{"id":2458,"date":"2014-01-03T07:47:07","date_gmt":"2014-01-03T06:47:07","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2458"},"modified":"2014-01-03T18:05:38","modified_gmt":"2014-01-03T17:05:38","slug":"psihologija-in-komunikacija-v-zdravstveni-negi-2014","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/psihologija-in-komunikacija-v-zdravstveni-negi-2014\/","title":{"rendered":"Psihologija in komunikacija v zdravstveni negi 2014"},"content":{"rendered":"<ol>\n<li><b>1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Enosmerna komunikacija<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>Enosmerna komunikacija je, ko po\u0161iljatelj odda sporo\u010dilo, prejemnik ga sprejme, vendar nanj ne odgovori.<\/p>\n<ol>\n<li><b>2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Dvosmerna komunikacija<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>Dvosmerna komunikacija je, ko po\u0161iljatelj odda sporo\u010dilo, prejemnik ga sprejme in nanj odgovori.<\/p>\n<ol>\n<li><b>3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Kaj povzro\u010da \u0161um?<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>Percepcija, jezik, semantika, osebni interesi, \u010dustva, hitrost misli, problemi s sluhom, modulacija besed, stavka, obseg pozornosti, okolje (hrup), vnaprej ustvarjeno mnenje ali predsodek<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<ol>\n<li><b>4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Kateri so \u0161umi?<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 mehani\u010dni \u0161um: hrup, slab\u0161a vidnost, &#8230;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 semanti\u010dni \u0161um: ovira razumljenost sporo\u010dila z vidika po\u0161iljatelja<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 psiholo\u0161ki \u0161um: gre za razlike v miselni naravnanosti po\u0161iljatelja in prejemnika sporo\u010dila<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><b>5.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Kateri so kanali neverbalne komunikacije?<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>fizi\u010dna podoba, videz<\/li>\n<li>telesna dr\u017ea<\/li>\n<li>mimika obraza<\/li>\n<li>pogled<\/li>\n<li>telesni kontekt, dotikanje<\/li>\n<li>uporaba socialnega prostora<\/li>\n<li>geste<\/li>\n<li>vokalizacija<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><b>6.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Kako je komunikacija in govorica telesa (gibi, dr\u017ea)<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>Gibi in dr\u017ea telesa usmerjajo in vodijo komunikacijo: dopolnjujejo in nadome\u0161\u010dajo besed; popravljajo povedano, tako da bolj ustreza misli; k izra\u017eanju \u010dustev (namerno ali nenamerno); pudarjanje tistega, kar z besedami nismo mogli dovolj izraziti; govorica gluhih.<\/p>\n<ol>\n<li><b>7.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Komunikacija in dotik<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>\u00fc\u00a0 Dotik je mo\u010dna in kompleksna oblika sporazumevanja.<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 V dru\u017ebenih situacijah je jezik dotika v rabi za izra\u017eanje cele vrste sporo\u010dil.<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Za izra\u017eanje strinjanja, v\u0161e\u010dnosti, privla\u010dnosti, za poudarjanje govora, izra\u017eanje mo\u010di so v rabi razli\u010dni dotiki.<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Celo najbolj be\u017een dotik ima lahko dramati\u010den vpliv na na\u0161e zaznave in medosebne odnose.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><b>8.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Komunikacija in osebni prostor?<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>osebna razdalja: 45 cm \u2013 1 m: za prijatelje in znance, tipi\u010dna za bli\u017enjo komunik. \u2013 tudi za zdr. delavca pri delu<b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<ol>\n<li><b>9.