1.) Na\u0161tej du\u0161evne motnje <\/b><\/p>\n
Najpogostej\u0161e du\u0161evne motnje razdelimo v naslednje skupine:<\/p>\n
– Organske du\u0161evne motnje <\/b>( demence, amnesti\u010dni sindrom, delirij, \u2026)<\/p>\n
– Du\u0161evne motnje zaradi zlorabe razli\u010dnih snovi<\/b>( SOA in druge droge:\u00a0 4, 7 % odraslih,\u00a0 povpre\u010dje 5, 2% v Evropi)<\/p>\n
– Shizofrenija in shizotipske motnje<\/b>,( 1% vseh ljudi: vsak 125 \u010dlovek ima SCH)<\/p>\n
– Razpolo\u017eenjske(afektivne)motnje<\/b>( huda depresija, distimija, bipolarna motnja)- 13, 9 % v Evropi<\/p>\n
– Anksiozne motnje-<\/b> 13, 6% v\u00a0 Evropi,<\/p>\n
– Nevrotske, stresne, somatoformne motnje<\/b>,<\/p>\n
– Osebnostne motnje<\/b>( 6, 8%)<\/p>\n
– Po\u0161kodbe samega sebe<\/b> 1-600 ljudi; Samomorilnost 1%<\/p>\n
————————–\u00a0 ALI ————————————————–<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
1.a)<\/b> ORGANSKE DU\u0160EVNE MOTNJE:<\/b> demenca, delirij, amnesti\u010dni sindrom, blaga motnja spoznavnih sposobnosti, mot zaznavanja(mi\u0161ljenja,\u010dustvovanja,osebnosti)<\/b><\/p>\n
DU\u0160EVNE MOTNJE ZARADI ZLORABE RAZLI\u010cNIH SNOVI<\/b>: odvisnost od alko, psihoakt substanc. PARANOIDNE <\/b>, SHIZOFRENSKE :<\/b> shizofrenija. RAZPOLO\u017dENJSKE<\/b>: manija-depresija (bipolarna motnja),ANKSIOZNE:<\/b> anksioznost, obsesije, kompulzije, SOMATOFORMNE :<\/b> konverzivne motnje, psihogena bole\u010dina, hipohondriaza, OSEBNOSTNE :<\/b> kompulzivne vedenjske motnje, antisocialna OM.<\/p>\n
<\/p>\n
1.b)<\/b> 1.SKP PSIHOREAKTIVNIH, NEVROTSKIH OZ. OSEBNOSTNIH MOTENJ:<\/b> (nevroze, nepsihoti\u010dne osebnostne motnje, bolezni odvisnosti v njihovi za\u010detni fazi)<\/p>\n
2. SKP ENDOGENIH PSIHI\u010cNIH MOTENJ, PSIHOZE:<\/b>(shizofrenija, mani\u010dno-depresivna psihoza, atipi\u010dne endogene psihoze. 3. SKP ORGANSKIH MOTENJ:<\/b>(motnje zavesti, motnje spomina, demenca, spremembe v osebnosti, \u010dustvovanju).<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
2.) Organske du\u0161evne motnje-delitev<\/b><\/p>\n
Vzrok je po\u0161kodba, bolezen ali disfunkcija osrednjega \u017eiv\u010devja. O\u010ditna\u00a0 povezava med organsko motnjo in pojavom psihi\u010dnih simptomov. Psihi\u010dno izbolj\u0161anje ali okrevanje po odstranitvi organskega vzroka.<\/p>\n
AKUTNE (delirij, halucinoza po zastrupitvi..)<\/p>\n
SUBAKUTNE (org. blodnjava motnja zaradi hipertireoze..)<\/p>\n
KRONI\u010cNE (Alzheimerjeva demenca, potravmatska demenca<\/p>\n
Organske du\u0161evne motnje delimo v dve veliki skupini<\/span><\/b><\/p>\n 1. Sindromi s prevladujo\u010dimi motnjami spoznavnih sposobnosti<\/i><\/b> (demence, delirij, amnesti\u010dni sindrom, blage motnje spoznavnih sposobnosti)<\/p>\n 2. Sindromi, ki vklju\u010dujejo motnje zaznavanja <\/i><\/b>(org. halucinoza), mi\u0161ljenja<\/i><\/b> (org. blodnjava motnja), \u010dustvovanja <\/i><\/b>(org. razpolo\u017eenjska motnja\u2026) ali osebnosti <\/i><\/b>(org. osebnostna motnja)<\/p>\n ————————————–\u00a0 ALI ———————————————————<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n 2.a) Organske du\u0161evne motnje, kaj so in delitev<\/b><\/b><\/p>\n Vrsta du\u0161evnih motenj, ki imajo o\u010ditno skupno etiolog\u00e0vzrok je po\u0161kodba, bolezen ali disfunkcija C\u017dS,(motnje\u00a0 so primarne, sekundarne). O\u010ditna \u010dasovna\u00a0 povezava med organsko motnjo in za\u010detkom psihi\u010dnih simpt ter psihi\u010dno izbolj\u0161anje \/ okrevanje po odstranitvi organsk vzroka.