{"id":246,"date":"2008-02-24T18:15:44","date_gmt":"2008-02-24T17:15:44","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/vaja-za-fiziologijo-vprasanja\/"},"modified":"2010-06-16T07:12:49","modified_gmt":"2010-06-16T06:12:49","slug":"vaja-za-fiziologijo-vprasanja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/vaja-za-fiziologijo-vprasanja\/","title":{"rendered":"Vaja za Fiziologijo vpra\u0161anja"},"content":{"rendered":"<p>Odgovore pa kar poi\u0161\u010dte v zapiskih in knjigi :D\u00a0 \u010ce ne se naute n\u010d nau\u010dl!<\/p>\n<p><strong>1.\u00a0\u00a0\u00a0 Katere od na\u0161tetih \u017eil imajo najve\u010dji skupni presek? <\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 aorta<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 arteriole<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 kapilare<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 venule<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 vene<\/p>\n<p><strong><br \/>\n2.\u00a0\u00a0\u00a0 Kateri je glavni transportni mehanizem za prenos O2, CO2, hranilne snovi med krvjo in tkivi?<\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 pasivna difuzija snovi v skladu s koncentracijskim gradientom<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 aktivni transport preko kapilarne stene<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 osmotski tlak, ki vodo in v njej raztopljene snovi potiska iz kapilare v bli\u017eino tkiv<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 kombinacija filtracije in reabsorpcije v kapilarah<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 volumski tok<\/p>\n<p><!--more--><br \/>\n<strong>3.\u00a0\u00a0\u00a0 Edem nastane zaradi<\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 zapore limfnih \u017eil, pove\u010dan hidrostatski tlak v kapilarah in zmanj\u0161an onkotski tlak v kapilari<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 zapore limfnih \u017eil in pove\u010dan hidrostatski tlak v kapilarah<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 pove\u010dan hidrostatski tlak v kapilarah in zmanj\u0161an onkotski tlak v kapilarah<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 zapora limfnih \u017eil in zmanj\u0161an onkotski tlak v kapilarah<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 noben odgovor ni pravilen<br \/>\n<strong>4.\u00a0\u00a0\u00a0 Venske zaklopke<\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 se aktivno kr\u010dijo in potiskajo kri proti srcu<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 se pasivno zaprejo in prepre\u010dijo tok krvi v venah nazaj<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 so na vhodu v desni atrij<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 b in c<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 vsi odgovori so pravilni<br \/>\n<strong>5.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pomembni receptorji za uravnavanje arterijskega tlaka so &#8212;&#8212;&#8212;&#8212;&#8212;&#8211; in so locirani v&#8212;-<\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0kemoreceptorji\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0karotidni sinus<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0eksteroceptorji,\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0karotidni sinus<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0baroreceptorji, \u00a0\u00a0\u00a0 karotidni sinus<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0kemoreceptorji \u00a0\u00a0\u00a0 v skeletni mi\u0161ici<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0baroreceptorji \u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0 v skeletni mi\u0161ici<br \/>\n<strong>7.\u00a0\u00a0\u00a0 \u010ce je hematokrit HT=45, kolik\u0161en % krvi predstavlja krvna plazma?<\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 42%<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 55%<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 58%<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 45%<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 50%<br \/>\n<strong>8.\u00a0\u00a0\u00a0 Katerih celic je najve\u010d v krvi<\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 eritrocitov<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 neutrofilcev<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 leukocitov<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 limfocitov<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 trombocitov<br \/>\n<strong>9.\u00a0\u00a0\u00a0 Eritropoeza<\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 poteka v kostnem mozgu pod vplivom eritropoetina<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 poteka v ledvici kot odgovor na hipoksijo v ledvici<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 pomeni pove\u010dano \u0161tevilo eritrocitov v krvi<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 se nana\u0161a na propadanje in izlo\u010danje propadlih eritrocitov<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 noben odgovor ni pravilen<br \/>\n<strong>10.