1.) Obkro\u017ei pravilne trditve med stereotipnimi izjavami<\/b>!<\/p>\n
<\/p>\n
e-ni prav <\/p>\n Govori o spremembah osebnosti v procesu staranja, kako vpliva odnos med \u010dlovekom in njegovim sociolo\u0161kim okoljem. Znati moramo opazovati odnos med \u010dlovekom in njegovim socialnim okoljem. Od starej\u0161ih odhajajo na svojo \u017eivljenjsko pot njihovi otroci, obiski postajajo redkej\u0161i, pojavlja se ob\u010dutek odve\u010dnosti in nepomembnosti. Razkrivajo edinstvene na\u010dine, kako se starej\u0161i spopadajo napr. s stresom, ki je v bolezni prisoten. Prou\u010duje se, kako naj se dose\u017ee zdravo staranje. Ni smiselno se osredoto\u010diti le na starej\u0161a leta, pripravljanje na staranje naj zajame \u010das od 40 do 60 leta. To se ka\u017ee tudi s pove\u010danim \u0161tevilom porodov po 40 letu starosti. S porodom se danes \u017ee povpre\u010dno odla\u0161a za 10 let in tudi posamezni primeri do 20 let.<\/p>\n Koledarska (kronolo\u0161ka starost); je starost dolo\u010dena z rojstnim datumom in nanjo ne moremo vplivati.<\/p>\n 6).Zdravstvena geriatrija se ukvarja:<\/b> 7.) Na\u0161tej obdobja preventive za pripravo na starost!<\/b><\/p>\n <\/p>\n -preventiva v srednjem \u017eivljenjskem obdobju,<\/p>\n – preventiva v starostnem obdobju,<\/p>\n – preventiva v poznem \u017eivljenjskem obdobju<\/p>\n 8.) Nacionalni zdravstveni program zajema: <\/b>(VSE JE PRAV)!!<\/b> 9.)<\/b> Avtoimunska teorija lahko pri starej\u0161ih izzove.<\/b>.. (dopolni)<\/b>\u00e0 Avtoimunska teorija lahko pri starej\u0161ih izzove alergijo tudi na hrano<\/span><\/b>.<\/p>\n 10).Biogerontologija je… (dopolni, kak\u0161na veda\/podveda je, kaj prou\u010duje…)<\/b><\/p>\n <\/p>\n Je mlaj\u0161a specialna podveda, ki posku\u0161a najti povezave med specialnimi boleznimi in starostnimi procesi (Miller, 1997). Ugotavljajo, kako je povezano staranje in bolezenski procesi. Predvsem so pomembne navzkri\u017ene povezave. Pove\u010duje se poudarek na individualni spremenljivosti.<\/p>\n 11.) Ali je starost bolezen?<\/b> 12.)<\/b> Kaj navzkri\u017ene komponente povzro\u010dajo?<\/b><\/p>\n <\/p>\n \u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 mutacije v celicah,<\/p>\n \u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 onemogo\u010dajo prenos ionov,<\/p>\n \u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 proteinski sistem postane neprilagodijiv in neu\u010dinkovit.<\/p>\n \u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Domneva se, da nepovratno staranje proteinov (npr. kolagen) povzro\u010da okvaro tkiva in organov (Rockstein, Sussman, 1979). Ta teorija pomaga razumevanju arterioskleroze in starostnih sprememb ko\u017ee.<\/p>\n 13).Najpogostej\u0161i problemi v obdobju staranja so.<\/b>.. (na\u0161tej – izlo\u010danje, odvajanje, …).<\/p>\n Na podro\u010dju dihanja (zmanj\u0161anje dihalne mo\u010di, …), prehranjevanje in pitje (po\u010dasnej\u0161a peristaltika, vnetja dlesni, krvavitve, zmanj\u0161ano izlo\u010danje preb. sokov, pomanjkanje vitaminov in mineralov, pomanjkanje apetita, tremor rok \u2013 ote\u017euje u\u017eivanje hrane in pitje, motnje po\u017eiranja, suha usta…), izlo\u010danje in odvajanje (nokturija, nepopolna izpraznitev mehurja, pogosto uriniranje, strah pred oddaljenostjo do strani\u0161\u010da, obstipacija, …), gibanje in ustrezna lega (osteoporoza, artroza, zmanj\u0161ana aktivnost, vrtoglavice, bole\u010dina, …), \u010disto\u010da in nega telesa (izguba motivacije za lastno skrb, opu\u0161\u010da navade v zvezi z \u010disto\u010do, oslabljen ob\u010dutek za estetski izgled, ogro\u017eenost za RZP pri nepomi\u010dnih ali slabo pomi\u010dnih, …), izogibanje nevarnostim v okolju (slab\u0161i vid, sluh, osteoporoza, nevarnost padcev, dezorientacija, tavanje, slabo presojanje za mo\u017enost nevarnosti, …), spanje in po\u010ditek (nespe\u010dnost, motnje spanja \u2013 organskega izvora, psihi\u010dnega izvora, motnje iz okolice) Biolo\u0161ka gerontologija<\/b> \u2013 preu\u010duje vzroke staranja celic, organov in organizma<\/p>\n Zdravstvena geriatrija <\/b>\u2013 se ukvarja s teorijo in prakso diagnostike, zdravljenjem, gerontoprofilakso, posebnosti rehabilitacije<\/p>\n Psiholo\u0161ka gerontologija<\/b> \u2013 prou\u010duje psihi\u010dne spremembe, povezane s staranjem (percepcija, motorika, spomin, motivacija, emocije, motnje osebnosti).