{"id":2422,"date":"2013-10-07T19:15:28","date_gmt":"2013-10-07T18:15:28","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2422"},"modified":"2013-10-07T19:36:12","modified_gmt":"2013-10-07T18:36:12","slug":"etika-bistvo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/etika-bistvo\/","title":{"rendered":"Etika – bistvo"},"content":{"rendered":"
\n

\u00a0<\/b>Kaj za vas pomeni pojem morala? Razlo\u017eite razliko med etiko in moralo. Kaj za vas pomeni pojem etika?<\/b><\/p>\n

Morala iz latinske besede mos, pomeni zna\u010daj, ravnanje, \u017eivljenje<\/b><\/p>\n

Je pojem, ki se uporablja za opis obstoje\u010dih dru\u017ebenih pravil in standardov, brez katerih si ne\u00a0 moremo zami\u0161ljati neke stabilne dru\u017ebe. -Vezana je na prostor in \u010das. Je niz pravil obna\u0161anja, ki posamezniku pomagajo razlikovati med dobrim in slabim, medtem ko je etika teoreti\u010dno vrednotenje moralnih pravil.<\/p>\n

Etika je iz gr\u0161ke besede ethos, ki pomeni bivali\u0161\u010de, de\u017eela, navada, \u0161ege, obi\u010daji.<\/p>\n

<\/p>\n

Se uporablja kot sinonim za moralo, vendar je praviloma omejena na pravila in norme za specifi\u010dne vrste vedenja ali kodeksa etike specialnih skupin. Etika je niz pravil, ki definirajo pravilno ali napa\u010dno vedenje. Je filozofska disciplina.<\/p>\n

2. Kako bi opisali pojme biti dele\u017een skrbi, poskrbeti za, dajati skrb, skrbeti za?<\/b><\/p>\n

Biti dele\u017een skrbi<\/span> (prejemati skrb): Gre za interakcijo med tistim, ki daje oz. prejema skrb (je dele\u017een skrbi). Da bi proces uspel je klju\u010dnega pomena izpostavitev medsebojnega odnosa (med MS in pacientom), ki to omogo\u010da. Vrednota ustrezna situaciji je odzivnost.<\/p>\n

Poskrbeti za<\/span>: Pomeni ustrezno ukrepanje v konkretni situaciji. Pripravljeni in sposobni smo prevzeti odgovornost in nekaj narediti, se odzvati, \u010de vidimo, da je potrebno. Vrednota, ki ustreza temu konceptu je odgovornost.<\/p>\n

Dajati skrb:<\/span> Pomeni, da prej zaznano skrb udejanjimo. Izhajamo iz tega, da smo kompetentni to potrebo zadovoljiti in da razpolagamo z viri, ki so potrebni, da nudimo skrb kakr\u0161na je v dani situaciji potrebna. Vrednota ustrezna situaciji kompetentnost.<\/p>\n

Skrbeti za<\/span>: Pomeni prepoznati potrebo po skrbi. Temu ustreza vrednota pozornost.<\/p>\n

3. Opi\u0161ite pojem vrednote.<\/b><\/p>\n

Vrednote so splo\u0161ne kategorije pojavov, ki jih ocenjujemo kot dobre in za\u017eelene. Vrednote sestavljajo stali\u0161\u010da in prepri\u010danja.<\/p>\n<\/div>\n

 <\/p>\n

\n

4. \u010cigave vrednote upo\u0161tevamo pri sprejemanju eti\u010dnih odlo\u010dite? \u010cigave vrednote so pomembnej\u0161e (pacientove, medicinke sestre)?<\/b><\/p>\n

Pomembne so obojne vrednote tako pacientove kot vrednote MS. Pri sprejemanju odlo\u010ditev so\u00a0 bolj pomembne pacientove vrednote.<\/p>\n

5. Kje so zapisane profesionalne vrednote in katera podro\u010dja zajemajo?<\/b><\/p>\n

Profesionalne vrednote dolo\u010dajo dogovorjeni standardi neke strokovne discipline. Profesionalne vrednote ZN dolo\u010da Kodeks etike, standardi profesionalnih kompetenc in strokovna praksa ZN.<\/p>\n

6. Ali se lahko osebne in profesionalne vrednote razlikujejo in zakaj? <\/b><\/p>\n

Da. Osebne so individualna prepri\u010danja, navade, standardi in ideali, ki vodijo vedenje in na\u010din posameznikovega pridobivanja \u017eivljenjskih izku\u0161enj. Profesionalne vrednote dolo\u010dajo dogovorjeni standardi neke strokovne discipline.<\/p>\n

7. Kaj so vrednote in kaj pomenijo za \u017eivljenje posameznika?<\/b><\/p>\n

So splo\u0161ne kategorije pojavov, ki jih ocenjujemo kot dobre in za\u017eelene. So prepri\u010danja o tem kaj je dobro in kaj ni, kaj je prav in kaj ni, kaj je vredno ceniti in kaj ne. Pomembne so zato ker vplivajo na odlo\u010ditve in dejanja, vklju\u010dno z eti\u010dnimi odlo\u010ditvami.\u00a0 Vrednote so osebni vidiki in osnove dru\u017ebenega in eti\u010dnega \u017eivljenja. Izhajajo iz \u010dlovekovih potreb ali \u017eelja in jih oblikuje posameznikova kultura, dru\u017eina, stan, delovno okolje\u2026 lahko jih prepoznamo iz posameznikovega vedenja oz. jih verbalno ali ne-verbalno izra\u017ea. Vrednote so organizirane v sistem, ki ima dolo\u010den pomen za posameznika. Nekatere vrednote so pomembnej\u0161e od drugih in imajo vi\u0161jo prioriteto znotraj posameznikovega vrednostnega sistema. Vsaka vrednota ima motivacijsko mo\u010d in narekuje posameznikovo izbiro.<\/p>\n

8. Opi\u0161ite osebne vrednote.<\/b><\/p>\n

So individualna prepri\u010danja, navade, standardi in ideali, ki vodijo vedenje in na\u010din posameznikovega pridobivanja \u017eivljenjskih izku\u0161enj. Osebne vrednote so pomembne saj vplivajo na odlo\u010ditve MS in tudi kako bo k temu pristopila in kako bo to naredila. Osebni vrednostni sistem je hierarhi\u010dno razporejen in se razlikuje od posameznika do posameznika. Vsaka MS ima svoj vrednostni sistem, ki je nastal pod vplivom kulture iz katere izhaja, verskih in politi\u010dnih prepri\u010danj, izobrazbe in \u017eivljenjskih izku\u0161enj.<\/p>\n