\u00a0 Eritropoetin<\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 se izlo\u010da v kostnem mozgu<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 stimulira razvoj eritrocitov<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 spremeni protrombin v trombin<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 manjka pri perniciozni anemiji<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 ve\u010d kot eden od na\u0161tetih odgovorov<\/p>\n<p><strong>11.\u00a0 Kaj od na\u0161tetega ni faza hemostaze?<\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 \u017eilni spazem<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 agregacija trombocitov<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 koagulacija<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 trombopoeza<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 aktivacija fibrinogena<br \/>\n<!-- wp_ad_camp_1 --><br \/>\n<strong>12.\u00a0\u00a0 Receptorji\u00a0 <\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 odgovarjajo na razli\u010dne fizikalne in kemi\u010dne spremembe v njihovi okolici<\/p>\n<p>b.\u00a0\u00a0\u00a0 spreminjajo druge oblike energije v elektri\u010dno energijo<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 so periferni kon\u010di\u010di aferentnih nevronov<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 odgovarjajo na za njih specifi\u010dne spremembe v okolju<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 vse na\u0161teto<\/p>\n<p><strong>13.\u00a0\u00a0\u00a0 Dihalni volumen preiskovanca izmerjen s spirometrijo je 300ml, frekvenca dihanja je 7\/min. Kolik\u0161na je alveolna ventilacija?<\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 300ml\/min<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 805ml\/min<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 1050 ml\/min<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 1589ml\/min<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 1869ml\/min<\/p>\n<p><strong>14.\u00a0 Preiskovanec vdihne kar more najgloblje in izdihne kolikor more. S tem izmerimo:<\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 inspiratorno kapaciteto<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 ekspiratorni rezervni volumen<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 skupno kapaciteto plju\u010d<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 funkcionalno kapaciteto<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 vitalno kapaciteto<\/p>\n<p><strong>15.\u00a0 Zamisli si, da si minuto dihal v plasti\u010dno vre\u010dko, kaj se najverjetneje zgodi?<\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 arterijski pO2 naraste<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 arterijski pCO2 pade<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 arterijski pH naraste<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 koncentracij H+ ionov v arterijski krvi naraste<\/p>\n<p><strong>16.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0Stimulacija simpatika pove\u010da sr\u010dno frekvenco ker ?<\/strong><br \/>\na. se zmanj\u0161a frekvenca pro\u017eenja AP v SA vozlu<br \/>\nb. se upo\u010dasni prevajanje skozi hisov snop<br \/>\nc. sr\u010dno akcijo prevzame AV vozel<br \/>\nd. sr\u010dno akcijo \u0161e vedno diktira SA vozel, a je spontana depolarizacija celic SA vozla bolj izra\u017eena<br \/>\ne. noben odgovor ni pravilen<br \/>\n<strong><br \/>\n16.\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj predstavlja P val v EKG zapisu?<\/strong><br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 repolarizacijo atrijev<br \/>\nf.\u00a0\u00a0\u00a0 repolarizacijo prekatov<br \/>\ng.\u00a0\u00a0\u00a0 depolarizacijo atrijev<br \/>\nh.\u00a0\u00a0\u00a0 depolarizacijo prekatov<br \/>\ni.\u00a0\u00a0\u00a0 plato akcijskega potenciala v prekatih<\/p>\n<p><strong>17.\u00a0\u00a0\u00a0 \u010ce damo celico v hipertoni\u010dno raztopino, bo celica<\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 nabreknila<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 se skr\u010dila<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 ostala po volumnu enaka<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 za\u010dela s procesom delitve<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 ni\u010d od na\u0161tetega<br \/>\n<strong><br \/>\n18.