<\/p>\n Socialna gerontologija<\/b> \u2013 prou\u010duje odnos med starostnikom in dru\u017ebo 16.) Po mednarodnih merilih je potrebno v domovih za ostarele predvideti mesto za nastanitev:<\/b> 17.) Holisti\u010den pristop dela je..<\/b>. (dopolni – spada pod smernice gerontolo\u0161ke zdravstvene nege)<\/p>\n \u2022\u00a0 \u00a0 holisti\u010den pristop – sodobna oblika dela,<\/p>\n \u2022\u00a0 \u00a0 holisti\u010den pristop, ki upo\u0161teva omejitve okolja, situacij in vire<\/p>\n znotraj katerih starostnik \u017eivi,<\/p>\n – potreben holisti\u010den (celosten) in individualen pristop v gerontolo\u0161ki zdravstveni negi (povezava biolo\u0161kih, psiholo\u0161kih, fizi\u010dnih, socialnih in duhovnih vrednot.<\/p>\n Alzheimerjeva demenca-prizadane 50-60% obolelih.<\/p>\n 19.) Na\u0161tej smernice gerontolo\u0161ke zdravstvene nege!<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n 20) Napi\u0161i mo\u017ene negovalne diagnoze pri aktivnosti izlo\u010danja in odvajanja!<\/b><\/p>\n Urin, nekontrolirano izlo\u010danje<\/p>\n Urin, funkcionalna inkontinenca<\/p>\n Urin, inkontinenca ob ob\u010dutku, da je uriniranje nujno<\/p>\n Urin, inkontinenca, popolna<\/p>\n <\/p>\n Obstipacija, nevarnost za obstipacijo<\/p>\n Nezmo\u017enost zadr\u017eevanja blata<\/p>\n Driska<\/p>\n <\/p>\n Genetska teorija, teorija mutacij-sprememb, teorija obrabe in po\u0161kodb, mre\u017ena teorija staranja, teorija imunskega sistema, enoorganska teorija, teorija staranja<\/p>\n <\/p>\n 22.) Na\u0161tej raz\u0161irjeno vlogo med. sestre v gerontolo\u0161ki zdravstveni negi!<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n <\/p>\n Vloga terapevta<\/span><\/b> – pomagati pri nesposobnosti, vzpodbujati preostale sposobnosti, izredno pomembna je kakovostna terapevtska komunikacija.<\/p>\n Vloga negovalca<\/span><\/b> <\/b>– pri obolenju medicinska sestra sodeluje v procesu zdravljenja, ozdravitve. V zadnji fazi ga spremlja v procesu umiranja.<\/p>\n Vloga vzgojitelja<\/span><\/b> – pomagati v razumevanju procesa staranja. Nau\u010diti se kako ohranjati zdravje, kako zaznati nevarnosti,\u00a0 zdravstveno vzgojno delovati.<\/p>\n Vloga zagovornika<\/span><\/b> – zagovarjati stali\u0161\u010da starostnika, ko to sam ve\u010d ne zmore, dobra komunikacija s svojci in za starostnika pomembnimi Ijudmi, znati timsko in multidisciplinarno sodelovati.<\/p>\n Vloga raziskovalca<\/span><\/b> <\/b>– veliko je mo\u017enosti raziskovanja glede staranja in odnosa do staranja. mo\u017enosti kakovostnega \u017eivljenja v starosti, kakovostne gerontolo\u0161ke zdravstvene nege in dostojne smrti.<\/p>\n <\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n 23.)<\/b> Staranje je proces, ki poteka od 65. leta naprej: <\/b><\/p>\n a) <\/b>pravilno <\/p>\n 24.) Veda o starostnikih se imenuje…<\/b> (pravilno gerontologija, geriatrija)<\/p>\n GERONTOLOGIJA: <\/b>je veda, ki prou\u010duje fenomene staranja<\/p>\n <\/p>\n 25.) V kolikih dimenzijah gledamo kakovost zdravstvene nege?<\/b><\/p>\n <\/p>\n Kakovost zdravstvene nege lahko gledamo v treh dimenzijah:<\/b><\/b><\/p>\n -Kakovost <\/b>metodologije in tehnologije dela, ki jo ozna\u010dujejo: u\u010dinkovitost, strokovnost, spretnost, varnost, skrbnost, primernost,<\/p>\n -Kakovost<\/b> zaposlenih – medsebojni odnosi strokovnost, ki se ka\u017ee v sposobnostih zaposlenih spo\u0161tovati osebnost pacienta, zaupanju, posredovanju ustreznih informacij, pacientovi avtonomiji, enakopravnosti,<\/p>\n -Kakovost <\/b>organiziranja, ki jo ozna\u010dujejo varnost, udobnost,<\/p>\n neprekinjenost, u\u010dinkovitost in opremljenost (Zaletel, 2004). <\/p>\n <\/p>\n 26.) Starost je…?