
Deluje na poksviruse (za zatiranje \u010drnih koz), prepre\u010di prevajanje virusne mRNA in s tem sintezo virusnih proteinov<\/p>\n
Interferoni<\/b>: Celi\u010dni proteini, ki prepre\u010dujejo virusno razmno\u017eevanje neposredno in posredno s spodbujanjem imunskega odziva.<\/p>\n
So vrstno specifi\u010dni, niso pa virusno specifi\u010dni (IFN \u00e1, \u00e2 in \u0103)<\/p>\n
Delujejo:<\/p>\n
protivirusno (\u00e1 in\u00a0 \u00e2) (zavirajo transkripcijo DNA)<\/p>\n
imunomodulatorno (\u0103)<\/p>\n
protiproliferativno<\/p>\n
Aplikacija: v mi\u0161ico, veno, pod ko\u017eo<\/p>\n
Vsi se proizvajajo z rekombinantno DNA tehnologije<\/p>\n
<\/p>\n
109.KAJ SO ANTIMIKOTIKI IN KAKO DELUJEJO?<\/b><\/p>\n
So protiglivna zdravila. Poznamo malo zdravil, so zelo toksi\u010dna \u2013 za sistemsko in lokalno uporabo.<\/p>\n
Mehanizem delovanja:\u00a0 Zavira sintezo ergosterola v glivni celi\u010dni membrani.<\/p>\n
Klini\u010dna uporaba:\u00a0 za sistemsko in lokalno zdravljenje glivnih infekcij, predvsem kandidaz.<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
110.KAJ SO CITOSTATIKI IN KAKO DELUJEJO?<\/b><\/p>\n
Kemoterapija ali zdravljenje s citostatiki pomeni zdravljenje z zdravili, ki uni\u010dujejo<\/p>\n
nenormalne, bolne celice ali prepre\u010dujejo njihovo rast. Namen in domet zdravljenja s citostatiki je torej popolno uni\u010denje bolnih celic in s tem ozdravitev ali pa vsaj zaviranje rasti nenormalnih,bolnih celic in s tem zazdravitev.<\/p>\n
Zdravila vstopijo v krvni obtok in se po njem raz\u0161irijo po vsem telesu. Bolne celice uni\u010dijo tako,da ovirajo njihovo sposobnost delitve in rasti. Ker delujejo citostatiki na vse celice organizma,zlasti na tiste, ki se hitro dele, lahko prizadenejo tudi normalne celice. Zaradi tega prihaja do neza\u017eeljenih stranskih u\u010dinkov zdravljenja s citostatiki. Ti stranski u\u010dinki, ki spremljajo zdravljenje s citostatiki, so ve\u010dinoma kratkotrajni, prehodni, kajti normalna zdrava tkiva se zelo hitro obnavljajo.<\/p>\n
<\/p>\n
111.NA\u0160TEJ IN OPI\u0160I VRSTE KEMOTERAPIJ?<\/b><\/p>\n
Izmeni\u010dna kemoterapija<\/b> (veliki odmerki v dolo\u010denih \u010dasovnih presledkih)<\/p>\n
Kombinirana kemoterapija<\/b> (hkratna uporaba ve\u010d citostatikov)<\/p>\n
Lokalizirano nadzorovano spro\u0161\u010danje u\u010dinkovine<\/b> (posku\u0161amo pripeljati u\u010dinkovino v tumor in dose\u010di, da se sprosti le v tumorju)<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
112.KATERI SO GLAVNI TOKSI\u010cNI U\u010cINKI CITOTOKSI\u010cNIH ZDRAVIL?<\/b><\/p>\n
Akutno se pojavi<\/b>:Slabost in bruhanje, zvi\u0161ana telesna temperatura, akutna nefropatija, hemoliza, alergijske reakcije,\u2026<\/p>\n
Kasnej\u0161i stranski u\u010dinki<\/b> \u010dez nekaj dni do tednov so posledica delovanja citostatikov na nerakava tkiva:<\/p>\n
Po\u0161kodbe kostnega mozga<\/b>: levkopenija, trombocitopenija in anemija; nagnjenost h krvavitvam, infekcijam;<\/p>\n
Po\u0161kodbe prebavnega trakta<\/b>: ulceracije v ustih in \u010drevesju, stomatitis, perforacije, bole\u010dine v abdomnu;<\/p>\n
Reverzibilna alopecija;<\/b><\/p>\n
Ostalo<\/b>: hiperurikemija kot posledica pove\u010dane presnove purinov.<\/p>\n
Po zdravljenju <\/b>pa se lahko pojavijo \u0161e drugi stranski u\u010dinki: imunosupresija, teratogenost, mutagenost, kancerogenost, neplodnost.<\/p>\n
Specifi\u010dni stranski u\u010dinki<\/b>: kardiotoksi\u010dnost, hepatotoksi\u010dnost, plju\u010dna fibroza, pankreatitis, krvavitve iz maternice, retencija urina, hipertenzija, diabetes itd.<\/p>\n
<\/p>\n
113.NA\u0160TEJ VRSTE CITOTOKSI\u010cNIH ZDRAVIL IN OPI\u0160I NJIHOVO DELOVANJE!<\/b><\/p>\n
Alkilirajo\u010de u\u010dinkovine<\/b>: Reagirajo z biolo\u0161ko pomembnimi biomolekulami, predvsem z nukleinskimi kislinami, zlasti z gvaninom \u2192 alkilirajo DNA in povzro\u010dijo smrt celice<\/p>\n