<\/p>\n <\/p>\n 2.b) Delitev<\/b><\/p>\n 1.Sindromi s prevladujo\u010dimi motnjami spoznavnih sposobnosti:<\/b>demenca,delirij, amnesti\u010dni sindrom,blaga motnja spoznavnih sposobnosti \u2013 organski blodnjavostni sindrom),<\/p>\n 2. Synd,podobnim drugim du\u0161evnim motnjam<\/b>: motnje zaznavanja<\/span> \u2013 org halucinoza, mi\u0161ljenja<\/span> \u2013 org blodnjava motnja, \u010dustvovanja<\/span> \u2013 org razpolo\u017eenjska motnja, org emoci labilna motnja, org tesnobna motnja,osebnosti<\/span> \u2013 org osebnostna motnja. 3.Syndr opredeljeni z vzrokom( po enceflitisu, po po\u0161kodbi glave), 4.neopredeljene organske du\u0161evne motnje.<\/b><\/p>\n <\/p>\n 3.) Znaki oziroma potek organske du\u0161evne motnje<\/b><\/p>\n ZNA\u010cILNOSTI SPREMEMB<\/span><\/p>\n Upad spominskih in drugih intelektualnih\u00a0 sposobnosti. Psihomotorna upo\u010dasnjenost \u2013 dalj\u0161i reakcijski \u010dasi. Spremembe socialnih povezav. Upokojitev. Izguba bli\u017enjih in oseb iz svoje generacije. Pogostej\u0161a telesna obolenja. Nezmo\u017enost samostojnega \u017eivljenja doma \u2013 odvisnost od drugih.<\/p>\n \u00a0OCENJUJEMO<\/span><\/p>\n Spoznavne (kognitivne) sposobnosti<\/b><\/p>\n Mi\u0161ljenje, govor, izgled in vedenje, razpolo\u017eenje, motnje zaznavanja (halucinacije), vpogled v lastno stanje, socialno stanje.<\/p>\n Spoznavne sposobnosti so<\/span> (<\/b>spomin (dolgoro\u010dni, kratkoro\u010dni), orientacija v \u010dasu, prostoru in osebi, vidno prostorske sposobnosti, govor, branje, pozornost (usmerjena, deljena, vzdr\u017eevana), ra\u010dunanje, prepoznavanje in imenovanje stvari in pojmov, izvr\u0161itvene sposobnosti)<\/b><\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n 4.) Vrste organskih du\u0161evnih motenj\u00a0 <\/b><\/p>\n Akutne org. du\u0161. motnje, subakutne org. du\u0161. motnje, kroni\u010dne org. du\u0161. motnje. So sindromi (skupki znakov), razdelimo v dve (\u0161tiri) skupi-ni\/ne:<\/p>\n – sindromi s prevladujo\u010dimi motnjami spoznavnih sposobnosti<\/b> (demenca, delirij, amnesti\u010dni sindrom, org. blodnjavostni sindrom, blage motnje spoznavnih sposobnosti)<\/p>\n – sindromi, podobni drugim du\u0161evnim motnjam<\/b> (organska halucinoza; org. blodnjava motnja; org. razpolo\u017eenjska<\/span>, emocionalna labilna<\/span>, tesnobna motnja<\/span>; org. osebnostna motnja)<\/p>\n – sindromi opredeljeni z vzrokom (npr. encefalitis)<\/p>\n – neopredeljene org. du\u0161evne motnje<\/p>\n Vzrok org. du\u0161. motnje je<\/span><\/b> po\u0161kodba, bolezen ali disfunkcija osrednjega \u017eiv\u010devja; o\u010ditna je povezava med organsko motnjo in pojavom psihi\u010dnih simptomov \u2013 po odstranitvi org. vzroka je opazno psihi\u010dno izbolj\u0161anje ali okrevanje. <\/p>\n 5.) Zna\u010dilnosti demence<\/b><\/p>\n Zna\u010dilnosti demence: motnje spominskih (tudi dezorientacija) sposobnosti in motnje drugih spoznavnih sposobnosti (govor, ve\u0161\u010di gibi, zaznavanje, izvr\u0161itvene sposobnosti); izguba intelektualnih sposobnosti, NI motnje zavesti, ima specifi\u010dno organsko motnjo.