<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n Je \u010das, ki je potekel od trenutka nastanka \u010dloveka ali nekega \u017eivega bitja.<\/p>\n Starost ni bolezen, je fiziolo\u0161ki pojav \u017eivih bitij<\/p>\n Je proces in obdobje, ki zahteva ve\u010d kot zdravljenje simptomov bolezni ali pomo\u010d v izgubljanju avtonomnosti v \u017eivljenjskih aktivnostih<\/p>\n Je zavedanje dejstva, da so in da potrebujejo ve\u010d<\/p>\n Starej\u0161i \u010dlovek je formirana, izku\u0161ena in edinstvena osebnost Nujnost dokumentiranja v vseh fazah PZN, s tem se zagotavlja kontinuiteto dela v ZN, omogo\u010dena je individualnost ZN in vrednotenje. \u00a0<\/b><\/p>\n Namen je pomnjenje informacij, ki so pomembne za ocenjevanje, na\u010drtovanje, izvajanje in evalvacijo ZN. Je osnova za (komunikacijo, zagotavljanje kakovosti, zakonita odgovornost,raziskovanje).<\/p>\n 28.) Avtoimunska teorija!<\/b><\/p>\n <\/p>\n Deli imunskega sistema – \u00a0pri\u017eeljc in imunsko odgovorne celice, so v kostnem mozgu prizadete s procesom staranja. Zaradi zmanj\u0161anja imunskega sistema, povezanega s staranjem, imajo starej\u0161i zmanj\u0161ano odpornost in hkrati vi\u0161je tveganje za raka in avtoimunske bolezni. Glede na teorijo odpornosti, lahko zrnanj\u0161ano imunsko delovanje privede do pove\u010danega avtoimunskega odziva. Pri avtoimunosti telo proizvaja protitelesa proti sebi. Avtoimunska teorija lahko pri starej\u0161ih izzove alergijo tudi na hrano. Genetske motnje proizvajajo protitelesa, ki povzro\u010dajo avtoimunost.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n 29.) Mo\u017ene negovalne diagnoze pri prehranjevanju in pitju!<\/b><\/p>\n Neuravnove\u0161ena prehrana, ve\u010d kot telo potrebuje<\/p>\n Neuravnove\u0161ena prehrana, manj kot telo potrebuje<\/p>\n Huj\u0161anje<\/p>\n Nepopolno po\u017eiranje<\/p>\n Nausea<\/p>\n Aspiracija, nevarnost za aspiracijo<\/p>\n Nepopolna ustna sluznica (specificirati)<\/p>\n Teko\u010dina, prenizek volumen teko\u010dine<\/p>\n Teko\u010dina, nevarnost za neuravnove\u0161en volumen teko\u010dine<\/p>\n Hranjenje, nezma\u017enost samostojnega hranjenja<\/p>\n Deficit v samonegi \u2013 hranjenje<\/p>\n Neustrezen odnos do hrane (demenca) <\/p>\n Teorije, ki razlagajo proces staranja so:<\/p>\n – biolo\u0161ke teorije staranja,<\/p>\n – psiholo\u0161ke teorije staranja,<\/p>\n – sociolo\u0161ke teorije staranja.<\/p>\n 31.) Psiholo\u0161ka teorija, ena v zvezi s kemijo… <\/b><\/p>\n Psiholo\u0161ka teorija se dotika koncepta motivacije in \u010dlovekovih potreb (hirearhija po Maslowu \u2013 najbolj uporabna teorija v gerontologiji). 5 kategorij potreb, najprej morajo biti zadovoljene ni\u017eje (pomembne), potem se pojavijo vi\u0161je.<\/p>\n Psiholo\u0161ke teorije trdijo, da je \u010dlovek star toliko, kolikor se starega po\u010duti (zato tako velike razlike med ljudmi). Po\u010dutje v starosti pa je dovisno od stopnje \u010dlovekove samozavesti, samozaupanja, kulturnih navad, \u017eivljenjskega optimizma ter uspe\u0161nosti re\u0161evanja problemov.<\/p>\n ALI TO SPODAJ !!<\/p>\n Ta teorija se dotika koncepta motivacije in \u010dlove\u0161kih potreb<\/b>.\u00a0 Maslowa teorija potreb je ena najbolj uporabnih teorij v gerontologiji. Maslow navaja 5 kategorij osnovnih \u017eivljenjskih potreb od najni\u017eje do najvi\u0161je: psiholo\u0161ke potrebe, za\u0161\u010dita in varnost, ljubezen in pripadnost, samozavest, samoaktivnost. Maslow meni, da so ni\u017eje prioritele bolj pomembne od vi\u0161jih. Prehranjevanje in pitje, miselni procesi- pomnenje, spanje in po\u010ditek, gibanje in ustrezna lega, varnost, osebna higiena, odvajanje in izlo\u010danje.<\/p>\n <\/p>\n 33.) <\/b>Katerega leta je v slo nastala depopulacija?