9.<\/b> Kaj je vrednostni sistem.<\/b><\/p>\n

Vsak posameznik se dr\u017ei niza vrednot, ki si jih je izbral in jim dolo\u010dil pomembnost. Vrednostni sistem je osnova na\u010dinu \u017eivljenja in usmerja posameznika in oblikuje osnovo njegovega vedenja, ki je osnova odlo\u010ditvam in izbiram.<\/p>\n

Je hierarhi\u010dno urejen, ureditev temelji na pomembnosti, ki jo posamezna vrednota predstavlja za posameznika.<\/p>\n<\/div>\n

 <\/p>\n

\n

10. Kako bi opisali konfliktnost vrednot (nasprotnost)? In kako jo re\u0161ujemo? Kako ravnamo v primeru ko gre za konfliktnost vrednot? S \u010dim si pomagamo?<\/b><\/p>\n

Moralne in nemoralne vrednote so lahko zelo hitro\u00a0 v medsebojnem nasprotju in v nasprotju s pacientovimi pravicami. Osebne vrednote so lahko v nasprotju z poklicnimi vrednotami. Vrednota MS, da dela v dobro pacienta je lahko v nasprotju z vrednoto spo\u0161tovanja pacientove pravice do izbire. Pacient potrebuje za laj\u0161anje bole\u010din ve\u010djo dozo analgetika od predpisane. MS mora dati pravo dozo analgetika, ki ne zadostuje in je tako v konfliktu z dojemanjem poklicne vrednote – laj\u0161anje trpljenja pacientu. Spo\u0161tovanje pravice do osebne svobode pri starej\u0161ih pacientih je v nasprotju z vrednotami institucije o pacientovi varnosti in dvigom ograjice. V vseh na\u0161tetih situacijah MS ugotovi vrednote, pravice in ustrezajo\u010de dol\u017enosti, ki so vklju\u010dene, kje in kako se pojavlja konflikt med njimi. Nato mora ugotoviti katere vrednote so najpomembnej\u0161e in katere pravice in z njimi povezane dol\u017enosti so vklju\u010dene. Lahko se zgodi, da mora MS izvajati zdravstveno nego v nasprotju z njeno vestjo. V tem primeru si pomagamo z strokovnimi navodili in kodeksom etike, ki nas usmerjajo k razre\u0161itvam vrednostnih konfliktov.<\/p>\n

11. Opi\u0161ite profesionalne vrednote.<\/b><\/p>\n

Profesionalne vrednote dolo\u010da zadnji dogovorjeni standard, ki ga pripravi in podpre strokovna skupina. Profesionalne vrednote stroke ZN dolo\u010dajo kodeksi etike, profesionalni kodeksi obna\u0161anja v stroki, standardi profesionalnih kompetenc in strokovna praksa ZN. Medicinske sestre se u\u010dijo profesionalnih vrednot v dveh smereh: skozi formalna navodila in neformalno opazovanje prakse ZN in jih postopno vklju\u010dujejo v svoj osebni vrednostni sistem. Nekatere tradicionalne profesionalne vrednote v ZN spadajo med tako imenovane ne-moralne, to pomeni, da temeljijo na osebnih preferencah, okusu in dru\u017ebeno dolo\u010denih normah stila in spodobnosti. \u010ce navedemo nekatere ne moremo mimo pravil obla\u010denja (vklju\u010dno z barvo in stilom uniforme), \u010disto\u010de, dogovorjene rutine (\u00bbvedno smo delali tako\u00ab) in u\u010dinkovitosti. Druge profesionalne vrednote so izrazito moralne narave; na primer osebna integriteta, pravi\u010dnost, nepristranskost, skrb, so\u010dutje, po\u0161tenost,resnicoljubnost, zvestoba, zagovorni\u0161tvo in podobno. Profesionalne vrednote so eksplicitno izra\u017eene v kodeksu etike, kodeksu vedenja in drugih formalnih oblikah navodil in predpisov, ki predstavljajo javne standarde profesionalnih skupin.<\/p>\n

12. Opi\u0161ite kulturne vrednote.<\/b><\/p>\n

So sprejeti in prevladujo\u010di standardi neke skupine ali skupnosti, ki dolo\u010dajo dru\u017ebeno sprejemljiva ali nesprejemljiva vedenja \u010dlanov grupe in predpisujejo dru\u017ebene odnose in vloge v komunikaciji med \u010dlani skupine. Kulture imajo svoj moralni sistem, ki dolo\u010da moralne vrednote in prepri\u010danja o tem kaj je prav in kaj je narobe, prav tako ima posamezna kultura izdelana pravila in principe na osnovi katerih usmerja pravilno vedenje.<\/p>\n<\/div>\n

 <\/p>\n

\n

 <\/p>\n

13. Opi\u0161ite religiozne vrednote.<\/b><\/p>\n

Pogosto jih zamenjujemo s kulturnimi vrednotami in prepri\u010danji in \/ali kulturo kot tako. So podobno kot etika produkt kulturnega in zgodovinskega razvoja iz katere izhajajo. Vsi ljudje ne odra\u0161\u010dajo pod vplivom organizirane religije, vendar jih kar precej nadaljuje z izvajanjem religioznih obveznosti veroizpovedi kateri pripadajo. Vrednote,ki se jih nau\u010dijo v verskem kontekstu so zelo mo\u010dne in trdovratne in obdr\u017eijo svoj vpliv \u0161e potem ko posameznik opusti dolo\u010deno versko prepri\u010danje. Verske vrednote lahko podzavestno vplivajo na posameznikovo delovanje.<\/p>\n

 <\/p>\n

To pa zato ker so obi\u010dajno zelo globoko zakoreninjene v okolju in izku\u0161njah posameznika(vgrajene) in jih ne moremo obravnavati druga\u010de kot skupaj z njim. Na primer,ve\u010dina religij vcepi pravila, ki vplivajo na posameznikova prepri\u010danja, ki zadevajo \u017eivljenje in smrt in pomen posmrtnega \u017eivljenja. Kar vpliva na kasnej\u0161e odlo\u010ditve oziroma gledanje na dejanje kot je abortus. U\u010denje \u0161tevilnih organiziranih religij sku\u0161a zajeti skoraj vse vidike \u010dlovekovega delovanja. Na primer vsi aspekti Ortodoksnega judovstva vsebujejo specifi\u010dne vrednote in principe, ki so obi\u010dajno vgrajeni v specifi\u010dne zakone vklju\u010dno s tistim ki upravlja s pripravo hrane. Hinduizem je druga\u010den niz religioznih prepri\u010danj, ki dajejo duhovni pomen posameznikovim navadam in dejanjem do drugih.<\/p>\n