<\/p>\n <\/p>\n 6.) Kaj je demenca<\/b><\/p>\n Demenca je sindrom (skupina simptomov), za katero je zna\u010dilen globalen upad spoznavnih sposobnosti, ki bolnika postopoma onesposobi za osnovne dnevne aktivnosti.<\/p>\n <\/p>\n 7.) Vrste demence<\/b><\/p>\n Lo\u010dimo ireverzibilne<\/b> (Alzheimerjeva, vaskularna, demenca Lewyevih telesc, frontotemporalna, me\u0161ana) in reverzibilne<\/b> (depresija, metabolne endokrine motnje, toksi\u010dni vzroki, tumorji, infekcije, subduralni hematom, normotenzivni hidrocefalus) vrste demence.<\/p>\n <\/p>\n 8.) Potek demence<\/b><\/p>\n 1.<\/b>Blaga demenca<\/b><\/p>\n – Motnje spomina za nedavne dogodke,<\/p>\n -Te\u017eave v poimenovanju<\/p>\n – Bolezen pogosto spregledajo bolniki in svojci<\/p>\n -izguba interesov, depresivno razpolo\u017eenje, razdra\u017eljivost. Te\u017eave v re\u0161evanju kompleksnih\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 problemov.<\/p>\n 2. Zmerna demenca:<\/b><\/p>\n -Huda izguba spomina, aktualne dogodke pozabijo, neorientirani<\/p>\n -Nezmo\u017eni re\u0161evati probleme in obvladovati socialne situacije<\/p>\n -Niso ve\u010d samostojni pri aktivnostih izven doma<\/p>\n -Potrebna pomo\u010d pri higieni, obla\u010denju..<\/p>\n 3. Huda demenca<\/b><\/p>\n -Huda izguba spomina, tudi za starej\u0161e dogodke, neorientirani<\/p>\n -Motnje govora, ve\u0161\u010dih gibov. Potrebna pomo\u010d pri vseh \u017eivljenjskih aktivnostih.<\/p>\n -Inkontinentni in potrebujejo nego ter nadzor<\/p>\n <\/p>\n 9.) Delitev demence na stadije<\/b><\/p>\n 1. blaga demenca<\/p>\n 2. zmerna demenca<\/p>\n 3. huda demenca<\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n 10.) Opozorilni znaki demence<\/b><\/p>\n Za demenco je zna\u010dilen padec spominskih sposobnostki<\/span>, ki se ponavadi navezujejo na pomnenje in priklic novih informacij. Z napredovanjem bolezni je lahko prizadet spomin tudi za davne dogodke<\/span>. Osiroma\u0161eno je mi\u0161ljenje<\/span>, zmanj\u0161ana sposobnost orientacije<\/span>, razumevanja<\/span>, ra\u010dunskih zmo\u017enosti<\/span>, u\u010dnih sposobnosti<\/span>, govornega izra\u017eanja in presoje<\/span>. Upad vi\u0161jih \u017eiv\u010dnih dejavnosti je tako izrazit, da prizadene vsakodnevne dejavnosti<\/span>. Posledica tega je, pomembno zmanj\u0161anje sposobnosti za obvladovanje \u010dustev<\/span>, socialnega vedenja ali motivacije<\/span>. Zavest<\/span> pri demenci ni motena<\/span>. Demence glede na za\u010detek lo\u010dimo na presenilne <\/b>( pred 65. letom starosti ) in senilne<\/b> ( po 65. letu starosti ).<\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n 11.) Psihosocialna rehabilitacija, kaj je <\/b><\/p>\n – Je proces, ki vodi k \u010dim bolj\u0161i kakovosti \u017eivljenja oseb z du\u0161evno boleznijo.<\/p>\n – v PSR uporabljamo biopsihosocialni pristop \u2013 kompleksnej\u0161e razumevanje motenj ter posledic.<\/p>\n – PSR je terapevtski pristop, ki vzpodbuja ljudi z du\u0161evno motnjo, da dose\u017eejo najbolj\u0161o mo\u017eno raven neodvisnega delovanja v skupnosti prek u\u010denja- izbolj\u0161evanja bolnikovih sposobnosti, ob podpori okolice.