<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n Leta 1993<\/b> prvi\u010d v Sloveniji depopulacija<\/p>\n \u017divorojenih otrok 19.793, Umrlih 20 012 (219)<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n 34.) Medicinska gerontologija in geriatrija (s \u010dim se ukvarjata)?<\/b><\/p>\n <\/p>\n Prou\u010duje in se ukvarja z medicinskimi-zdravstvenimi problemi staranja in starosti, ter vpliv teh problemov na razvoj in organizacijo zdravstvenega varstva. Pomembno je, da zdravstveni delavci, ki se ukvarjajo z gerontologijo nenehno med seboj sodelujejo, raziskujejo in izbolj\u0161ujejo polo\u017eaj starostnika, da se na stara leta dobro po\u010duti v svoji sredini. Svoja spoznanja naj skrbno analizirajo in prou\u010dijo preden jih uvajajo v prakso.<\/p>\n <\/p>\n 35.) Med medicinske teorije, ki razlagajo proces staranja, spadajo..<\/b>.<\/b><\/p>\n <\/p>\n Gerontolo\u0161ke medicinske teorije posku\u0161ajo pojasniti tudi, kako biolo\u0161ke spremembe, povezane s staranjem vplivajo na psiholo\u0161ko delovanje \u010dlove\u0161kega telesa. Biogerontologija<\/b> je mlaj\u0161a specialna podveda, ki posku\u0161a najti povezave med specialnimi boleznimi in starostnimi procesi . Ugotavljajo, kako je povezano staranje in bolezenski procesi. Predvsem so pomembne navzkri\u017ene povezave. Pove\u010duje se poudarek na individualni spremenljivosti.(Teorija navzkri\u017ene povezave, teorija prostih radikalov) \u00a0<\/i><\/b>\u00a0\u00a0\u00a0<\/i><\/p>\n [wp_ad_camp_1]<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Razvoj teorije funkcionalnega zdravja <\/i><\/b>je posebej pomemben, saj predstavlja temelj teorij funkcionalnih posledic, ki so pomembne ali narekujejo potrebo po gerontolo\u0161ki zdravstveni negi.<\/i><\/p>\n Med\u00a0 skupine teorij, ki razlagajo proces staranja spadajo:<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 biolo\u0161ke<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sociolo\u0161ke<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 psiholo\u0161ke teorije staranja<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n 36.)Biogerontologija je… ?<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n Je mlaj\u0161a specialna podveda, ki posku\u0161a najti povezave med specialnimi boleznimi in starostnimi procesi . Ugotavljajo, kako je povezano staranje in bolezenski procesi. Predvsem so pomembne navzkri\u017ene povezave. Pove\u010duje se poudarek na individualni spremenljivosti.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n 37.) Teorija navzkri\u017ene povezave!<\/b><\/p>\n Teorija predvideva, da se molekularne strukture, ki so ponavadi lo\u010dene, lahko med seboj pove\u017eejo s pomo\u010djo kemi\u010dnih reakcij. Posamezno vejo DNK molekule ve\u017ee navzkri\u017eni \u010dlen, nato jo po\u0161koduje. V normalnih pogojih se aktivirajo naravni obrambni mehanizmi, ki \u0161kodo popravijo, z nara\u0161\u010dajo\u010do starostjo slednji mehanizmi oslabijo, navzkri\u017ene povezave se nadaljujejo, dokler ne nastopi nepopravljiva \u0161koda. Nakopi\u010dijo se navzkri\u017ene komponente\u00e0povzro\u010dajo:<\/p>\n \u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 mutacije v celicah,<\/p>\n \u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 onemogo\u010dajo prenos ionov,<\/p>\n \u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 proteinski sistem postane neprilagodijiv in neu\u010dinkovit.<\/p>\n Ta teorija pomaga razumevanju arterioskleroze in starostnih sprememb ko\u017ee. <\/p>\n \u2022\u00a0 \u00a0 \u00a0v navadnem metabolizmu<\/p>\n \u2022\u00a0 \u00a0 \u00a0kot reakcija na sevanje<\/p>\n \u2022\u00a0 \u00a0 \u00a0v veri\u017eni reakciji z ostalimi prostimi radikali.