 <\/p>\n

Islam zahteva privr\u017eenost (muslimanov) Alahovi volji v vseh aspektih njihovega \u017eivljenja. Geografska mobilnost dana\u0161nje dru\u017ebe pomeni, da morajo MS skrbeti za paciente z najrazli\u010dnej\u0161imi kulturnimi vrednotami in verskimi prepri\u010danji, ki so zelo druga\u010dne od njihovih, vrednotami in prepri\u010danji, ki jih mora prepoznati in spo\u0161tovati, tako da lahko nudi u\u010dinkovito ZN.<\/p>\n

 <\/p>\n

14. Katere vrednote predstavljajo bistvo etike skrbi? <\/b><\/p>\n

Pozornost, odgovornost,kompetentnost, odzivnost.<\/p>\n

 <\/p>\n

15. Sprejemanje so\u010dloveka po lastnem vrednostnem sistemu je:\u00a0 pravilno ali\u00a0 nepravilno; zakaj?<\/b><\/p>\n

Nepravilno. Medicinska sestra mora upo\u0161tevati lasten in pacientov vrednostni sistem<\/p>\n

 <\/p>\n

16. Opi\u0161ite razliko med moralnimi in ne-moralnimi vrednotami.<\/b><\/p>\n

Vrednote ne-moralne narave, ne temeljijo na moralni obravnavi in pomembni moralnih interesih drugih ljudi. Podobno kot slog in ugled tudi vrednote temeljijo na osebnih preferencah, prepri\u010danjih in je stvar okusa (npr. zgled, urejenost na oddelku).<\/p>\n

Vrednote moralne narave pa so izrazito moralne narave, izhajajo in ob\u010dutnega interesa, ki ga v\u00a0 ljudeh vzbujajo vpra\u0161anja \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja, svobode, samo-odlo\u010ditve, blagostanja in dobrega po\u010dutja. Eti\u010dno ravnanje je ravnanje pod vplivom moralnih vrednot, ki vodijo posameznika pri dejanjih in vedenju tako v instutucionalni kot osebni obravnavi.<\/p>\n

 <\/p>\n

17. V primeru, da se pri re\u0161evanju eti\u010dne situacije osebne in profesionalne vrednote ne ujemajo, katere smo dol\u017eni spo\u0161tovati in zakaj?<\/b><\/p>\n

\u010ce so\u00a0 osebne vrednote MS\u00a0 ne ujemajo s profesionalnimi, je dol\u017ena spo\u0161tovati profesionalne, ker ji tako narekuje kodeks etike. \u010ceprav obstajajo tudi izjeme, kjer lahko kr\u0161imo predpise.<\/p>\n<\/div>\n

 <\/p>\n

\n

18. Razlo\u017eite pojem profesionalna etika.<\/b><\/p>\n

Profesionalna etika pomeni dogovorjene standarde vedenja neke skupine in je opisana v kodeksu etike profesionalne skupine. Na primer: od MS se pri\u010dakuje, da se bo dr\u017eala dolo\u010denih standardov eti\u010dnega vedenja v poklicnem delovanju. Te, v kodeksu etike opisane standarde lahko podpira tudi zakonodaja, ni pa nujno.<\/p>\n

19.<\/b> Opi\u0161ite normativni pogled na etiko<\/b>.<\/p>\n

Normativna etika obravnava standarde oziroma kriterije kaj je prav in kaj narobe. Eti\u010dne teorije kot so utilitarizem, naturalizem, formalizem in pragmatizem, zagovarjajo moralnih principov in pravil, ki dolo\u010dajo katera dejanja so pravilna in katera napa\u010dna torej norme in predpise, ki dolo\u010dajo ravnanje oziroma na\u010din vedenja posameznih ljudi in skupin.<\/p>\n

 <\/p>\n

20. Opi\u0161ite deskriptivni pogled na etiko<\/b><\/p>\n

Ne-normativni ali deskriptivni (opisni) obravnava ravnanje ljudi in razlaga fenomene moralnih prepri\u010danj in vedenj. Kdor raziskuje vzorce moralnega sklepanja in moralne presoje medicinskih sester, pravimo, da se ukvarja z deskriptivno etiko.<\/p>\n

 <\/p>\n

21. Zakaj so pri sprejemanju eti\u010dnih odlo\u010ditev pomembne vrednote?<\/b><\/p>\n

Zato ker ima vsak posameznik druga\u010dne vrednote in se glede na vrednote tako potem tudi odlo\u010damo glede eti\u010dne odlo\u010ditve.<\/p>\n

 <\/p>\n

22. Ali so v etiki skrbi pomembnej\u0161e pravice in druge formalne dimenzije ali \u010dlovek in specifi\u010dna situacija in zakaj?<\/b><\/p>\n

\u010clovek in specifi\u010dna situacija, saj v\u010dasih je za pacientovo bolje da prekr\u0161imo kak\u0161no na\u010delo z namenom, da delamo pacientu dobro.<\/p>\n

 <\/p>\n

23. Etika skrbi \u2013 opi\u0161ite njen pomen za zdravstveno nego.<\/b><\/p>\n

Je usmerjena v potrebe posameznika za katerega skrbimo. V nasprotju z racionalisti\u010dnim pristopom, ki izklju\u010dujejo \u010dustva, poudarja simpatijo, empatijo, pozornost in dovzetnost. Zanika dominantnost eti\u010dnih teorij in poudarja pomen posameznika in njegove zgodbe. Etika skrbi je usmerjena v \u010dloveka kot sestavljenega dela medsebojne odvisnosti v odnosu, ki tudi sam vpliva na to kako se bo neka odlo\u010ditev sprejela. Vklju\u010duje tudi dru\u017eino, svojce in druge paciente. Upo\u0161teva,da so v dolo\u010deni situaciji vklju\u010dene tudi ranljive ali \u0161ibke osebe, ki potrebujejo pomo\u010d in podporo zdr. delavcev<\/p>\n<\/div>\n

 <\/p>\n

\n

24. Odzivanje na potrebe so\u010dloveka kot element etike skrbi.<\/b><\/p>\n

Prilagodljivost : vso razmerje vpleta druga razmerja, prisluhniti je treba vsem. Odzivnost : logi\u010dna posledica, ki izhaja iz pozornosti, razumevanja in razmerja. MS mora ravnati skladno s tem kaj posameznik je, kar pove, kar sporo\u010da<\/p>\n

 <\/p>\n

25. Opi\u0161i eti\u010dni koncept \u00bbskrb\u00ab<\/b><\/p>\n

Skrb bistvo zdravstvene nege: Skrb je vedenje, ki ga MS izkazuje v odnosu do pacienta.<\/p>\n

Eti\u010dno vedenje in izbira: Skrb lahko pomeni delati dobro nekomu in varovati oziroma \u0161\u010dititi nekoga. Skrb MS je usmerjena v varovanje pacientovega zdravja. Skrb prispeva k doseganju \u017eelenih rezultatov, pri \u010demer je obveza do spo\u0161tovanja pacientovega dostojanstva enakovredna ohranjanju zdravja.<\/p>\n