<\/p>\n <\/p>\n 12.) Tehnike spro\u0161\u010danja<\/b><\/p>\n TA ODGOVOR JE NAPA\u010cEN !!!!!!!!!!!!! (POTREBNO JE NA\u0160TET TEHNIKE, VRSTE)<\/b><\/p>\n -Bolnik s tesnobo, posebej \u010de je jasen problem<\/p>\n -Aktivno obvladovanje problema pove\u010duje bolnikovo samospo\u0161tovanje<\/p>\n -Redko u\u010dinkovita, kot edina tehnika<\/p>\n -Individualnost bolnika in njegova izku\u0161nja<\/p>\n -Pomen telesne komponente spro\u0161\u010danja<\/p>\n -Redno izvajanje, tudi v obdobjih izbolj\u0161anja<\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n MOGO\u010cE JE TO PRAVI ODGOVOR ??!!<\/b><\/p>\n Poznamo razli\u010dne vaje za\u00a0 sprostitev ki jih lahko svetujemo bolniku.<\/span><\/b><\/p>\n <\/p>\n GLOBOKO DIHANJE<\/b><\/p>\n Hitra sprostitvena tehnika (globok vdih skozi nos zadr\u017eati zrak in napet mi\u0161ice celega telesa, izdah skozi usta in popu\u0161\u010danje napetosti mi\u0161ic)<\/p>\n Ritmi\u010dno dihanje (vdah skozi nos in \u0161tet do tri, izdih skozi nos in \u0161tet do tri. Ne zadr\u017eevati zrak, dihanje v ritmu)<\/p>\n Globoko dihanje (dihanje z trebu\u0161no prepono)<\/p>\n Progresivna mi\u0161i\u010dna sprostitev (mi\u0161i\u010dno skupino stisnemo za pet sekund in sprostimo za deset.pozor na dihanje-NE POZABIT DIHAT)<\/p>\n Sprostitev na geslo (tri krat vdih in izdih ob vsakem izdihu pomislimo-sem spro\u0161\u010den.V mislih sprostite tiste dele telesa za katere mislite da niso spro\u0161\u010deni)<\/p>\n <\/p>\n ODVRA\u010cANJE POZORNOSTI<\/b><\/p>\n Pozorno opazovanje dolo\u010denega predmeta ali prostora<\/p>\n Osredoto\u010denje na \u010dutila kaj vidim, sli\u0161im, tipam, oku\u0161am ali vonjam<\/p>\n Miselne vaje kot so od\u0161tevanje, na\u0161tevanje \u017eivali ali imem na dolo\u010deno \u010drko, spominjanje na podrobnosti s sprehoda v gozdu<\/p>\n Osredoto\u010denje na dejavnosti ki zahtevajo vso pozornost<\/p>\n Prijetni spomini in fantazije<\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n ISKANJE RAZUMNIH ODGOVOROV<\/b><\/p>\n Poskusimo sami ugotoviti ali so na\u0161i strahovi realni ali nerealni.<\/p>\n Zdravljenje bo kraj\u0161e \u010de je motnja odkrivena dovolj zgodaj. Zdravnik predpi\u0161e zdravila ki zmanj\u0161ujejo tesnobo in pove\u010dajo sposobnost soo\u010devanja z vsakodnevnimi problemi.\u010clovek dobi pozitivne isku\u0161nje in za\u010dne sam premagovati in prevzemati nadzor nad tesnobo.<\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n <\/p>\n 13.) Paranoidne motnje<\/b><\/p>\n -Osnovna zna\u010dilnost teh motenj je nana\u0161alnost, nezaupljivost do okolice in ljudi, to so preganjalne, ljubosumnostne, veli\u010davske ali nana\u0161alne blodnje.<\/p>\n -Posameznik se na blodnje lahko odziva s poskusi, da bi \u00bbposkrbel za pravico\u00ab s prito\u017ebami in pisanjem pisem na razne institucije.<\/b><\/p>\n -Paranoidne motnje se razvijejo prikrito in bolnik je prepri\u010dan, da se mu godi krivica, zato ne i\u0161\u010de zdravni\u0161ke pomo\u010di, saj nima potrebe po zdravljenju. Na zdravljenje pride navadno na posredovanje okolja (svojce) ali sodi\u0161\u010da. Lahko se pojavi tudi ma\u0161\u010devalna komponenta, ki vodi do nasilja.<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n 14.) Samomor<\/b><\/p>\n -Namen in dejanje, ki je usmerjeno proti samemu sebi in je nevarno za \u017eivljenje<\/p>\n -Klasi\u010dne opredelitve samomora obsegajo tri komponente:namen,dejanje,smrt<\/p>\n -Celovito podobo tega pojava dobimo ob pregledu vsakovrstnega avtoagresivnega vedenja. Lestvica samomorilnega vedenja razkriva vrsto vedenj, od prikritih, do o\u010ditnih oblik samouni\u010devanja.