<\/p>\n \u2022\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri oksidaciji nekaterih onesna\u017eevalcev okolja (ozon, posamezni<\/p>\n onesna\u017eevalci zraka, pesticidi) <\/p>\n Psiholo\u0161ka teorija staranja<\/b><\/b><\/p>\n Gre za osebnostno strukturo posameznika in dejavnike, ki vplivajo na razvoj osebnosti. Po\u010dutje v starosti je odvisno od stopnje \u010dlovekove samozavesti, samozaupanja, kulturnih navad, \u017eivljenjskega optimizma, ter prilagajanja re\u0161evanju problemov. Pomembno je, koliko so\u017eitja z drugimi lahko zgradi posameznik. Osebnostno manj zreli se prej starajo, tisti z veliko \u017eivljenjske energije pa pozneje Psiholo\u0161ke teorije trdijo, da je \u010dlovek star toliko, kolikor starega se po\u010duti, prav zato obstajajo velikanske razlike med ljudmi. Gre za po\u010dutje, da ste stari toliko, kot se po\u010dutite. V to teorijo vklju\u010dimo u\u010denje, spomin, \u010dustvo, inteligenco in motivacijo.<\/p>\n Ta teorija se dotika koncepta motivacije in \u010dlove\u0161kih potreb. \u00a0Maslowa teorija potreb je ena najbolj uporabnih teorij v gerontologiji. Maslow navaja 5 kategorij osnovnih \u017eivljenjskih potreb od najni\u017eje do najvi\u0161je: psiholo\u0161ke potrebe, za\u0161\u010dita in varnost, ljubezen in pripadnost, samozavest, samoaktivnost. Maslow meni, da so ni\u017eje prioritete bolj pomembne od vi\u0161jih.<\/p>\n <\/p>\n Sociolo\u0161ka teorija staranja<\/b><\/b><\/p>\n Govori o spremembah osebnosti v procesu staranja, kako vpliva odnos med \u010dlovekom in njegovim sociolo\u0161kim okoljem. Znati moramo opazovati odnos med \u010dlovekom in njegovim socialnim okoljem. Od starej\u0161ih odhajajo na svojo \u017eivljenjsko pot njihovi otroci, obiski postajajo redkej\u0161i, pojavlja se ob\u010dutek odve\u010dnosti in nepomembnosti. Razkrivajo edinstvene na\u010dine, kako se starej\u0161i spopadajo napr. s stresom, ki je v bolezni prisoten. Prou\u010duje se, kako naj se dose\u017ee zdravo staranje. Ni smiselno se osredoto\u010diti le na starej\u0161a leta, pripravljanje na staranje naj zajame \u010das od 40 do 60 leta. To se ka\u017ee tudi s pove\u010danim \u0161tevilom porodov po 40 letu starosti. S porodom se danes \u017ee povpre\u010dno odla\u0161a za 10 let in tudi posamezni primeri do 20 let.<\/p>\n Koledarska (kronolo\u0161ka starost); je starost dolo\u010dena z rojstnim datumom in nanjo ne moremo vplivati.<\/p>\n 40.) 21. stoletje (??)<\/b><\/p>\n \u2666\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Geografsko so posebni zavodi neenakomerno razporejeni- zve\u010dine so v severovzhodnem delu Slovenije, osrednja (ljubljanska) regija in Gorenjska pa sta povsem nepokriti.<\/p>\n \u2666\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Premik od institucionalnega k skupnostnim oblikam varstva je ustaljena praksa v ve\u010dini zahodnih dr\u017eav.<\/p>\n \u2666\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Na\u0161a zakonodaja varuje ljudi to skupino ljudi in ji na deklarativni ravni ob pravici do socialne varnosti, do socialnih zdravstvenih in drugih storitev zagotavlja tudi pravico do vklju\u010denosti in dostojanstva.<\/p>\n \u2666\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ko gremo od pisnih dokumentov k izvedbenim,manj vidimo operativnih re\u0161itve, ki bi to v resnici tudi zagotavljaje.<\/p>\n \u2666\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 V zakonodaji ni dobro dolo\u010den na\u010din omejevanja prostosti(kako zagotavljati svobodo in nadzorovati tveganje).<\/p>\n \u2666\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Statusi, ki bi podpirali vklju\u010devanje v skupnost, so pomanjkljivi.<\/p>\n \u2666\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zakoni sicer omogo\u010dajo inovacije, a jih ne spodbujajo.<\/p>\n Normativi in standardi storitev so nedore\u010deni, ljudem nerazumljivi in pomanjkljivo dolo\u010deni<\/p>\n 41.)<\/b> Preventiva!<\/b><\/p>\n Z razli\u010dnimi dejavnostmi \u017eelimo dose\u010di kakovostno starost, ki ni zdru\u017eena z boleznijo.