\u00a0\u00a0\u00a0 Pove\u010dano izlo\u010danje vode preko ledvic po prekomernem pitju vode je posledica delovanja<\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 natriureti\u010dnega peptida<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 aldosterona<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 antidiureti\u010dnega hormona<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 ni hormonska regulacija<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 baroreceptorskega refleksa<br \/>\n<strong><br \/>\n19.\u00a0\u00a0\u00a0 Katera struktura sodi v refleksni krog?<\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 Receptor<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 efektor<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 aferentna pot<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 eferentna pot<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 vse od na\u0161tetega<\/p>\n<p><strong>20.\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj velja za nevrotransmiter v vegetativnem \u017eiv\u010dnem sistemu?<\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 parasimpatik i\u017elo\u010da postganglionarno razli\u010dne nevrotransmiterje<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 nadledvi\u010dna \u017eleza izlo\u010da \u0161tevilne razli\u010dice acetilholina<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 u\u010dinki nevrotransmiterja v simpati\u010dni veji so neodvisni od tipa receptorja<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 preganglionarni nevrotransmiter je tako za simpatik kot za parasimpatik acetilholin<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 ni\u010d od na\u0161tetega<\/p>\n<p><strong>21.\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj velja za periferno \u017eiv\u010devje?<\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 elementi so centralni \u017eiv\u010dni sistem, senzori\u010dni \u017eivci in vagetativno \u017eiv\u010devje<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 po hrbtenja\u010di po\u0161ilja informacije v vi\u0161je mo\u017eganske strukture<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 delimo ga na eferenta in aferentna vlakna<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 po aferentnem delu o\u017eiv\u010duje organe<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 vse na\u0161teto<\/p>\n<p><strong>22.\u00a0\u00a0\u00a0 Glavni nevrotransmiter parasimpati\u010dne veje vegetativnega \u017eiv\u010devja je?<\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 Adrenalin<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 Noradrenalin<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 Dopamin<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 Acetilholin<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 Eritropoietin<\/p>\n<p><strong>23.\u00a0\u00a0\u00a0 Isti nevrotransmiter lahko povzro\u010di nasprotni u\u010dinek na organ <\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 Zaradi razli\u010dnih\u00a0 receptorjev<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 Zaradi razli\u010dne koli\u010dine spro\u0161\u010denega nenrotransmiterja<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 Odvisno od tega, ali je nevrotransmiter v krvi ali ne<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 Zaradi razli\u010dnega podtipa istega nevrotransmiterja<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 Vse na\u0161teto<\/p>\n<p><strong>24.\u00a0\u00a0\u00a0 Intenziteta stimulusa se na receptorju pretvori v<\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 stopnjo, do katere se receptorska celica depolarizira<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 amplitudi nastalega akcijskega potenciala<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 frekvenco nastalih akcijskih potencialov<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 \u0161tevilo aktiviranih nevronov v centralnem \u017eiv\u010devju<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 b in c<\/p>\n<p><strong>25.\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj je periferni \u017eivec<\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 v njem so aksoni nevronov<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 v njem so aksoni prepleteni z vezivom<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 aksoni z \u017eiv\u010devjem in \u017eilami<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 telesa nevronov v vezivnem tkivu<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 telesa nevronov v vezivnem tkivu z \u017eilami<\/p>\n<p><strong>26.\u00a0\u00a0\u00a0 Katera trditev o sr\u010dni mi\u0161ici je napa\u010dna?