Skrb je moralna obveza medicinskih sester: Odnos MS\/pacient je poseben odnos saj je zgrajen na potrebi po zdravstveni negi. MS so dol\u017ene pokazati skrbstveno vedenje do tistih, ki zdravstveno nego potrebujejo, ker na ta na\u010din delajo v dobro pacienta.<\/p>\n

Skrb je oblika \u010dustven vklju\u010denosti in povezanosti s pacientom: Skrb lahko definiramo tudi kot obliko povezanosti z drugimi, kjer se posameznik ukvarja z odkrivanjem do\u017eivljanja realnosti posameznika\u00a0 s katerim je povezan. Pri tem mora posameznik poleg skrbi in poklicnih spretnosti vklju\u010devati tudi svoja \u010dustva.<\/p>\n

Vpliv na zdravje: Psihi\u010dna in \u010dustvena vklju\u010denost, ki je potrebna v medsebojnem odnosu, ko je posredi skrb vpliva na zdravje in po\u010dutje delavcev zdravstvene nege.<\/p>\n

 <\/p>\n

26.<\/b> Kaj je osnova eti\u010dnih odlo\u010ditev skozi vidik etike skrbi?<\/b><\/p>\n

Etika skrbi je usmerjena v \u010dloveka kot sestavnega dela medsebojne odvisnosti v odnosu, ki tudi sam vpliva na to kako se bo neka odlo\u010ditev sprejela.<\/p>\n

Vklju\u010duje tudi dru\u017eino, svojce in druge paciente<\/p>\n

Upo\u0161teva, da so v dolo\u010deno situacijo vklju\u010dene tudi ranljive ali \u0161ibke osebe, ki potrebujejo pomo\u010d in podporo zdravstvenih delavcev<\/p>\n

 <\/p>\n

27. Kako bi opisali skrbstveno delo?<\/b><\/p>\n

Znanje<\/p>\n

Izmeni\u010dni ritmi \u2013 gibanje med minulo izku\u0161njo in sedanjo situacijo; u\u010dimo se v preteklosti delujemo v sedanjosti.<\/p>\n

Potrpe\u017eljivost \u2013 ko skrbimo za ljudi skupaj z njimi napredujemo; pri tem smo potrpe\u017eljivi. *Odkritost \u2013 pacienta sprejmemo tak\u0161en kot je in ne takega kot bi mi \u017eeleli, da je.<\/p>\n

Zaupanje \u2013 upo\u0161tevanje posameznika in njegove neodvisnosti, ne smemo biti za\u0161\u010ditni\u0161ki; zaupamo sebi in drugim.<\/p>\n

Skromnost \u2013 delovanje skladno s svojo usposobljenostjo in potrebami pacienta.<\/p>\n

Upanje in\u00a0 Pogum<\/p>\n<\/div>\n

 <\/p>\n

\n

 <\/p>\n

28. Kaj lahko poveste o deontolo\u0161kih eti\u010dnih teorijah?<\/b><\/p>\n

Obravnava dol\u017enost izvajanja teorij . Deontolo\u0161ke e. teorije zanikajo, da so posledice dejanj relevantne za presojo njihove eti\u010dne kvalitete. Dejanja so prava ali napa\u010dna zaradi njihove narave same, ali pa zaradi pravil s katerimi so ali niso v skladu. Temeljni kategoriji deontolo\u0161kih teorij sta obveznost in dol\u017enost. Dol\u017enost: dejanje je pravo samo, \u010de je narejeno iz ob\u010dutka dol\u017enosti in edina dobra stvar brez vsakih omejitev je \u010dlovekova volja. Ne ukvarjajo se s posledicami posameznega dejanja, ampak z dejanjem samim ali s pravili delovanja z vidika ali so sama zase dobra oziroma pravi\u010dna. Zahtevajo delovanje posameznika, ki je samo po sebi dobro. Temeljijo na spo\u0161tovanju pravic so\u010dloveka.<\/p>\n

 <\/p>\n

Koncepta ne\u0161kodljivosti oziroma dol\u017enosti sta etika \u010dlovekovih pravic in etika pravi\u010dnosti <\/b>\u00a0Dobra stran<\/b> \u2013 primerne za presojanje dejanj, ker posledice niso relevantne .<\/p>\n

 <\/p>\n

Slaba stran<\/b> \u2013 ne dajejo pravih smernic za prepoznavanje moralnih dol\u017enosti ter s tem orodji za razre\u0161evanje konfliktov in dilem. Niti ne ponujajo razlage, zakaj , naj bi sprejeli tak\u0161na in ne druga\u010dna pravila.<\/p>\n

 <\/p>\n

29. Kaj lahko poveste o teleolo\u0161kih eti\u010dnih teorijah?<\/b><\/p>\n

Temeljijo na predpostavki, da \u201cpravost\u201d nekega dejanja dolo\u010da zgolj koli\u010dina pozitivnih posledic, ki jih neko dejanje povzro\u010di. Dejanje se presoja po tem kaj se z njim dose\u017ee in ne po karakteristikah dejanj samih. Koli\u010dina dobrega je temelj za presojo drugih konceptov kot sta na primer pravi\u010dnost in dol\u017enost. Neko dejanje je moralno \u010de pozitivne posledice prevladujejo nad negativnimi.<\/p>\n

Dobre strani teleolo\u0161kih teorij: <\/b><\/p>\n

V ve\u010dji meri se skladajo z obi\u010dajnim moralnim presojanjem. Skozi predpostavki koristi ali \u0161kode se posameznik odlo\u010da za ali proti uresni\u010denju nekega dejanja. Utilitarizem lahko pojasni zakaj so dejanja kot so laganje, neizpolnjevanje obljub, kraja, \u017ealitve ipd.\u00a0 NESPREJEMLJIVE in obratno resnicoljubnost, dr\u017eanje obljub, spo\u0161tovanje lastnine ter ljudi PRAVE.<\/p>\n

Omogo\u010dajo dokaj precizno in objektivno osnovo za moralno odlo\u010danje, ki ima za posledico korist. ZATO je utilitarizem privla\u010den tako pri individualnih vpra\u0161anjih kot tudi glede socialne ali druge politike neke skupnosti.<\/p>\n

Ne zahtevajo individualnega odlo\u010danja, ampak je vse dolo\u010deno s pravili dru\u017ebenega sistema. Posamezniku ni treba prera\u010dunavati pozitivnih posledic, ko se odlo\u010da glede svojih dejanj. Zadostuje, da uporabi tekom \u017eivljenja sprejeta pravila, ki so pravila ustrezno izoblikovanega dru\u017ebenega sistema.<\/p>\n