<\/p>\n Preventivne dejavnosti v:<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 srednjem \u017eivljenjskem obdobju<\/b> (trenirati svoj spomin, ostati fizi\u010dno aktiven, zdravo prehranjevanje, odprava slabih navad)<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v starostnem obdobju<\/b> (kakovostni na\u010din \u017eivljenja, ki prepre\u010duje najpogostej\u0161e bolezni in bolezenska stanja po 60. l. starosti)<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 preventiva v poznem \u017eivlj<\/b>. obdobju (temelji na poznavanju deficitarnih stanj v organizmu, ki so zna\u010dilna za pozno \u017eivljjenjsko obdobje \u2013 gre za preventivne dejavnosti na fizi\u010dnem, psihi\u010dnem in socialnem podro\u010dju)<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n 41.a )<\/b> PREVENTIVA V SREDNJEM \u017dIVLJENJSKEM OBDOBJU<\/b><\/b><\/p>\n Srednje \u017eivljenjsko obdobje je \u010das, kjer se moramo za\u010deti sistemati\u010dno pripravljati na starost.<\/p>\n Obi\u010dajno navade iz otro\u0161tva sledijo v starost. Prepre\u010devati je potrebno bolezni, ki pospe\u0161ujejo proces staranja in spoznavati dejavnike tveganja v zvezi z boleznimi srca, obto\u010dil (arterioskleroza), dihal, centralnega \u017eiv\u010dnega sistema, \u017elez z notranjim izlo\u010danjem, prebavil in gibal.\u010ce bi odpravili bolezni, ki pestijo \u010dlove\u0161tvo v srednji generaciji je Gverille leta 1976 ugotovil, da bi medicina podalj\u0161ala povpre\u010dno \u017eivljenjsko dobo za cca. 20 let.<\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n Za\u010deti upo\u0161tevati napotke za zdravo starost ((Klinika Mayo<\/span>)<\/p>\n <\/p>\n Trenirati svoj spomin <\/span><\/i>(mo\u017eganske celice s starostjo ne umirajo, odprti za nove mo\u017enosti u\u010denja, ve\u010dja du\u0161evna in telesna stimulacija.<\/p>\n Ostati fizi\u010dno aktiven <\/span><\/i>(<\/i>redna telovadba oz telesna aktivnost, ki pomaga \u017eiveti dlje kakovostnej\u0161e).<\/p>\n Prehranjevati si zdravo <\/span><\/i>(sadje, zelenjava, polnozrnati \u017eitni izdelki, omejitev<\/p>\n nasi\u010denih ma\u0161\u010dob, sladkor in sol).<\/p>\n Odpraviti slabe <\/span><\/i>navad<\/span><\/i>e<\/span><\/i> <\/i>(kajen<\/i>j<\/i>e, <\/i>alkohol in drugo).<\/p>\n Pazite na svoje razpolo\u017eenje<\/span><\/i> <\/i>(<\/i>osredoto\u010diti se v \u017eivljenju na tisto kar je pomembno, znebiti se nepomembnega Loretta la Roche v knjigi:<\/p>\n Sprostitev leta 1998 ugotavlja: \u00bb\u0160e nih\u010de ni na svoji smrtni postelji<\/p>\n ob\u017ealoval, da se je preve\u010d smejal\u00ab )<\/p>\n Gojiti duhovnost<\/span><\/i> <\/i>(ni <\/i>pomembno kako se imenuje \u00bbvi\u0161ja sila\u00ab,<\/p>\n pomembno je poznati svojo duhovnost Raziskave ka\u017eejo, da tisti,<\/p>\n ki v kaj zaupajo, la\u017eje prena\u0161ajo \u017eivljenjske preizku\u0161nje.<\/p>\n Ostati\u00a0 povezan<\/span><\/i> <\/i>(<\/i>postati del dru\u017ebenih mre\u017e prijateljev in dru\u017einskih \u010dlanov, prostovoljna dejavnost, skupine za samopomo\u010d.Raziskave v ZDA ugotavljajo, da ljudje stari nad 75 let, ki \u017eivijo sami je smrtnost dvakrat ve\u010dja kot pri ostalih).<\/p>\n Na\u010drtovati v naprej<\/span><\/i> <\/i>(finan\u010dne zadeve, na\u010din \u017eivljenja, dolo\u010diti vse kajje za posameznika pomembno (oporoka), zagotoviti si sredstva za \u017eivljenjski slog).<\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n 41.b ) <\/b>PREVENTIVA V STAROSTNEM OBDOBJU<\/b><\/b><\/p>\n Vse \u0161teje, ne le to kar predvideva datum rojstva Kakovostni na\u010din \u017eivljenja- navade, mi\u0161ljenja, izku\u0161nje in pristopi, ki si jih posameznik zbere na poti skozi \u017eivljenje.<\/p>\n <\/p>\n Prepre\u010duje najpogostej\u0161e bolezni in bolezenska stanja po 60 letu starosti Ugotovljeno je, da se v starosti pojavljajo iste bolezni kakor v srednjih letih, vendar se nekatere pojavljajo pogosleje.<\/p>\n <\/p>\n Glavni vzroki so: starostna sprememba tkiv- katabolni procesi, neustrezna prehrana, pomanjkanje prilagajanja na okolje, spremenjen obrambni mehanizem organizma in psihosocialne \u017eivljenjsko spremenjene razmere.