Antimetaboliki<\/b>: Strukturni analogi celi\u010dnih metabolitov (folne kisline, purinov, pirimidinov)<\/p>\n
Delujejo specifi\u010dno na dolo\u010deno stopnjo cel. ciklusa in nadomestijo normalni metabolit \u2192 inhibicija, ustavijo in blokirajo rast tumorskih celic. Pogosto se pojavi rezistenca<\/p>\n
Naravni produkti:<\/b> Rastlinski alkaloidi \u2013 VINBLASTIN, VINKRISTIN \u2013 iz rastline Vincea rosea L. \u2013 povzro\u010data celi\u010dno smrt<\/p>\n
Antibiotiki \u2013 ANTRACIKLINI, AKTINOMICIN, BLEOMICIN \u2013 iz glive Streptomyces, uporaba pri terapiji tumorjev, inhibirajo rast celice, delujejo na DNA, RNA<\/p>\n
Encimi \u2013 ASPARAGINAZA \u2013 iz razli\u010dnih bakterij, blokira sintezo proteinov \u2192 smrt tumorske celice<\/p>\n
Hormoni in njihovi antagonisti:<\/b> Za dolo\u010dene vrste tumorjev \u2013 spolni hormoni, njihovi antagonisti, kortikosteroidi<\/p>\n
ESTROGENI \u2013 blokirajo u\u010dinek androgenov na rast tumorskih celic karcinoma prostate<\/p>\n
ANDROGENI \u2013 negativno vplivajo na rast tumorskih celic karcinoma dojke<\/p>\n
ANTIESTROGENI \u2013 pri zdravljenju karcinoma dojke \u2013 TAMOKSIFEN, NAFOKSIDIN, KLOMIFEN<\/p>\n
KORTIKOSTEROIDI \u2013 sintetski analogi glukokortikosteroidov \u2013 PREDNIZOL, PREDNIZOLON, DEKSAMETAZON<\/p>\n
<\/p>\n
114.KAJ SO VITAMINI IN KAKO JIH DELIMO?<\/b><\/p>\n
Vitamini so organske spojine klju\u010dnega pomena za \u010dlovekovo zdravje (v majhnih koli\u010dinah jih potrebujemo za normalno rast, presnovo (metabolizem), tvorbo encimov in hormonov ter \u0161e in \u0161e). Ljudje jih zau\u017eijemo skupaj s hrano, obstajata pa dve izjemi in sicer vitamina D in K, ki ju tvori na\u0161e telo samo.<\/p>\n
| Vita-mini: latinsko vita pomeni \u017eivljenje, amin pa pomeni vsebuje du\u0161ik – prvi vitamini, ki so jih odkrili, so ga vsebovali, \u010deprav so kasneje ugotovili, da temu ni tako, vendar se je ime obdr\u017ealo do danes.<\/b><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
– topne v vodi (vitamin C in vitamini skupine B)<\/p>\n – topne v ma\u0161\u010dobi (vitamini A, D, E in K) \u00a0<\/b><\/p>\n 115.ZAKAJ JE POTREBEN VITAMIN D? KAK\u0160NE SO POSLEDICE POMANKANJA?<\/b><\/p>\n Vitamin D<\/b> (kalciferol<\/b>) je zadol\u017een za absorpcijo kalcija in fosforja v prebavilih, s \u010dimer posredno uravnava rast in popravlja kosti, zato pomanjkanje vitamina D vodi v rahitis, t.j. napako pri razvoju kosti. Pri pomanjkanju vitamina D se raven kalcija in fosfata tako zni\u017ea, da to ogro\u017ea zdrav razvoj in rast kosti. Bolezen, ki je posledica takega pomanjkanja, je rahitis pri otrocih, pri odraslih pa osteomalacija.<\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n 116.KATERO HIPOVITAMINOZO IMENUJEMO BERIBERI IN KAJ JE ZANJO ZNA\u010cILNO?<\/b><\/p>\n Berib\u0119ri<\/b> je bolezen, ki prizadene \u017eiv\u010devje in srce in jo povzro\u010di pomanjkanje vitamina B1\u00a0(tiamina). Simptomi so izguba telesne te\u017ee, \u010dustvene motnje, Wernickejeva bolezen, mi\u0161i\u010dna oslabelost, bole\u010dine v sklepih, obdobja neenakomernega sr\u010dnega utripa. Pogosto se pojavijo tudi edemi (otekanje tkiva). V napredovani obliki lahko beriberi povzro\u010di sr\u010dno popu\u0161\u010danje in nazadnje smrt.<\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n 117. KATERO HIPOVITAMINOZO IMENUJEMO PELAGRA IN KAJ JE ZANJO ZNA\u010cILNO?<\/b><\/p>\n <\/p>\n To je bolezen dlje \u010dasa trajajo\u010dega pomanjkanja nikotinske kisline (vitamin B3). Pogosto jo imenujemo \u00bb3D<\/b>\u00ab, ker jo zaznamujejo d<\/b>ermatitis, d<\/b>iareja in d<\/b>emenca. Pelagra se pogosteje pojavlja pri kroni\u010dnih alkoholiih, pri osebah, katerih prehrana vsebuje malo proteinov (npr. diete) in tudi sicer pri pomanjkanju ve\u010d vitaminov skupine B.