Slabosti teleolo\u0161kih teorij<\/span><\/b><\/p>\n

Dol\u017enost izpolnitve obljube, ne glede na posledice. Na splo\u0161no smo se dol\u017eni dr\u017eati obljube, ne glede na posledice, ki jih bo imela njena izpolnitev; \u010detudi bi z odstopom dosegli bolj\u0161e u\u010dinke \u2013 ve\u010d dobrega! Ko se odlo\u010damo, ali se bomo neke obljube dr\u017eali ali ne, so posledice najve\u010dkrat irelevantne, razen \u010de gre za t.i. \u201cvi\u0161jo\u201d dol\u017enost (ne pa ugodnej\u0161i izid). Ta dol\u017enost opravi\u010duje ne-dr\u017eanje (na primer re\u0161itev \u017eivljenja)<\/p>\n

Dol\u017enosti, ki jih prina\u0161a nek polo\u017eaj, pogosto ote\u017eujejo eti\u010dno odlo\u010danje. Pri tem je seveda treba upo\u0161tevati koncept pravice in pravi\u010dnosti. Na primer: \u010de vzamemo svobodo govora: velikokrat bi bilo bolj\u0161e, \u010de bi jo komu vzeli (vsaj, \u010de gledamo kratkoro\u010dno), vendar je to nepravi\u010dno.<\/p>\n<\/div>\n

 <\/p>\n

\n

30.<\/b> Zakaj slu\u017eijo eti\u010dna na\u010dela.<\/b><\/p>\n

So vodila za moralne odlo\u010ditve in moralna dejanja in te\u017ei\u0161\u010de in bistvo pri oblikovanju moralne presoje v poklicni praksi. V splo\u0161nem dolo\u010dajo kaj smemo in kaj ne smemo po\u010deti in so osnova pravilom, ki jih po navadi uporabljamo pri izvajanju ZN.<\/p>\n

31. Na\u0161tej in opi\u0161i eti\u010dna na\u010dela.<\/b><\/p>\n

DOBRONAMERNOST IN NE\u0160KODOVANJE<\/b><\/p>\n

Dobronamernost (dol\u017enost delati dobro)<\/p>\n

Ne-\u0161kodovati (dol\u017enost prepre\u010devanja \u0161kode)<\/p>\n

Ne- \u0161kodovati je primarno na\u010delo vsakega pojmovanja morale ali etike. \u0160kodljivo je to kar posameznik oceni kot \u0161kodljivo zanj. Opravilno sposoben posameznik\u00a0 je najbolj\u0161i razsodnik, kaj je zanj dobro in kaj slabo in kateri postopki oz. njihovi rezultati bodo pozitivno vplivali na njegovo \u017eivljenje. Za pacienta, ki ima dobro socialno oporo pomeni nesposobnost gibanja manj\u0161o \u0161kodo predvsem \u010de lahko opravlja svoje delo na kak drug na\u010din, kot za nekoga drugega, ki je zaradi nesposobnosti gibanja izgubil slu\u017ebo in posledi\u010dno ne more skrbeti za svojo dru\u017eino.<\/p>\n

 <\/p>\n

\u010ce gledamo na \u0161kodo skozi psiholo\u0161ki vidi, potem lahko ocenimo kot \u0161kodljivo vse kar zmanj\u0161uje ali prepre\u010duje posameznikovo samostojnost ter sposobnost oz. mo\u017enost odlo\u010danja. Da tega, kar povzro\u010da dejansko \u0161kodo za pacienta ne bi spregledali moramo biti pazljivi in tanko\u010dutni, da pravo\u010dasno opazimo in prepre\u010dimo take oblike \u0161kode. MS opazi da je pacientu aplicirana napa\u010dna i.v. injekcija. Odlo\u010diti se mora kaj bo naredila: popravila napako ali bo napako spregledala. \u010ce bo napako spregledala, se lahko zgodi, da pride do \u0161e ve\u010dje \u0161kode, v najbolj\u0161em primeru pacient ne bo dobil prave terapije. Po definiciji ne-\u0161kodovanja MS\u00a0 ni potrebno ukreniti ni\u010d glede napake, saj ni ona povzro\u010dila \u0161kode. Vendar mora MS\u00a0 ukrepati in narediti vse kar je v njeni mo\u010di, da so posledice napake \u010dim manj\u0161e.<\/p>\n

Dobronamernost pomeni da izvajalec svoje delo opravlja na na\u010din, ki omogo\u010da delati dobro za druge. MS na razli\u010dne na\u010dine dela v dobro pacientov in kon\u010dni cilji so praviloma usmerjeni v izbolj\u0161anje kakovosti \u017eivljenja posameznika. Vedno moramo upo\u0161tevati dejstvo, da je v ospredju vidik pacienta oz. njegovo videnje situacije in njegova ocena kaj je dobro zanj. Gre za pomo\u010d drugim, da dose\u017eejo kar je dobro za njih oz. prepre\u010devanje ali zmanj\u0161anje dejavnikov, ki lahko povzro\u010dijo fizi\u010dno ali psihi\u010dno \u0161kodo pacientu.<\/p>\n

[wp_ad_camp_1]<\/p>\n

Spo\u0161tovanje eti\u010dnih na\u010del lahko MS povzro\u010di hude probleme. Problemi so prisotni, kajti ni vedno \u010disto jasno ali mora MS vedno upo\u0161tevati vse mo\u017enosti za delo v korist pacienta in prepre\u010devanje trpljenja ne glede na vnaprej predvideno \u0161kodo.<\/p>\n

Delovanje v korist pacienta ni vedno znotraj kompetenc MS<\/p>\n

Dolo\u010ditev prioritete med na\u010deloma? Vsako zanemarjanje na\u010del se lahko interpretira kot neeti\u010dno.<\/p>\n

Omejitve pri zagotavljanju koristi<\/p>\n<\/div>\n

 <\/p>\n

\n

PRAVI\u010cNOST<\/b><\/p>\n

Pomeni dati vsakomur kar mu pripada oz. kar potrebuje. Je moralna dol\u017enost ravnanja na osnovi po\u0161tene presoje kar izklju\u010duje diskriminacijo pri razporejanju sredstev. Pravi\u010dnost narekuje, da so vsi obravnavani\u00a0 glede na svoje potrebe, tisti z enakimi potrebami enako in tisti z druga\u010dnimi druga\u010de (te\u017eko bolne in umirajo\u010de obravnavamo druga\u010de kot ostale).<\/p>\n

Razporeditev sredstev<\/b>: Ko smo dolo\u010dili meje dol\u017enosti zagotavljanja koristi\u00a0 in prepre\u010devanja \u0161kode pacientu, se bomo posvetili pravi\u010dni porazdelitvi sredstev, ki so na razpolago. Dolo\u010dili bomo kak\u0161na je pravi\u010dna porazdelitev sredstev, ki so nam na razpolago za paciente, ki jih negujemo.<\/p>\n