<\/b><\/p>\n <\/p>\n 15.) Dejavniki tveganja za samomor<\/b><\/p>\n Spol, starost, depresija, predhodni poskusi samomora, zloraba alkohola, izguba racionalnega mi\u0161ljenja, izguba socialne podpore, na\u010drt za samomor, brez partnerja, bolezen. 70 – 90 % oseb, ki zaklju\u010dijo \u017eivljenje s samomorom, ima du\u0161evne motnje; depresija, zasvojenost z alkoholom in PAS, shizofrenija, drugo.<\/p>\n <\/p>\n 16.) Razlika med demenco in delirijem<\/b><\/p>\n Demenca=<\/b> sindrom (skupina simptomov) za katero je zna\u010dilen globalen upad spoznavnih sposobnosti, ki pac.-a postopoma onesposobi za osnovne dnevne aktivnosti. Neopazen za\u010detek, postopen upad( razen pri vask.dem.), ni motenj zavesti, ohranjena je pozornost, prisotna je miselna obubo\u017eenost, zaznavne motnje so redke.<\/p>\n Delirij= <\/b>etiolo\u0161ko nespecifi\u010den organski mo\u017eganski sindrom ki ima nenaden za\u010detek, nihajo\u010d potek, prisotne so motnje zavesti,pozornosti in inkoherenten miselni tok ter zaznavne motnje\u00a0 ki so pogoste( halucinacije).<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n 17.) Abstinen\u010dna kriza<\/b><\/p>\n Abstinen\u010dni znaki se pojavijo pri telesni (fiziolo\u0161ki) odvisnosti \u2013 ko je telo \u0161e prilagojeno na stalno navzo\u010dnost in delovanje alkohola ali psihotropne snovi v krvi. Razvoj\u00a0 odtegnitvenih znakov pospe\u0161ijo utrujenost, slaba prehranjenost, telesna bolezen, depresija. Za\u010dnejo se nekaj ur, dni po prenehanju ali bistvenem zmanj\u0161anju pitja alkohola (konzumiranja drog-trdih)<\/p>\n Odtegnitveni znaki se ka\u017eejo v obliki:<\/span><\/b>tresenja rok, potenja, pospe\u0161enega utripa srca (nad 100\/minuto), nespe\u010dnosti, siljenja na bruhanje ali samega bruhanja, driske, nemira, napetosti, bolniki so brez obstanka.<\/p>\n <\/p>\n 17.a) Alkoholni blede\u017e-delirij( Delirium tremens) <\/b><\/p>\n Je posledica odtegnitve alkohola : vzroki nastanka so presnovne motnje, avitaminoze, elektrolitski disbalans, sistemske infekcije ,medicinski ukrepi. Nastane 12 ur,nekaj dni po prenehanju pitja pri osebah, ki so fiziolo\u0161ko odvisne od alkohola(drog). Znaki se pole\u017eejo v 4- 5 dneh. Blagi (rahel tremor, glavobol, slabost, bruhanje), hudi (halucinacije, epilepti\u010dni napadi, mo\u010dan tremor, mo\u010dno potenje), \u017eivljenjsko nevarni (tahipnea, tahikardija, visoka TT) , potek v 3 st. 1.ST: prisotni blagi znaki (utrujenost, nemir, motnje spanja,) 2. =preddelirantno stanje ( mo\u010dno razdra\u017eljiv-agresiven, strah, kratke \u017eivahne sanje, se trese, poti, boli ga glava), 3.St= delirium tremens \u2013alkoh blede\u017e<\/b>.( \u010dasovno krajevno dezorient, prividi, prisluhi,zaposlitveni nemir, telesni tremor,\u00a0 \u2191\u2191TT, \u2191\u2191 ali \u2193\u2193RR, potenje, \u2191\u2191 pulz, prebavne te\u017eave, oligo-anu-rija, odpoved ledvic, te\u017eka plju\u010dnica,krvavitve v mo\u017egane, COR arest\u00a0 Pac obravnavati kot \u017eivljenjsko ogro\u017eenega, biti ob njem ves \u010das.(bolnika potrebno umiriti dovajati dovolj teko\u010dine.) <\/span><\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n 17.b) Delirij<\/b><\/p>\n \u00a0<\/span><\/p>\n 18.) Sindrom odvisnosti od alkohola (SOA)<\/b><\/p>\n Temeljna zna\u010dilnost alkoholizma je odvisnost od alkohola. Sindrom odvisnosti od alkohola (SOA) ozna\u010duje vrsto boleznskih znakov, ki so neposredno ali posredno posledica prekomernega u\u017eivanja alkohola(Frange\u017e \u017digon, 1997). Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije so odvisne od alkohola osebe, ki prekomerno pijejo oziroma u\u017eivajo alkoholne pija\u010de in je njihova odvisnost od alkohola tolik\u0161na, da razodevajo, bodisi o\u010ditne du\u0161evne motnje, ki na\u010denjajo njihovo telesno in du\u0161evno zdravje, njihove odnose do dru\u017ebe in socialno ter ekonomsko stanje(Mili\u010dinski, 1986). SOA je ena od bolezni odvisnosti. Alkoholizem je kroni\u010dna motnja in po definiciji zdravja in bolezni gre za bolezen, saj pomeni motnjo telesnega, du\u0161evnega in dru\u017ebenega blagostanja(Ficko Zalokar, 2003)<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n Psihi\u010dne motnje, ki nastanejo zaradi u\u017eivanja alkohola<\/b><\/p>\n -Akutna zastrupitev(kjer gre za pijanost, akutni alkoholni opoj)<\/p>\n -\u0160kodljivo u\u017eivanje alkohola (ki je \u017ee navada, zloraba)<\/p>\n -Kroni\u010dni alkoholizem(je v polni meri izra\u017eena odvisnost)<\/p>\n -Odegnitivno stanje (abstinen\u010dna kriza)<\/p>\n -Odtegnitvino stanje z delirijem<\/p>\n -Psihoti\u010dna motnja (z izra\u017eenimi znaki halucinacij, ljubosumnosti, paranoje, ne kot znakov delirija, tamve\u010d izra\u017eenega patopsiholo\u0161keg do\u017eivljanja)<\/p>\n -Amnestni\u010dni sindrom(tudi sindrom ali psihoza Korsakova, kjer gre za upad razli\u010dnih organskih funkcij spomina)<\/p>\n -Rezidualna ali pozno nastopajo\u010da psihoti\u010dna motnja(kot\u00a0 bla\u017eja alkoholna demenca)<\/p>\n <\/p>\n 19.) Vzro\u010dni dejavniki za SOA<\/b><\/p>\n alkohol<\/span><\/b>povzro\u010da ob\u010dutek spro\u0161\u010denosti, bolj\u0161ega razpolo\u017eenja, ve\u010dje telesne mo\u010di, ob\u010dutek toplote, ve\u010dje spolne privla\u010dnosti, itd. Ti ob\u010dutki so prepoznani kot(kratkoro\u010dno)pozitivni. Kratkoro\u010dni u\u010dinki so lahko tudi negativni,vendar jih u\u017eivalci minimalizirajo.To so: znaki zastrupitve, zaspanosti, depresivnosti.Negativne dolgoro\u010dne u\u010dinke prepoznamo\u00a0 kot\u00a0 telesne, du\u0161evne in dru\u017ebene posledice.<\/p>\n \u010dlovek\u00a0 <\/span><\/b>je drug dejavnik, za katerega so pomembni starost, spol, poklic in osebnost. Osebe z nizkim spo\u0161tovanjem in bolj anksiozne osebe so v ve\u010dji nevarnosti, da bodo postale odvisne od alkohola.Vpliv na nastanek odvisnosti so razli\u010dni: genetski dejavniki, obstoj morfolo\u0161kih sprememb v osrednjem \u017eiv\u010devju.<\/p>\n okolje <\/span><\/b>vpliva na odnos med \u010dlovekom in alkoholom. Najpomembnej\u0161o vlogo ima dru\u017eina, kjer se oblikuje odnos do rabe alkohola.\u0160ir\u0161e socialno okolje z dr\u017eavo vpliva z raznimi ukrepi na dostopnost in porabo alkohola.\u0160tevilne dr\u017eave, med njimi tudi Slovenija, imajo in vodijo nacionalno alkoholno politiko.<\/p>\n <\/p>\n ———————- ALI ——————————————————<\/b><\/p>\n a.) \u010cLOVEK<\/b><\/p>\n – biokemi\u010dne lastnosti<\/p>\n – fiziolo\u0161ke lastnosti<\/p>\n – osebnostne lastnosti<\/p>\n – odnosne lastnosti<\/p>\n – \u017eivljenjski slog<\/p>\n <\/p>\n b.) OKOLJE<\/b><\/p>\n – tradicija in verovanje<\/p>\n – vrednote<\/p>\n – civilizacijski vzorci<\/p>\n – dru\u017eina<\/p>\n – \u0161ola<\/p>\n <\/p>\n c.) ALKOHOL<\/b><\/p>\n – kemi\u010dne lastnosti<\/p>\n – vpliv na mo\u017egane<\/p>\n <\/p>\n Vsi ti trije dejavniki vplivajo drug na drugega, pri \u010demer se zdita zlasti pomembna prva dva: \u010dlovekova osebnost na eni in okolje v katerem \u017eivi in dela na drugi strani.