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Parafraziranje, povzemanje, spra\u0161evanje<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p><b>parafraziranje:<\/b> je enostavno povzemanje, kar je drugi rekel, z na\u0161imi besedami<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 najbolj\u0161a pot parafraziranja je dobro poslu\u0161ati kar drugi govori<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 parafraziranje pogosto tako preide v navado, izgleda lahko, a ni<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 natan\u010dno ponoviti misli in \u010dustva, ki jih je izrazil sogovornik<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 sogovornik se mora strinjati, da je hotel to\u010dno to izraziti<\/p>\n<p><b>povzemanje: <\/b>izpostavi pomembne ideje, dejstva ali podatke, kar omogo\u010di temelje za nadaljno diskusijo<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 oseba, ki povzema moora pozorno poslu\u0161ati, da lahko organizira informacije sistemati\u010dno<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 koristno je poudariti bistvene to\u010dke<\/p>\n<p><b>spra\u0161evanje:<\/b> dva glavna tipa vpra\u0161anj sta:<\/p>\n<ol>\n<li><b>1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>zaprta vpra\u0161anja: <\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>\u00fc\u00a0 zahtevajo kratek da\/ne odgovor ali odgovor z eno besedo<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 uporabljajo se, ko \u017eelimo precizen, hiter odgovor<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 v drugih primerih inhibirajo misli<\/p>\n<ol>\n<li><b>2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>odprta vpra\u0161anja<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>\u00fc\u00a0 pomenijo povabilo k razlagi odgovora<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 tipi\u010dna vpra\u0161anja se za\u010dnejo z \u00bbkako\u00ab, \u00bbkaj\u00ab in \u00bbzakaj\u00ab<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><b>10.\u00a0\u00a0 <\/b><b>Katere so najpogostej\u0161e ovire verbalne komunikacije med pacientom in MS?<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>osebnost, jezik, izobrazba, te\u017eave z izra\u017eanjem, \u010dustveno stanje med pogovorom, prevelika pri\u010dakovanja do zdravnika in zdravljenja, odnos do bolezni, predsodki, vrednote, stali\u0161\u010da, odpori, odnos do medicinskega osebja, bolnikov odpor, okoli\u0161\u010dine, nepou\u010denost (bolnika), neobve\u0161\u010denost (zdravnika), omejene mo\u017enosti zaradi bolezni, utrujenosti, bole\u010din, &#8230;<\/p>\n<ol>\n<li><b>11.\u00a0\u00a0 <\/b><b>Ali je molk komunikacija? Kdaj je in kdaj ne?<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>Molk je komunikacija, dokler si v komunikacijskem polju.<\/p>\n<ol>\n<li><b>12.\u00a0\u00a0 <\/b><b>Kaj so socialne, psiholo\u0161ke transakcije? (razlo\u017ei nivo)<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Socialni nivo komunikacije:<\/span><b> <\/b>nivo eksplicitnih, razvidnih sporo\u010dil (pogosto izra\u017eeno verbalno)<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Psiholo\u0161ki nivo komunikacije:<\/span> nivo implicitnih, prikritih ali dobro skritih spor. (pogosto izra\u017eeno neverbalno); zaradi skritega psiholo\u0161kega nivoja komunikacije se imenujejo <i>skrite ali ulteriorne<\/i><\/p>\n<ol>\n<li><b>13.\u00a0\u00a0 <\/b><b>Specialna transakcija<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>indirektna transakcija in karambol transakcija<\/p>\n<ol>\n<li><b>14.\u00a0\u00a0 <\/b><b>Indirektna transakcija<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pogoj: v komunikacijskem polju vsaj 3 osebe<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 socialno sporo\u010dilo \u00e0 namenjeno osebi C<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 psiholo\u0161ko sporo\u010dilo \u00e0 namenjeno osebi B<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v profesionalnih odnosih se izogibamo indirektnim transakcijam, komunikacija naj bo direktna<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <i>umi\u0161ljena indirektna transakcija:<\/i> ko si ljudje umi\u0161ljajo, da je sporo\u010dilo namenjeno njim<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><b>15.\u00a0\u00a0 <\/b><b>Karambol transakcija<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>\u00fc\u00a0 oseba A po\u0161ilja sporo\u010dilo osebi C, ki ni v komunikacijskem krogu preko osebe B<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 so vedno zelo problemati\u010dne<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 v primeru, da dobi\u0161 karambol informacijo jo preveri pri osebi A preden zaklju\u010duje\u0161<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><b>16.\u00a0\u00a0 <\/b><b>Tangenta in bloki (primeri)<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Tangenta:\u00a0 A: Kdaj gre\u0161 v slu\u017ebo?\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 B: Delam v tekstilni industriji.<\/li>\n<li>Bloki:\u00a0\u00a0 A: Ali si zdrav?\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 B: Kaj pa je zdravje za tebe?