Formalna pravi\u010dnost<\/b>: Na\u010delo formalne pravi\u010dnosti dolo\u010da, da enake obravnavamo enako, medtem ko neenake obravnavamo v skladu z njihovimi potrebami. To pomeni, da tisti z enakimi zdravstvenimi potrebami prejmejo enako koli\u010dino sredstev namenjenih zdravstveni oskrbi, pomeni tudi, da posamezniki z ve\u010djimi potrebami dobijo ve\u010djo koli\u010dino sredstev. Ta razporeditev je pravi\u010dna ker razdeljuje sredstva namenjena zdravstveni oskrbi skladno s potrebami na po\u0161ten na\u010din.<\/p>\n

Razporeditev nezadostnih sredstev<\/b>: Zgodi se, da zagotovitev enake koli\u010dine sredstev namenjenih zdravstveni oskrbi \u010dlanom neke skupnosti ni mogo\u010da, ker sredstev ni dovolj.\u00a0 V tem primeru mora dr\u017eava zagotoviti \u010dlanom skupnosti enake mo\u017enosti za dostop do sredstev kolikor jih pa\u010d je in porazdelitev glede na potrebe v okviru obstoje\u010dih zmo\u017enosti.<\/p>\n

AVTONOMIJA<\/b><\/p>\n

Osebna svoboda in pravica odlo\u010danja o svojem delovanju<\/b>: Na\u010delo avtonomije zahteva da je posamezniku dovoljena osebna svoboda, da odlo\u010da o svojem delovanju. Avtonomijo dolo\u010da sposobnost samostojnega razmi\u0161ljanja, odlo\u010danja in delovanja. Spo\u0161tovati posameznika kot avtonomno osebo pomeni priznati njene izbire, ki izhajajo iz osebnih vrednot in prepri\u010danj.<\/p>\n

Ovire pri uresni\u010devanju avtonomije<\/b>:\u00a0 Najpogostej\u0161i problemi pri uveljavljanju na\u010dela avtonomnosti v zdravstveni negi se pojavijo zaradi razli\u010dnih pacientovih sposobnosti avtonomnega razmi\u0161ljanja, odlo\u010danja in delovanja.<\/p>\n

Paternalizem <\/b><\/p>\n

Avtonomne odlo\u010ditve<\/b> imajo svoje omejitve<\/p>\n<\/div>\n

\n

 <\/p>\n

RESNICOLJUBNOST ALI ODKRITOST<\/b><\/p>\n

Posredovanje resnice brez la\u017ei in prikrivanja<\/b>: Na\u010delo resnicoljubnosti ali odkritosti je definirano kot dol\u017enost govoriti resnico brez la\u017ei in prikrivanja. V \u0161tevilnih kulturah je bila resnicoljubnost dolgo \u010dasa upo\u0161tevana kot temelj zaupanja med posamezniki. Resnicoljubnost ali odkritost predstavlja pri\u010dakovano spo\u0161tovanje do ljudi. Posamezniki imajo pravico izvedeti resnico o svojem zdravstvenem stanju.<\/p>\n

MS podpirajo to na\u010delo<\/b>: Dol\u017ene so spo\u0161tovati to na\u010delo, ker njihov odnos s pacientom temelji na resnici. Neupo\u0161tevanje tega na\u010dela lahko povzro\u010di ne\u017eelene posledice, ki vplivajo na medsebojni odnos s pacientom, njegovo zdravstveno stanje in dobro po\u010dutje.<\/p>\n

Spo\u0161tovanje kulturnih posebnosti<\/b>: Ponekod je zelo cenjeno, \u010de je pacient seznanjen z diagnozo in prognozo svoje bolezni. Prikrivanje informacij o medicinski diagnozi in prognozi pred pacientom pomeni paternalizem in krivi\u010dnost. Drugje spet prevladuje domneva, da ima pacient pravico ne vedeti, kar pomeni, da ni potrebno da je seznanjen s svojo diagnozo \u010de tega no\u010de. Dru\u017eina odlo\u010da o tem katere informacije, kje kdaj kako, kdo in na kak\u0161en na\u010din bodo posredovane\u00a0 ljubljenemu pacientu in nobena informacija ne sme biti posredovana na na\u010din, ki bi spodkopal pacientovo upanje.<\/p>\n

Spo\u0161tovanje pacientovih \u017eelja in potreb<\/b>: MS mora presoditi kdaj pacient \u017eeli vedeti oz. spoznati resnico o svojem stanju in kdaj jo je pripravljen sprejeti. Poleg tega pa se mora tudi zavedati katere informacije sodijo v krog njenih kompetenc in katere ne, ter skladno s tem spo\u0161tovati eti\u010dno na\u010dela.<\/p>\n

ZAUPNOST<\/b><\/p>\n

Zaupnost je eti\u010dna in pravna dol\u017enost MS in drugih zdravstvenih delavcev: Zaupnost je bistven element vsakega odnosa in je eti\u010dna in pravna dol\u017enost MS in drugih zdravstvenih delavcev. Je ena najosnovnej\u0161ih zahtev profesionalne etike MS in drugih zdravstvenih delavcev. Odnos, ki ga vzpostavi MS s pacientom temelji na zaupanju; informacije, ki jih pridobi v okviru tega odnosa obravnava kot tajne in jih brez tehtnega razloga ne bo posredovala nikomur.<\/p>\n

Izjeme pri spo\u0161tovanju zaupnosti: Moralno dopustno je prelomiti obljubo, kadar prelom obljube prinese ve\u010d koristi kot jo prina\u0161a izpolnjena obljuba. Taki razlogi privedejo do prekinitve poklicne tajne.<\/p>\n

Korist tretje osebe: Poro\u010danje o domnevni zlorabi otroka, javljanje laboratorijskih izvidov ko gre o hudi prenosljivi bolezni.<\/p>\n

Argumenti proti ne-spo\u0161tovanju poklicne tajne: MS mora spo\u0161tovati na\u010delo zaupnosti, vendar mora tudi lo\u010devati kdaj je poklicna tajna legitimna dol\u017enost pacienta in kdaj so mogo\u010de izjeme.<\/p>\n

32. Kateri sklopi sestavljajo kodeks etike?<\/b><\/p>\n

Medicinska sestra \u2013 pacient<\/p>\n

Medicinska sestra \u2013 sodelavci<\/p>\n

Medicinska sestra \u2013 dru\u017eba<\/p>\n

Medicinska sestra \u2013 poklic<\/p>\n<\/div>\n

 <\/p>\n

\n

33.<\/b> Kaj je to paternalizem? Ali je paternalizem za\u017eelen odnos v etiki zdravstvene nege in zakaj je tako?<\/b><\/p>\n