<\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n 41.c) <\/b>PREVENTIVA V POZNEM \u017dIVLJENJSKEM OBDOBJU<\/b><\/b><\/p>\n Temelji na podrobnej\u0161em poznavanju dolo\u010denih deficitarnih stanj <\/b>v organizmu zna\u010dilno za pozno \u017eivljenjsko obdobje.<\/p>\n <\/p>\n Preventiva le- teh je zelo kompleksna, <\/b>saj je nastanek posameznih deficitarnih stanj povezan s psihi\u010dnimi, fizi\u010dnimi in socialnimi problemi v starosti. Prav zaradi tega \u0161e posebej preventivne dejavnosti segajo v fizi\u010dno, psihi\u010dno in socialno podro\u010dje. \u00a0<\/b><\/p>\n Projekcija prebivalstva v SLO za leto 2020 napoveduje 19,4 % starega prebivalstva to je ljudi starej\u0161ih od 64 let.<\/b><\/p>\n <\/b> <\/p>\n Delimo jo na tri velike skupine:<\/p>\n Socialna gerontologija, medicinska klini\u010dna geriatrija in gerontologija, eksperimentalna gerontologija.<\/p>\n 44.)<\/b> Zna\u010dilnosti srednjega \u017eivljenjskega obdobja!<\/b><\/p>\n Srednje \u017eivljenjsko obdobje je \u010das, kjer se moramo za\u010deti sistemati\u010dno pripravljati na starost.<\/p>\n Obi\u010dajno navade iz otro\u0161tva sledijo v starost. Prepre\u010devati je potrebno bolezni, ki pospe\u0161ujejo proces staranja in spoznavati dejavnike tveganja v zvezi z boleznimi srca, obto\u010dil (arterioskleroza), dihal, centralnega \u017eiv\u010dnega sistema, \u017elez z notranjim izlo\u010danjem, prebavil in gibal.<\/p>\n \u010ce bi odpravili bolezni, ki pestijo \u010dlove\u0161tvo v srednji generaciji je Gverille leta 1976 ugotovil, da bi medicina podalj\u0161ala povpre\u010dno \u017eivljenjsko dobo za cca. 20 let.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n 45.) <\/b>Kateri dejavniki sodelujejo pri teoriji obrabe in po\u0161kodb?<\/b><\/p>\n <\/p>\n Zlasti prosti radikali. ,staranje je bodisi posledica genetskih lastnosti (mutacije somatskih celic, napake v zgradbi beljakovin, kopi\u010denje presnovnih odpadkov ali \u0161kode, ki jo povzro\u010dajo O2 prosti radikali),dejavniki okolja (ionizirajo\u010de sevanje, strupene snovi- aldehidi, ketoni), mikroorganizmi, lahko pa nastane zaradi njihove medsebojne interakcije.<\/p>\n <\/p>\n 46.) Kaj je apoptoza?<\/b><\/p>\n <\/p>\n Je programirana celi\u010dna smrt. Procesi kot pri staranju pomembni pri nastanku mnogih bolezni, ki so povezane z upadanjem funkcij. npr-pe\u0161anje srca, ledvic, jeter, sladkorna bolezen, parkinsonova bolezen.<\/p>\n <\/p>\n 47.) Kaj je demenca?<\/b><\/p>\n <\/p>\n Kroni\u010dna napredujo\u010da mo\u017eganska bolezen<\/strong>, <\/b>ki prizadene vi\u0161je mo\u017eganske funkcije, kot so spomin, mi\u0161ljenje, orientacija, razumevanje, ra\u010dunske in u\u010dne sposobnosti ter sposobnosti govornega izra\u017eanja in presoje.Posledica mo\u017eganske bolezni ali okvare, pojavi se brez motenj zavesti. \u00a0<\/b><\/p>\n Alzheimerjeva, multiinfarktna, kombinirana oblika.<\/p>\n Demenca z Lewijemi telesci, subkortikalna ter presnovno-toksi\u010dna demenca, Pickova, Parkinsonova, Huntingtonova demenca, mo\u017eganski tumorji, sifilis, pozna shizofrenija, Creutzfeld-Jakobova demenca. <\/b><\/p>\n Za\u010detni stadij(blaga demenca);<\/b><\/p>\n <\/p>\n Napredujo\u010di st. (srednje razvita demenca)<\/b><\/p>\n <\/p>\n Kon\u010dni.st<\/b>(povsem razvita demenca)<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n 49.) Ali starost vpliva na demenco?<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n Demenca je bolezen starosti.<\/strong> S starostjo se namre\u010d tveganje za njen nastanek pove\u010duje. Po nekaterih podatkih ima demenco 1 odstotek ljudi pred 65. letom starosti, po 65. letu pa odstotek ljudi z demenco strmo raste. Po 90. letu bolezen prizadene kar 60 odstotkov ljudi. Poznamo dve obliki Alzheimerjeve bolezni: zgodnjo obliko pred 65. letom starosti in pozno obliko po 65. letu. Izid je slab\u0161i pri zgodnji obliki, saj bolezen hitreje napreduje. Pri tej obliki ima pomembno vlogo genetska nagnjenost za razvoj bolezni.