<\/li>\n<\/ul>\n<p><b>SPOMIN<\/b><b><\/b><\/p>\n<ol>\n<li><b>1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Proces pomnjenja<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><b>2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Senzorni, kratkoro\u010dni in dolgoro\u010dni spomin (primer)<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">senzorni spomin<\/span>: dra\u017eljaji iz okolja (zvoki, podobe)<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">kratkoro\u010dni sp<\/span>.: zapomnimo si lahko 7 \u00b1 2 \u0161tevilke, \u010drke, predmete<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">dolgoro\u010dni sp<\/span>.: organizirane pomenske mre\u017ee, splo\u0161no znanje, spretnosti (pove\u017eemo dolo\u010deno sliko s \u010drko)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><b>3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>\u010clovek je pred operacijo anksiozen, kak\u0161en bo njegov spomin, pozornost.<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>Njegov spomin bo samo senzorni zaradi stresa in skrbi. Tudi nivo pozornosti bo majhen zaradi skrbi zaradi op.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><b>4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>U\u010dinek prvega in zadnjega<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>Raziskave so pokazale, da si najve\u010dkrat zapomnimo prvo in zadnjo besedo, sliko, predmet, \u010drko,&#8230;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><b>5.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Ebbinghausova krivulja pozabljanja<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>Ebbinghaus je odkril, da najve\u010d kar se nau\u010dimo, pozabimo v prvih 20 minutah (55%). Nato pozabimo veliko tudi v prvih devetih urah, kasneje pa, \u010de tega znanja ne ponavljamo, bomo po 31 dneh imeli le \u0161e 20% tega znanja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><b>6.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Podsistemi dolgoro\u010dnega spomina<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p><b>a)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>deklarativni: zavestni priklic<\/b><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sistemati\u010dni: dejstva, splo\u0161no znanje<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 epizodi\u010dni: osebne izku\u0161nje<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>b)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>nedeklerativni: nezavedni priklic<\/b><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 proceduralni: spretnosti<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dispozicije: klasi\u010dno pogojevanje<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p><b>TEMELJI DU\u0160EVNEGA DEDOVANJA<\/b><\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<ol>\n<li><b>1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Kaj nas dolo\u010da?<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><b>dednost: <\/b>navtizem, teorija, ki poudarja izklju\u010dno vpliv dednosti na razvoj osebnosti<\/li>\n<li><b>okolje: <\/b>empirizem, teorija, ki zagovarja vpliv okolja, dednost in \u010dlovek pri tem nimata nobenega vpliva<\/li>\n<li><b>samodejavnost: <\/b>avtonomizem, veda, ki zagovarja vpliv samodejavnosti, lastne aktivnosti \u010dloveka<\/li>\n<\/ul>\n<p><b><i>\u00a0<\/i><\/b><\/p>\n<p><b><i>Interakcija med dednostjo in okoljem oblikuje osebnost.<\/i><\/b><\/p>\n<p><b><i>\u00a0<\/i><\/b><\/p>\n<ol>\n<li><b>2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>\u0160tudije dvoj\u010dkov<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 primerjava enojaj\u010dnih z dvojaj\u010dnimi dvoj\u010dki (prvi gentsko identi\u010dni, drugi 50% sorodni)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razlike gredo na ra\u010dun vplivov dednosti<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 primerjava dvoj\u010dkov, ki rastejo skupaj in dvoj\u010dkov, ki rastejo lo\u010deno (enmako in razli\u010dno okolje)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razlike gredo na ra\u010dun vplivov okolja<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><b>3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Adopcijske \u0161tudije<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 primerjava koleracij posvojencev z biolo\u0161kimi star\u0161i in koleracij posvojencev z adoptivnimi star\u0161i<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razlike spet poka\u017eejo vpliv dednosti (posvojenci ka\u017eejo vi\u0161je koleracije z biolo\u0161kimi star\u0161i) in okolja (vi\u0161je koleracije z adoptivnimi star\u0161i)<\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<ol>\n<li><b>4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Okolje<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">naravno okolje: <\/span>prostor, kjer \u010dlovek \u017eivi, vsa narava, ki \u010dloveka obdaja<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">dru\u017ebeno ali kulturno okolje: <\/span>stiki z ljudmi (dru\u017eina, sorodniki, vrtec, &#8230;)<\/li>\n<\/ul>\n<p><i>Od naravnega okolja je \u010dlovek eksisten\u010dno odvisen, od dru\u017ebenega pa je tudi mo\u010dno odvisen razvoj osebnosti.