Paternalizem je definiran kot osebna odlo\u010ditev za namensko dejanje, katerega namen je poskrbeti za korist posameznika, ki sam ni dorasel oz. ni sposoben poskrbeti za to korist. V skrbi za pacienta je paternalizem\u00a0 redkokdaj upravi\u010den, \u0161e ve\u010d, avtonomija\u00a0 v bistvu ne dovoljuje paternalizma.<\/p>\n

Na\u010delo avtonomije je te\u017eje uresni\u010dljivo, kjer si MS in drugi zdravstveni delavci jemljejo pravico odlo\u010danja v pacientovem imenu z utemeljitvijo, da delajo v pacientovem interesu oz., da je pacientova izbira ali odlo\u010ditev v nasprotju z njegovimi interesi. V taki situaciji mora MS upo\u0161tevati omejitve v pacientovi osebni avtonomiji in kriterije na osnovi katerih lahko opravi\u010di paternalizem.<\/p>\n

 <\/p>\n

V zdravstvu se pozitivno odra\u017ea racionalni paternalizem, ki ne pomeni duhovne prevlade nad posameznikom in njegovo dol\u017enost podrejanja, ampak medsebojni za\u0161\u010ditni\u0161ki odnos, v katerem nekdo z dobrim namenom, torej moralno, prena\u0161a vrednote, ki jih poseduje, na drugega, ki jih potrebuje. Te vrednote so ljubezen, modrost, znanje, dobro po\u010dutje, pogum, spo\u0161tovanje, samoobvladovanje,..<\/p>\n

34. Na\u0161tej eti\u010dne koncepte pomembne za etiko zdravstvene nege.<\/b><\/p>\n

Eti\u010dni koncepti, ki so pomembni za zdravstveno nego so: zagovorni\u0161tvo, odgovornost, sodelovanje in skrb.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Skupno delo za skupne cilje<\/span>: skupaj s sodelavci zagotoviti pacientu kakovostno zdravstveno nego.<\/p>\n

Upo\u0161tevanje lastnih in tujih vrednot in ciljev<\/span>: doseganje skupnih ciljev je mogo\u010de, \u010de vsi sodelujo\u010di\u00a0 spo\u0161tujejo dane obljube, obojestranske prioritete, \u017ertvujejo osebne interese za dolgoro\u010dno vzdr\u017eevanje dobrih profesionalnih odnosov.<\/p>\n

Sodelovanje<\/span> kot lojalnost in sila, ki omogo\u010da skupini profesionalcev , da delajo za iste cilje.<\/p>\n

Usklajevanje ciljev in interesov<\/span>: Ob\u010dasno moramo sprejemati kompromise med osebnimi cilji in interesi in cilji in interesi\u00a0 skupine, kateri pripadamo, zato, da bi pove\u010dali kakovost zdravstvene nege in koristi pacienta.<\/p>\n

Nesebi\u010dnost <\/span>\u2013 vidik sodelovanja: Pomeni vez med ljudmi, ki skupaj delajo, se razvijajo in skupaj pre\u017eivljajo \u010das. Neustrezno sodelovanje lahko ogrozi skrb za pacienta, \u010de nekomu odnos do sodelavca postane pomembnej\u0161i\u00a0 od kakovosti zdravstvene nege. Sodelovanje pomaga zdru\u017eevati sodelavce k skupnim ciljem.<\/p>\n

 <\/p>\n

36. Opi\u0161i eti\u010dni koncept \u00bbodgovornost\u00ab.<\/b><\/p>\n

Pojem odgovornost lahko razdelimo na osebni vidik \u2013 biti odgovoren in na pravni vidik \u2013 imeti odgovornost. MS dela odgovorno, ko se zaveda kaj je to odgovornost, zna opravi\u010diti svoje odlo\u010ditve skladno s sprejetimi moralnimi standardi ali normami.<\/p>\n

 <\/p>\n

Odgovornost je pomemben eti\u010dni koncept v ZN, saj vklju\u010duje odnos med MS in pacientom. S tem ko MS prevzame izvajanje ZN, se zave\u017ee tudi odgovornosti, da bo zagotavljala ZN v skladu s poklicnimi standardi in moralnimi normami. Odgovornost MS ni omejena le na pacienta za katerega skrbi, ampak vklju\u010duje se sodelavce, poklic in dru\u017ebo. Poznamo osebno odgovornost, zakonsko odgovornost (dolo\u010dajo zakonski predpisi o delu MS) in moralno odgovornost (dolo\u010da jo kodeks etike).<\/p>\n<\/div>\n

 <\/p>\n

\n

 <\/p>\n

37. Opi\u0161i eti\u010dni koncept \u00bbzagovorni\u0161tvo\u00ab.<\/b><\/p>\n

Je aktivna podpora pri neki pomembni zadevi. Zagovornik \u0161\u010diti pacientove pravice. V bistvu gre za zagovarjanje koristi posameznika kot bi jih zagovarjal sam, \u010de bi jih lahko. Uporablja se za opis odnosa MS\/pacient. MS nastopa kot branilka pacientovih pravic znotraj zdravstvenega sistema.\u00a0 MS seznani pacienta z njegovimi pravicami tako, da jih le-ta razume. O vseh morebitnih kr\u0161itvah pacientovih pravic poro\u010da ustrezni instanci in posku\u0161a prepre\u010diti vse nadaljnje kr\u0161itve.\u00a0 MS ne vsiljuje odlo\u010ditev ali vrednot, ampak pacienta podpira pri ugotavljanju prednosti in pomanjkljivosti\u00a0 razli\u010dnih mo\u017enostih zdravljenja ali zdravstvene nege. Pacienta obravnava kot so\u010dloveka, ki ga je treba spo\u0161tovati V vlogi zagovornika MS najprej ugotovi osnovne vrednote, ki so za dolo\u010denega pacienta pomembne in nato deluje tako, da \u0161\u010diti pacienta, njegovo dostojanstvo, zasebnost in pravico do izbire. MS zagovarja pacientove odlo\u010ditve tako kot je bilo dogovorjeno preden je pacient zbolel ali je bilo dore\u010deno z njegovimi svojci.<\/p>\n

 <\/p>\n

\u010ce v danem trenutku nobena opcija ni dostopna MS v najbolj\u0161i meri podpira koristi pacienta in zagotavlja najbolj\u0161e za pacienta v okviru svojih zmo\u017enosti.<\/p>\n

 <\/p>\n

38.<\/b> Pravi\u010dnost in po\u0161tenost, kako bi opisali povezanost?<\/b><\/p>\n