<\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 kontrakcijo povzro\u010di \u017eiv\u010dni impulz<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 impulz se prena\u0161a z sr\u010dne mi\u0161i\u010dne\u00a0 celice na celico<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 v srcu so celice, ki spontano pro\u017eijo akcijski potencial<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 v srcu so celice, ki ne pro\u017eijo akcijskega potenciala<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 prekati so med ve\u010djim delom kontrakcije nevzdra\u017eni<\/p>\n<p><strong>27.\u00a0\u00a0\u00a0 Zakaj je SA vozel primarni pobujevalnik srca?<\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 ker je najbolj inerviran<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 ker je edina struktura v sr\u010du, ki je sposobna\u00a0 sama pro\u017eiti nastanek AP<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 ker ima najve\u010djo frekvenco spontanega pro\u017eenaj AP<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 ima najstabilnej\u0161i mirovni membranski potencial<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 je struktura, neob\u010dutljiva na kateholamine<\/p>\n<p><strong>28.\u00a0\u00a0\u00a0 Kadar je znotraj fiziolo\u0161kih mej pove\u010dan kon\u010dni diastolni volumen srca<\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 bo utripni volumen narasel<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 bo minutni volumen srca padel<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 se bo venski priliv zmanj\u0161al<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 iztis levega srca bo ve\u010dji od iztisa desnega srca<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 se\u00a0 bo prvenstveno spremenila sr\u010dna frekvenca<\/p>\n<p><strong>29.\u00a0\u00a0\u00a0 Kateri od mehanizmov je najpomembnej\u0161i pri pove\u010danju pretoka krvi skozi aktivno skeletno mi\u0161ico?<\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 pove\u010dan pritisk v aorti<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 pove\u010dana aktivnosti \uf061 adrenergi\u010dnih nevronov<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 pove\u010dana aktivnost \u03b2 adrenergi\u010dnih nevronov<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 vazokonstrikcija v prebavilih<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 lokalna regulacija pretoka zaradi kopi\u010denja metabolitov<\/p>\n<p><strong>30.\u00a0\u00a0\u00a0 Obstrukcija \u017eile pomeni<\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 da se upor te \u017eile pove\u010da<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 da je za isti pretok skozi ta \u017eilni odsek potrebna manj\u0161a tla\u010dna razlika<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 da se spremeni viskoznost krvi<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 pri isti tla\u010dni raliki skozi to \u017eilo te\u010de ve\u010dji tok krvi<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 ni\u010d od na\u0161tetega<\/p>\n<p><strong>31.\u00a0\u00a0\u00a0 V sistemski cirkulaciji tlak najbolj pade na nivoju arteriol, ker <\/strong><br \/>\na.\u00a0\u00a0\u00a0 ker je povr\u0161ina stene arteriol najve\u010dja<br \/>\nb.\u00a0\u00a0\u00a0 ker je skupni pre\u010dni presek arteriol najve\u010dji<br \/>\nc.\u00a0\u00a0\u00a0 ker je hitrost toka krvi skozi arteriole najve\u010dja<br \/>\nd.\u00a0\u00a0\u00a0 ker je hitrost toka krvi skozi arteriole najmanj\u0161a<br \/>\ne.\u00a0\u00a0\u00a0 ker imajo najve\u010djo upornost<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Odgovore pa kar poi\u0161\u010dte v zapiskih in knjigi :D\u00a0 \u010ce ne se naute n\u010d nau\u010dl! 1.\u00a0\u00a0\u00a0 Katere od na\u0161tetih \u017eil imajo najve\u010dji skupni presek? a.\u00a0\u00a0\u00a0 aorta b.\u00a0\u00a0\u00a0 arteriole c.\u00a0\u00a0\u00a0 kapilare d.\u00a0\u00a0\u00a0 venule e.\u00a0\u00a0\u00a0 vene 2.\u00a0\u00a0\u00a0 Kateri je glavni transportni mehanizem za prenos O2, CO2, hranilne snovi med krvjo in tkivi? a.\u00a0\u00a0\u00a0 pasivna difuzija snovi v &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/vaja-za-fiziologijo-vprasanja\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Vaja za Fiziologijo vpra\u0161anja<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[264],"tags":[270,267,265,266,269,268,271],"class_list":["post-246","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-fiziologija","tag-1letnik-fiziologija-vsznj","tag-fizio","tag-fiziologija","tag-fiziologija-cloveka","tag-odgovori-fiziologija","tag-vprasanja-fiziologija","tag-zdravstvena-fiziologija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/246","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=246"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/246\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=246"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=246"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=246"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}