<\/i><\/p>\n<p><i>\u00a0<\/i><\/p>\n<ol>\n<li><b>5.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Pri katerih lastnostih je jakost ve\u010dja?<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>Pri genetskih vplivih, kjer se jakost s starostjo pove\u010da.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><b>6.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Kaj govorijo nesocializirani otroci?<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>Nesocializirani otroci ka\u017eejo pomanjkanje socialnega okolja pri razvoju osebnosti. Govorijo besede in stavke, ki jih sli\u0161ijo v okolju.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><b>7.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Samodejavnost<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>\u00aa\u00a0 z lastno aktivnostjo presega dejavnike okolja in s tem odlo\u010dno vpliva na razvoj genetskih zasnov (oz. lahko vpliva na to, v kolik\u0161ni meri se bodo razvili)<\/p>\n<p>\u00aa\u00a0 bistvo samodejavnosti je zmo\u017enost \u010dloveka, da se zavestno odlo\u010da, svobodno izbira in da v skladu s svojimi odlo\u010ditvami tudi ravna<\/p>\n<p>\u00aa\u00a0 samodejavnost je obna\u0161anje, spodbujeno na podlagi lastnih pobudb in odlo\u010ditev<\/p>\n<p>\u00aa\u00a0 zavestno usmerjanje in spodbujanje dejavnosti<\/p>\n<p>\u00aa\u00a0 temeljni model: na\u010drt \u00e0 voljna\/hotna odlo\u010ditev \u00e0 izvedba in kontrola izvr\u0161evanja<\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p><b>\u010cUSTVOVANJE<\/b><\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<ol>\n<li><b>1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Na kak\u0161en na\u010din se \u010dustev u\u010dimo<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>\u00fc\u00a0 s posnemanjem (modelno u\u010denje)<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 s klasi\u010dnim pogojevanjem (nau\u010dimo se \u010dustveno reagirati na nek nevtralni dra\u017eljaj, ker se je dalj \u010dasa povezoval z dra\u017eljajem, ki pa vzbuja ta \u010dustva)<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 instrumentalno u\u010denje (nau\u010dimo se tistih vedenj, ki so v okolju povzro\u010dila \u017eeljeni u\u010dinek oz. prijetno posledico)<\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<ol>\n<li><b>2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Afekti in razpolo\u017eenje<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">afekti:<\/span> mo\u010dna in kratkotrajna \u010dustva; usmerjeni na dolo\u010den objekt; izrazite telesne spremembe; zmanj\u0161ana razsodnost mi\u0161ljenja in vedenja<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">razpolo\u017eenja:<\/span> \u0161ibkej\u0161a in dolgotrajna \u010dustvena stanja; neusmerjena; kljub temu velik vpliv na vedenje oz. celoten odnos do sveta in sebe<\/li>\n<\/ul>\n<table border=\"1\" cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\" align=\"left\">\n<tbody>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"153\">\n<p align=\"center\"><b>\u010dustvo<\/b><\/p>\n<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"132\">\n<p align=\"center\"><b>razpolo\u017eenje<\/b><\/p>\n<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"113\">\n<p align=\"center\"><b>afekt<\/b><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"153\">\n<p align=\"center\">veselje<\/p>\n<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"132\">\n<p align=\"center\">zadovoljstvo<\/p>\n<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"113\">\n<p align=\"center\">evforija<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><b>3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Razvoj \u010dustev pri novorojen\u010dku<\/b><\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Nediferencirano \u010dustveno stanje splo\u0161nega vzburjenja<\/span> (nasme\u0161ek, neugodje, ugodje):<\/li>\n<\/ol>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ugodje: ko ima zadovoljene biolo\u0161ke potrebe (hrana, stimulacija)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 neugodje: ko so te potrebe frustrirane ali ob bolezni ali bole\u010dini<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Temeljna osnovna \u010dustva<\/span>: od 2., 3. meseca naprej (\u017ealost, previdnost, strah, jeza, &#8230;)<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Sestavljena \u010dustva<\/span>: po 1. letu (zadrega, ljubosumje, sram, ljubezen); \u010dustva samozavedanja se pojavijo v 2., 3. letu starosti (zadrega, zavist, ponos, sram)<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><b>4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Fiziolo\u0161ke osnove \u010dustev<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010dustva so tesno povezana s fiziolo\u0161kimi procesi<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>fiziolo\u0161ke spremembe<\/b> pri \u010dustvih, ki aktivirajo organizem (strah, jeza) so posledica aktiviranja <b>simpati\u010dnega dela avtonomnega \u017eiv\u010dnega sistema<\/b><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vse te spremembe ka\u017eejo na prvotno <b>nagonsko funkcijo<\/b> \u010dustvenega vzburjenja, to je\u00a0 priprava organizma pove\u010dano u\u010dinkovitost \u2013 beg ali boj reakcija<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><b>5.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Kako jih izra\u017eamo (introspektivno \/ ekstraspektivno)<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>\u00aa\u00a0 introspektivno: \u010dustva <span style=\"text-decoration: underline;\">do\u017eivljamo<\/span> preko treh komponent vrednostna, jakostna, aktivnostna<\/p>\n<p>\u00aa\u00a0 ekstraspektivno: \u010dustva <span style=\"text-decoration: underline;\">izra\u017eamo<\/span> preko dr\u017ee telesa, kretenj, obrazne mimike, fiziolo\u0161kih telesnih reakcij (potenje, globoko dihanje, raz\u0161irjene zenice, &#8230;)<\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><b>6.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Primarne funkcije emocij<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prilagoditvena: osnovna funkcija<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 motivacijska: motiviranje k dolo\u010denemu cilju<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 aktivacijska: aktiviranje organizma (\u010dustvo strah in jeza imata to funkcijo)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 komunikacijska: sporo\u010danje notranjih stanj<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><b>7.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>\u010custvena zrelost<\/b><\/li>\n<li>USTREZNOST \u010cUSTVENEGA REAGIRANJA GLEDE NA SITUACIJO<\/li>\n<\/ol>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 glede na kulturna pravila<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 glede na funkcionalnost \u010dustev v dolo\u010deni situaciji (intenzivnost in trajanje)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>RAZNOLIKOST \u010cUSTEV<\/li>\n<\/ol>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sposobnost do\u017eivljanja in izra\u017eanja razli\u010dnih \u010dustev, tako prijetnih\/neprijetnih) kot enostavnih\/kompleksnih<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>USTREZEN NADZOR NAD \u010cUSTVI<\/li>\n<\/ol>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 obe skrajnosti sta neugodni, tako pretirana nezmo\u017enost nadzora, kot tudi pretiran nadzor oz. zaviranje \u010dustvene energije (\u010dustev, ki jij ne izra\u017eamo ali ne ob\u010dutimo, jih tudi ne obvladujemo)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><b>8.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Kaj je pomembno in zna\u010dilno pri \u010dustvih bolnikov<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010dustvovanje bolnikov je spremenjeno, prevladujejo negativna \u010dustva<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zamaskiran strah, \u017ealost, obup<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 odra\u017ea se v jezi, sitnarjenju, nerganju, nezadovoljstvu<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prekrivanje dejanskih \u010dustev zaradi sramu, poni\u017enosti, nesamostojnosti<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>+\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 obdr\u017eati upanje v stresni situaciji<\/p>\n<p>+\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 omogo\u010diti \u010dustveno razbremenjevanje \u2013 spro\u0161\u010danje jeze in obupa<\/p>\n<p>+\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sprejeti dejstva in stanje ob bolezni ter se pomiriti s prognozo<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p><b>STRES<\/b><\/p>\n<ol>\n<li><b>1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Dva obraza stresa, pozitivni stres?