<\/p>\n \u00a0<\/b>Da vpliva!<\/b><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" 1.) Obkro\u017ei pravilne trditve med stereotipnimi izjavami! e-ni prav a) ve\u010dina starej\u0161ih je slabotna in boleha b) starej\u0161i so ve\u010dinoma zmedeni, senilni, skleroti\u010dni c) ve\u010dina starej\u0161ih so revni, so finan\u010dno breme dru\u017ebe, so neproduktivni d) ve\u010dina starej\u0161ih je spolno nedejavnih e) na staranje ne gledamo kot zdravstveni problem 2.) Staranje prebivalstva je novej\u0161i demografski … Preberi ve\u010d o Gerontolo\u0161ka zdravstvena nega<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[543],"tags":[1927,1926,1733,1928],"class_list":["post-2420","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-letnik-zn-gerontologija-in-rehabilitacija","tag-gerontologija","tag-gerontoloska-zdravstvena-nega","tag-zdravstvena-nega-gerontologija","tag-zn-gerontoloskega-bolnika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2420","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2420"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2420\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2420"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2420"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2420"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\na) ve\u010dina starej\u0161ih je slabotna in boleha
\nb) starej\u0161i so ve\u010dinoma zmedeni, senilni, skleroti\u010dni
\nc) ve\u010dina starej\u0161ih so revni, so finan\u010dno breme dru\u017ebe, so neproduktivni
\nd) ve\u010dina starej\u0161ih je spolno nedejavnih
\ne) na staranje ne gledamo kot zdravstveni problem
\n2.) Staranje prebivalstva je novej\u0161i demografski pojav 20. stoletja!<\/b>
\na) pravilno<\/span><\/b>
\nb) ni pravilno<\/p>\n
\n3.) Geriatri\u010dne preiskave opredeljujejo spodnjo mejo za starost po:<\/b>
\na) 65 letu<\/span><\/b>
\nb) 70 letu
\nc) 75 letu
\n4.)<\/b> Geriatri\u010dni problemi nastopajo po:<\/b>
\na) 70 letu
\nb) 75 letu<\/span><\/b>
\nc) 80 letu
\nd) 85 letu<\/p>\n
\n5.) Sociolo\u0161ka teorija staranja (dopolni 2-3 stavke)<\/b>!<\/p>\n
\n-teorija in praksa diagnostike
\n– gerontoprofilaksa
\n-zdravljenje
\n-rehabilitacija<\/p>\n
\na)<\/span><\/b> omogo\u010diti starej\u0161im \u010dim dalj\u0161e neodvisno \u017eivljenje v doma\u010dem okolju<\/span>
\nb)<\/b> izbolj\u0161ati razumevanje okolja za specifi\u010dne potrebe in pojave, ki spremljajo staranje<\/span>
\nc) <\/span><\/b>pribli\u017eati primarno zdravstveno varstvo ljudem in s tem racionalizirati bolni\u0161ni\u010dno zdravljenje<\/span>
\nd)<\/span><\/b> izbol\u0161ati skrb za neozdravljivo bolne in umirajo\u010de<\/span>
\ne)<\/span><\/b> organizirati neinstitucionalne oblike \u017eivljenja<\/span><\/p>\n
\na) da
\nb) ne<\/span><\/b><\/p>\n
\n14). Na\u0161tej zdravstvene vidike staranja in starosti! <\/b>(dopolni\/na\u0161tej)<\/p>\n
\n15) <\/b>S starostnikom se sre\u010damo na naslednjih nivojih zdravstvenega varstva:<\/b> (NA VSEH NIVOJIH)!!
\na) primarno
\nb) sekundarno
\nc) terciarno<\/p>\n
\na) za 5% starej\u0161ih<\/span><\/b> (pravilno).
\nb) 10%
\nc) 15%<\/p>\n
\n18.) Katera oblika demence je najpogostej\u0161a pri starostnikih?<\/b><\/p>\n\n
\n21.) <\/b>Na\u0161tej teorije, ki razlagajo vzroke staranja!<\/b><\/p>\n\n
\nb) ni pravilno<\/span><\/b><\/p>\n
\n <\/p>\n
\n27.) Nujnost dokumentacije v vseh fazah procesa ZN <\/b><\/p>\n\n
\n30.)<\/b> Na\u0161tej teorije staranja (3)!<\/b><\/p>\n\n
\n32.) Pri katerih aktivnostih starostnik potrebuje pomo\u010d?<\/b><\/p>\n
\n38.) Kje nastajajo prosti radikali?<\/b><\/p>\n
\n39.) Psiholo\u0161ke in sociolo\u0161ke teorije!<\/b><\/p>\n
\n42.) Projekcija prebivalstva v SLO za leto 2020 napoveduje…<\/b><\/p>\n
\n43.) Delitev gerontologije!<\/b><\/p>\n
\n48.) Znaki, oblike, stadiji demence!<\/b><\/p>\n\n
\n
\n