<\/p>\n <\/p>\n 20.) Faze odvisnosti<\/b><\/p>\n Najprej se pri posamezniku, pivcu alkoholnih pija\u010d, pojavi fizi\u010dna odvisnost od alkohola, kjer\u00a0 oseba u\u017eiva\u00a0 alkohol zaradi njegovega u\u010dinka na du\u0161evno zdravje. Bolnik ne zmore ve\u010d kontrolirati koli\u010dine zau\u017eitega alkohola. Kasneje se razvije fizi\u010dna odvisnost, ko posameznik pije, da prepre\u010duje te\u017eave zaradi odtegnitve alkohola(Hudolin, 1984, Ficko Zalokar, 2003).<\/p>\n Zna\u010dilne faze v nastanku alkoholizma so:<\/b><\/p>\n 1. predalkoholna faza<\/b>,ki je so\u010dasna obdobju psihi\u010dne odvisnosti,<\/p>\n 2.kriti\u010dna faza<\/b>, kjer posameznik u\u017eiva velike koli\u010dine alkohola, telo ga hitreje razgrajuje, saj takrat toleranca za alkohol raste,<\/p>\n 3.kroni\u010dna faza<\/b>, kjer toleranca za alkohol pada in bolnik u\u017eiva manj\u0161e koli\u010dine alkohola,pa je \u017ee pijan.<\/p>\n —————————————–\u00a0 ALI ————————————————–<\/b><\/p>\n Zgodnja alkoholna faza:<\/b><\/p>\n – popivanje postane mote\u010de<\/p>\n – ob\u010dutja krivde<\/p>\n – jezno zavra\u010danje o\u010ditkov<\/p>\n – izgube spomina po opitih no\u010deh<\/p>\n – toleranca nara\u0161\u010da<\/p>\n Kriti\u010dna faza:<\/b><\/p>\n – pojav du\u0161evne odvisnosti<\/p>\n – izguba kontrole nad koli\u010dino popitega alkohola<\/p>\n – sla po pitju<\/p>\n – opravi\u010devanje lastnega vedenja (krivi so drugi…)<\/p>\n – poskusi abstinence so neuspe\u0161ni<\/p>\n – izogibanje prej\u0161nje dru\u017ebe<\/p>\n – vse bolj osamljen: ru\u0161enje dru\u017einskih odnosov, izgublja zdravje in slu\u017ebo…<\/p>\n Kroni\u010dna faza:<\/b><\/p>\n – ve\u010ddnevna, povsem nekontrolirana popivanja<\/p>\n – osebnostne spremembe: sebi\u010dnost, \u010dustvena otopelost, izguba \u010duta odgovornosti, mi\u0161ljenja in presoje<\/p>\n – ne prenese ve\u010dje koli\u010dine alkohola<\/p>\n – huj\u0161e zdravstvene te\u017eave<\/p>\n – zaradi vseh huj\u0161ih posledic pitja se odlo\u010di za zdravljenje ali nadalje propada<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n 21.) Zdravljenje odvisnosti od alkohola<\/b><\/p>\n Okoli\u0161\u010dine, ki posameznika prisilijo v zdravljenje, so posledice SOA:<\/p>\n <\/p>\n Program zdravljenja je v Sloveniji organiziran v treh fazah:<\/p>\n 1.\u00a0\u00a0\u00a0 priprava na zdravljenje:<\/b><\/p>\n 2.\u00a0\u00a0\u00a0 zdravljenje<\/b><\/p>\n 3.\u00a0\u00a0\u00a0 zdravljenje in rehabilitacija v Klubih zdravljenih alkoholikov.<\/b><\/p>\n <\/p>\n 22.) Alkoholni delirij<\/b><\/p>\n Urgentno stanje<\/b>:Je odtegnitveno stanje in znak telesne odvisnosti (3 \u2013 4 dni) simptomatika je bolj izra\u017eena pono\u010di. Odtegnitveni sindrom nastane 12 ur ali nekaj dni po prenehanju pitja pri osebah, ki so fiziolo\u0161ko odvisne od alkohola. Znaki se pole\u017eejo v 4 do 5 dneh .