<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 distres: kadar je posameznik premalo ali preve\u010d obremenjen, zato se njegovo po\u010dutje poslab\u0161a (neg.stres)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 eustres: kadar posameznik do\u017eivlja ravno tolik\u0161no stopnjo stresa, da se po\u010duti motiviranega in izzvanega, da nekja naredi (poz.stres)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><b>2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Temeljni model stresa (GAS)?<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>splo\u0161ni adaptacijski sindrom \u2013 GAS<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>fazni potek stresa:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 faza alarma: podfaza \u0161oka, pofaza proti\u0161oka<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 faza odpora<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 faza iz\u010drpanosti<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><b>3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Stresne reakcije?<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>zaporedje razli\u010dnih in zapletenih telesnih odzivov na zahteve, s katerimi se soo\u010damo<\/li>\n<li>so lahko <i>telesne, psiholo\u0161ke<\/i> in <i>vedenjske narave<\/i><\/li>\n<li>pogosto se pojavijo skupaj, \u0161e posebno takrat, ko stresorji delujejo bolj intenzivno<\/li>\n<\/ul>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<ol>\n<li><b>4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Fiziolo\u0161ke reakcije?<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>pove\u010da se izlo\u010danje hormonov (adrenalin, noradrenalin, kortizol)<\/li>\n<li>izostritev \u010dutov<\/li>\n<li>bitje srca se pove\u010da, pospe\u0161itev dihanja<\/li>\n<li>aktivacija glukoze<\/li>\n<li>upo\u010dasnitev sistemov, ki niso nujni za beg ali boj (prebavni trakt)<\/li>\n<li>\u017eile v ko\u017ei se skr\u010dijo, znojne \u017eleze se odprejo<\/li>\n<li>izlo\u010danje endorfinov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><b>5.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Telesna odzivnost in fizi\u010dni simptomi dolgotrajnega stresa?<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>\u00aa\u00a0 prehlad, gripa<\/p>\n<p>\u00aa\u00a0 alergija, ko\u017eni izpu\u0161\u010daji<\/p>\n<p>\u00aa\u00a0 prebavne motnje, bole\u010dine v \u017eelodcu<\/p>\n<p>\u00aa\u00a0 slabost, bruhanje, glavobol<\/p>\n<p>\u00aa\u00a0 bole\u010dine v kri\u017eu<\/p>\n<p>\u00aa\u00a0 znojenje<\/p>\n<p>\u00aa\u00a0 motnje spanja<\/p>\n<p>\u00aa\u00a0 problemi s te\u017eo, pove\u010dan RR<\/p>\n<p>\u00aa\u00a0 izguba interesa za spolnost<\/p>\n<p>\u00aa\u00a0 menstrualne nepravilnosti<\/p>\n<ol>\n<li><b>6.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Psiholo\u0161ka odzivnost in psiholo\u0161ki simptomi\u00a0 dolgotrajnega stresa?<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>EMOCIONALNI SIMPTOMI:<\/p>\n<p>anksioznost, apatija, depresija, razdra\u017eljivost, nezadovoljstvo, izoliranost, odrinjenost, ujetost, negotovost, jeza, obsedenost<\/p>\n<p>KOGNITIVNI SIMPTOMI<\/p>\n<p>te\u017eave s koncentracijo, katastrofalno mi\u0161ljenje, pozabljivost, pretirana kriti\u010dnost, nesposobnost \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0dokon\u010danja nalog, pove\u010dano \u0161tevilo napak, slabo presojanje<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><b>7.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Vedenjska odzivnost in vedenjski simptomi dolgotrajnega stresa?<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>izogibanje, pretiravanje, te\u017eave z urejevanjem samega sebe, poslab\u0161anje mesebojnih odnosov, problemi z avtoriteto, izogibanje nalogam, zahajanje v ekstreme<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><b>8.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Zakaj je stres rizi\u010dni dejavnik, epidermi\u010dnost?<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>vpliv stresa na po\u010dutje in zdravje<\/li>\n<li>stres kot povzro\u010ditelj bolezni<\/li>\n<li>vpliv stresa na imunsko delovanje<\/li>\n<li>stres kot potenciator drugih rizi\u010dnih dejavnikov<\/li>\n<\/ul>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p><b>epidermi\u010dnost stresa: <\/b>ve\u010d kot \u2154 obiskov zdravstvenih ustanov na ra\u010dun stresa<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><b>9.