<\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n Glavni naravni viri<\/b> nikotinske kisline so \u017eivila: meso, jetra, jajca, mleko, ribe, krompir, zelena zelenjava, kvas, avokado, dateljni, fige in suhe slive.<\/p>\n<\/div>\n \u00a0<\/b><\/p>\n 118. KATERO HIPOVITAMINOZO IMENUJEMO SKORBUT IN KAJ JE ZANJO ZNA\u010cILNO?<\/b><\/p>\n Skorbut<\/b> je bolezen, ki jo povzro\u010da pomanjkanje vitamina C. Vitamin C je pomemben za pravilno sintezo kolagena v organizmu.<\/p>\n Znaki:<\/p>\n izpadanje zob<\/p>\n po\u010dasno celjenje ran<\/p>\n vnetje sklepov<\/p>\n visoka vro\u010dina<\/p>\n anemija<\/p>\n osteoporoza<\/p>\n edemi spodnjih okon\u010din<\/p>\n Smrt lahko nastopi zaradi HYPERLINK “http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Sr\u010dna_insuficienca” sr\u010dne insuficience.<\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n 119.ZAKAJ LAHKO PRIDE DO POMANKANJA VITAMINA K IN KAK\u0160NE SO POSLEDICE?<\/b><\/p>\n Glavni vzroki za pomanjkanje vitamina K pri odraslih so:<\/p>\n dolgotrajna uporaba antibiotikov;<\/p>\n bolezni jeter; jetra proizvajajo \u017eol\u010dne kisline, ki se izlo\u010dajo v tanko \u010drevo, kjer imajo pomembno vlogo pri absorpciji ma\u0161\u010dob. Ker je vitamin K topen v ma\u0161\u010dobah, vsaka motnja absorpcije ma\u0161\u010dob pomeni tudi motnjo absorpcije vitamina K. Razne bolezni jeter lahko vodijo do zmanj\u0161ane proizvodnje \u017eol\u010da;<\/p>\n \u010drevesne bolezni, ki imajo za posledico motnje absorpcije ma\u0161\u010dob iz \u010drevesja.<\/p>\n Bolj kot pri odraslih je pomanjkanje vitamina K mo\u017eno pri novorojn\u010dkih (a tudi tu je redko). Vzroki za to so:<\/p>\n v \u010drevesju novorojen\u010dkov \u0161e ni bakterij, ki bi lahko proizvajale menakinon;<\/p>\n zgoraj omenjena reciklacija pri novorojen\u010dkih, \u0161e posebej pa pri nedono\u0161en\u010dkih, \u0161e ni povsem funkcionalna.<\/p>\n Posledice pomanjkanja vitamina K so pove\u010dana nagnjenost k mo\u010dnim notranjim krvavitvam in splo\u0161no moteno strjevnaje krvi ob krvavitvah, kalcifikacija hrustanca, motena presnova kosti in posledi\u010dna nagnjenost k osteoporozi in nalaganje netopnih kalcijevih soli v stenah arterijskih \u017eil.<\/p>\n <\/p>\n 120.KAJ SO HORMONI IN KDAJ JIH V TERAPIJI UPORABLJAMO?<\/b><\/p>\n Hormoni so prena\u0161alci informacij med organi oziroma med tkivi v organizmu. Izjema so tako imenovani tkivni hormoni, ki se sintetizirajo na mestu, kjer tudi u\u010dinkujejo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" 1.) FARMAKOLOGIJA, KAJ JE?Je veda o u\u010dinkovanju zdravilnih snovi na \u017eiv organizem. Beseda farmakologija izvira iz gr\u0161ke besede farmakon=zdravilo, logia=nauk. Nauk o zdravilih je za farmakologijo preozka dolo\u010ditev zato se znotraj farmakologije te vede ( farmakognozija, farmacevtska kemija, farmacevtska tehnologija, biofarmacija, farmako-v o\u017ejem smislu, farmakoterapija, nauk o receptiranju, toksikologija) \u00a0 2.) KAJ POU\u010cUJE FARMAKOGNOZIJA,FARMACEVTSKA KEMIJA,TEHNOLOGIJA … Preberi ve\u010d o Farmakologija odgovori na vpra\u0161anja – Izola<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[705],"tags":[1785,706,1924,1925,712],"class_list":["post-2417","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-farmakologija","tag-farma","tag-farmakologija","tag-farmakologija-odgovori-na-vprasanja","tag-odgovori-farmakologija","tag-vprasanja-in-odgovori-farmakologija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2417","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2417"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2417\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2417"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2417"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2417"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}} |