Moralni koncept, ki postane viden predvsem takrat, ko gre za konflikt interesov. Pravi\u010dnost je sinonim za po\u0161tenost. Obravnavati ljudi pravi\u010dno pomeni, dati jim tisto kar zaslu\u017eijo.<\/p>\n

 <\/p>\n

39. Pravica in dol\u017enost, kako bi opisali povezanost?<\/b><\/p>\n

Odnos med pravico in dol\u017enostjo je ta da vse pravice potegnejo s seboj tudi dolo\u010dene dol\u017enosti, ne velja pa, da vse dol\u017enosti pomenijo tudi pravice.<\/p>\n

 <\/p>\n

40. Morala in zakon, kako bi opisali povezanost?<\/b><\/p>\n

Zakon je na\u010din kako neka skupnost \u201cprevaja\u201d moralo v eksplicitna dru\u017ebena vodila in prakso, ter dolo\u010da kaznovanja dejanj, ki niso v skladu z njo. Zakon in morala se sicer ponavadi prekrivata, nista pa eno in isto.<\/p>\n

Moralno vrednotenje moramo lo\u010diti od legalnega, posebej zato, ker so nekatera zakonsko sprejemljiva dejanja v resnici moralno nesprejemljiva, nelegalna pa niso nujno tudi nemoralna.<\/p>\n

 <\/p>\n

41.<\/b> Kaj je eti\u010dna dilema?<\/b><\/p>\n

Dilema eti\u010dne razse\u017enosti – odlo\u010danje med dvema moralnima mo\u017enostma.<\/p>\n

 <\/p>\n

42. Ocenjujete, da je potrebna posebna etika v zdravstveni negi? Zakaj?<\/b><\/p>\n

Po mojem mnenju ja, ker ima ZN specifi\u010dna problemska podro\u010dja kot so splav,\u00a0 genetika, psihiatrija, poizkusi na \u010dlove\u0161kih bitjih, smrt in umiranje.<\/p>\n

 <\/p>\n

43. Kaj je kodeks etike, kdo ga sprejme in \u010demu slu\u017ei?<\/b><\/p>\n

Profesionalne vrednote dolo\u010da zadnji dogovorjen standard, ki ga pripravi in podpre strokovna skupina. Profesionalne vrednote zdravstvene nege dolo\u010da kodeks etike, ki ga podpre skup\u0161\u010dina Zbornice zdravstvene in babi\u0161ke nege Slovenije.<\/p>\n

Temeljna naloga medicinske sestre je krepitev zdravja, prepre\u010devanje bolezni, obnavljanje zdravja ter laj\u0161anje trpljenje. Nelo\u010dljivo povezano z zdravstveno nego je spo\u0161tovanje \u017eivljenja dostojanstva in pravice \u010dloveka.<\/p>\n

 <\/p>\n

44.<\/b> Kako poteka sprejemanje eti\u010dnih odlo\u010ditev?<\/b><\/p>\n

Potek sprejemanja eti\u010dnih odlo\u010ditev :<\/p>\n

Pridobivanje podatkov<\/p>\n

Diskusija<\/p>\n

Pojasnjevanje in pou\u010devanje<\/p>\n

Poslu\u0161anje<\/p>\n

Sprejem odlo\u010ditve<\/p>\n

Pomo\u010d pri odlo\u010danju<\/p>\n

 <\/p>\n

45. Katere modele eti\u010dnih odlo\u010ditev poznate?\u00a0 Enega opi\u0161ite.<\/b><\/p>\n

Petstopenjski model moralne odlo\u010ditve po Megan-Jane Johnstone<\/span><\/p>\n

identifikacija in poimenovanje problema<\/p>\n

na\u010drtovanje ustreznega poteka akcij z namenom ugotovitve problema<\/p>\n

izvajanje na\u010drta<\/p>\n

vrednotenje moralnih rezultatov dejanj, ki so bila opravljena zato, da bi pojasnili naravo problema in ga re\u0161ili<\/p>\n

 <\/p>\n

Modeli eti\u010dne analize in eti\u010dnega odlo\u010danja, <\/span>Smiselno je preu\u010diti:<\/p>\n

Vrednote, ki interese vklju\u010denih<\/p>\n

Kontekst v katerem se bomo odlo\u010dili<\/p>\n

Vrste strategij, ki jih bomo uporabili za razre\u0161itev ugotovljenega problema<\/p>\n

Naravo odgovornosti MS v dani situaciji<\/p>\n

46. Kaj lahko poveste o empatiji in \u00bbsoudele\u017eenosti v trpljenju\u00ab?<\/b><\/p>\n

Empatija je psiholo\u0161ka sposobnost zaznavanja \u010dustev druge osebe, ne da bi s tem podal svoje, ki je tudi zdru\u017eljiva s teorijo uma.<\/p>\n

 <\/p>\n<\/div>\n

 <\/p>\n

47. Kaj je eti\u010dni problem?<\/b>Je problem, ki ima re\u0161itev, ki je pozitivna\/negativna.<\/p>\n

 <\/p>\n

48. Komu medicinska sestra namenja skrb in na \u010dem je poudarek?<\/b><\/p>\n

Skrb MS je usmerjena v varovanje pacientovega zdravja in\u00a0 tako dela v korist pacienta. Skrb je torej pomemben vidik dela MS, ki prispeva k doseganju \u017eelenih rezultatov, pri \u010demer je obveza do spo\u0161tovanje pacientovega dostojanstva enakovredna ohranjanju zdravja<\/p>\n

Pomo\u010d medicinske sestre pri sprejemanju eti\u010dnih odlo\u010ditev.<\/b><\/p>\n

Kako si razlagate pojem \u00bbinformirana odlo\u010ditev\u00ab?<\/b><\/p>\n

Vzajemnost v skrbi; kaj pomeni in kako se ka\u017ee<\/b><\/p>\n

Katere so dimenzije skrbi?<\/b><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u00a0Kaj za vas pomeni pojem morala? Razlo\u017eite razliko med etiko in moralo. Kaj za vas pomeni pojem etika? Morala iz latinske besede mos, pomeni zna\u010daj, ravnanje, \u017eivljenje Je pojem, ki se uporablja za opis obstoje\u010dih dru\u017ebenih pravil in standardov, brez katerih si ne\u00a0 moremo zami\u0161ljati neke stabilne dru\u017ebe. -Vezana je na prostor in \u010das. Je … Preberi ve\u010d o Etika – bistvo<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[468],"tags":[1930,469,472,1929],"class_list":["post-2422","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-etika-in-filozofija-v-zdravstveni-negi","tag-eticnost-in-zdravstvena-nega","tag-etika","tag-etika-in-filozofija","tag-zdravstvena-nega-etika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2422","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2422"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2422\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2422"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2422"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2422"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}