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><b>Pomembna obolenja povezana s stresom<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>SRCE IN O\u017dILJE: koronarna sr\u010dna bolezen, zvi\u0161an RR, mo\u017eganska kap, migrena<\/p>\n<p>PREBAVILA: prebavne motnje, \u010dir na \u017eelodcu in dvanajstniku, ulcerozni kolitis, sindrom razdra\u017eenega \u010drevesja<\/p>\n<p>DRUGE BOLEZNI: sladkorna bolezen, rak, astma, spolne te\u017eave, pretirana je\u0161\u010dnost, glavoboli<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>CCelostni model stresa, kaj upo\u0161teva?<\/b><\/p>\n<p>Upo\u0161teva zunanje stresorje, notranje zahteve in pritiske, zaznavanje in zaznavo ocenjevanje, pretekle izku\u0161nje, stali\u0161\u010da, prepri\u010danja, vrednote, rizi\u010dne in ranljivostne dejavnike.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Izid vsega tega so <b>posledice<\/b> stresa: simptomi in obolenja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>11<\/b><b>Kaj so psihosomatska obolenja, na\u0161tej jih<\/b><\/p>\n<p>Stres deluje na imunski sistem, prek njega pa na obolenja, tako infekcijska kot neinfekcijska.<\/p>\n<p>To so: astma, ulkus, diabetes, kardiovaskularna obolenja, hipertenzija, miokardni infarkt.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>12<\/b><b>Kaj je izgorevanje<\/b><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 postopno in trajno izgubljanje zadovoljstva in energije za delo<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 posledice stresne delovne preobremenjenosti, zlasti kroni\u010dnega stresa<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>1.st.: iz\u010drpanost \u00e0 2.st.: ujetost \u00e0 3.st.: sindrom adrenalne izgorelosti \u00e0 4.st.: adrenalni zlom<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>13<\/b><b>U\u010dinkovito in manj u\u010dinkovito proti stresu<\/b><\/p>\n<p>u\u010dinkovito: emocionalna razbremenitev, miselna analiza, iskanje informacij in socialne opore<\/p>\n<p>neu\u010dinkovito: zatiranje \u010dustev, zapiranje vase, pasivni odnos, vdanost v usodo, pretirana odvisnot od zdr. os.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>14<\/b><b>Spoprijemanje s stresom<\/b><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">konfrontacija<\/span> \u2013 poskusiti spremeniti situacijo, dolo\u010dena mera sovra\u017enosti in tveganja<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">distanciranje<\/span> \u2013 odmik od stresne situacije in zmanj\u0161evanje njenega pomena<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">samokontrola<\/span> \u2013 zavestna regulacija emocij in dejanj<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">iskanje socialne opore<\/span> \u2013 iskanje informacij, oprijemljive podpore, \u010dustvene podpore<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">sprejemanje odgovornosti<\/span> \u2013 priznavanje svoje vloge v problemu in iskanje re\u0161itev<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">beg\/izogibanje<\/span> \u2013 izogibanje, beg od problema, re\u0161evanje na ravni \u017eelja, fantazije<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">na\u010drtno re\u0161evanje problemov<\/span> \u2013 na\u010drtno usmerjanje k problemu, analiti\u010dni poskusi re\u0161evanja<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">pozitivna ponovna ocena<\/span> \u2013 iskanje pozitivnega v problemu, lahko je povezano z religiozno dimenzijo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><b>15.\u00a0\u00a0 <\/b><b>Kako osebnost vpliva na soo\u010danje s stresom (posredno, neposredno)<\/b><\/li>\n<\/ol>\n<p>neposredni vpliv: osebnostne lastnosati povzro\u010dajo stres, stres povzro\u010da osebnostne lastnosti<\/p>\n<p>posredni vpliv: osebnost vpliva na druge faktorje, povezane s stresom (npr. izbiro poklica), osebnost vpliva na soo\u010danje s stresom<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>16 <\/b><b>Osebnostni konstrukti povezani z zdravjem<\/b><\/p>\n<p>\u00a4\u00a0 temeljne osebnostne lastnosti (nevroticizem, vestnost)<\/p>\n<p>\u00a4\u00a0 optimizem<\/p>\n<p>\u00a4\u00a0 osebnostna \u010dvrstost<\/p>\n<p>\u00a4\u00a0 internalnost \u2013 ekstremalnost<\/p>\n<p>\u00a4\u00a0 tip A, B in C vedenja<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Kako delujejo??<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vplivajo na oceno stresne situacije, ta pa na izid soo\u010denja s stresom<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vplivajo na u\u010dinkovitost samih na\u010dinov soo\u010danja<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 povezani so z genetskimi faktorji in predstavljajo dispozicijsko odpornost na stres<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>17<\/b><b>Lokus kontrole glede zdravja<\/b><\/p>\n<p>Posameznikovo prepri\u010danje kdo ali kaj nadzira njegovo zdravje:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zunanji lokus kontrole: \u010de je prepri\u010dan, da je njegovo zdravje odvisno od vedenja drugih oseb, usode<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Notranji lokus kontrole: \u010de je prepri\u010dan, da je zdravje odvisno od njega, njegovega vedenja<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>povezanost z zdravim \u017eivljenjem in razli\u010dnimi vedenji, povezanimi z zdravjem<\/li>\n<li>nau\u010den v \u017eivljenju \u2013 funkcija predhodnega zdravja in izku\u0161enj povezanih z zdravjem<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>18 <\/b><b>Osebnostna \u010dvrstost (3 lastnosti)<\/b><\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<table border=\"1\" cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\">\n<tbody>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"224\">\n<p align=\"center\"><b>lastnost<\/b><\/p>\n<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"223\">\n<p align=\"center\"><b>\u010c=\u010dvrsta osebnost <\/b><\/p>\n<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"223\">\n<p align=\"center\"><b>\u0160=\u0161ibka osebnost <\/b><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"224\">\n<p align=\"center\">anga\u017eiranost<\/p>\n<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"223\">\n<p align=\"center\">problema se lotijo aktivno<\/p>\n<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"223\">\n<p align=\"center\">so pasivni<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"224\">\n<p align=\"center\">izzvanost<\/p>\n<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"223\">\n<p align=\"center\">oviro jemljejo kot izziv<\/p>\n<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"223\">\n<p align=\"center\">oviro jemljejo kot gro\u017enjo<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"224\">\n<p align=\"center\">ob\u010dutenje nadzora oz. kontrole<\/p>\n<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"223\">\n<p align=\"center\">notranji nadzor nad dogodki<\/p>\n<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"223\">\n<p align=\"center\">zunanji nadzor<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p><b>19 <\/b><b>Zakaj \u010dustvena opora zmanj\u0161uje stres<\/b><\/p>\n<p>Ker verjamemo, da nekdo skrbi za nas in nas ima rad; nas nekdo spo\u0161tuje in ceni; nekomu pripadamo<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Enosmerna komunikacija Enosmerna komunikacija je, ko po\u0161iljatelj odda sporo\u010dilo, prejemnik ga sprejme, vendar nanj ne odgovori. 2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Dvosmerna komunikacija Dvosmerna komunikacija je, ko po\u0161iljatelj odda sporo\u010dilo, prejemnik ga sprejme in nanj odgovori. 3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj povzro\u010da \u0161um? Percepcija, jezik, semantika, osebni interesi, \u010dustva, hitrost misli, problemi s sluhom, modulacija besed, stavka, obseg pozornosti, okolje (hrup), &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/psihologija-in-komunikacija-v-zdravstveni-negi-2014\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Psihologija in komunikacija v zdravstveni negi 2014<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[232,450],"tags":[1757,1942,1941,1068],"class_list":["post-2458","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-komunikacija-v-zn-teamu-s-supervizijo","category-1letnik-psihologija","tag-komunikacija-v-zdravstveni-negi","tag-komunikacija-zn","tag-psihologija-in-komunikacija-v-zdravstveni-negi-2014","tag-zdravstvena-nega-komunikacija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2458","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2458"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2458\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2458"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2458"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2458"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}