<\/p>\n <\/p>\n 23.) Znaki alkoholnega delirija<\/b><\/p>\n Znaki, ki se pojavijo so lahko blagi (rahel tremor, glavobol, slabost, bruhanje), hudi (halucinacije, epilepti\u010dni napadi, mo\u010dan tremor, mo\u010dno potenje), celo \u017eivljenjsko nevarni (tahipnea, tahikardija, visoka temperatura) in potekajo v treh stadijih. V 1. stadiju so prisotni blagi znaki, v 2. gre za preddelirantno stanje, v 3. fazi pa govorimo o delirium tremens ali alkoholnem blede\u017eu.<\/p>\n <\/p>\n 24.) Komu svetuje\u0161, da abstinira<\/b><\/p>\n 25.) Shizofrenija, kaj je , vrste,\u00a0 zna\u010dilnosti\u00a0 (znaki in simptomi)<\/b><\/p>\n SHIZOFRENIJA<\/span> je kroni\u010dna du\u0161evna bolezen z motnjami mi\u0161ljenja, \u010dustvovanja in vedenja. Pojavi se upad bolnikovega socialnega funkcioniranja, motnje pri vzpostavljanju odnosov z drugimi, motnje voljne dejavnost in\u00a0 delovne sposobnosti ter sposobnosti, da bi bolnik skrbel zase. Bolnik je v akutni fazi brez stika z realnostjo.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n 26.) Klini\u010dna slika shizofrenije, 27.) Najpogostej\u0161i znaki in simptomi shizofrenije<\/b><\/p>\n a.)<\/span><\/b> ZNA\u010cILNOSTI SHIZOFRENIJE\u00a0\u00a0 <\/span><\/b><\/b><\/p>\n <\/p>\n c.)<\/b> POZITIVNI SIMPTOMI:<\/b> videnje, sli\u0161anje, vonjanje ali oku\u0161anje stvari, ki jih ni; raznovrstne blodnje (preganjalne, telepatske, veli\u010davske, verne, znanstvenofantasti\u010dne ali paranormalne)<\/p>\n NEGATIVNI SIMPTOMI:<\/b> majhna motiviranost ali \u010dustvovanje, umik od dru\u017eine in prijateljev, spremembe v razporedu spanja, nedru\u017eabno vedenje.<\/p>\n KOGNITIVNI SIMPTOMI<\/b>: zmedeno mi\u0161ljenje in nezmo\u017enost za dokon\u010danje stavka.<\/p>\n <\/p>\n 28.) Vsebinske in formalne motnje mi\u0161ljenja<\/b><\/p>\n \u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 blodnje<\/p>\n \u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prevalentne ideje<\/p>\n \u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prisilne (anankasti\u010dne misli)-obsesije, kompulzije in fobije<\/p>\n \u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vrve\u017eavost <\u2013> zavrtost<\/p>\n \u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zadrga<\/p>\n \u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 upo\u010dasnjenost<\/p>\n \u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 perservacija-stalno ponavlja iste besede<\/p>\n \u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dolgoveznost<\/p>\n \u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 lepljivost<\/p>\n \u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 inkohelentnost<\/p>\n \u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 disociirnost<\/p>\n <\/p>\n 29.) Bipolarna motnja <\/b><\/p>\n Za BMR je zna\u010dilno nihanje razpolo\u017eenja. V\u010dasih so jo imenovali mani\u010dno depresivna bolezen, danes pa je BMR. Zna\u010dilno za BMR je da se prava diagnoza postavi precej pozno. Znani so primeri ko so diagnozo postavili \u0161ele po dvanajstih letih od pojava pretiranega nihanja razpolo\u017eenja. Obi\u010dajni \u010das do prave diagnoze je pet let. Diagnozo se postavi tako pozno, ker se:<\/p>\n \u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 bolnik zate\u010de po pomo\u010d, ko je v depresivni fazi in ne ko je stanju privzdignjenega razpolo\u017eenja;<\/p>\n \u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 obdobje manije so zelo kratka, strah pred ozna\u010denostjo zaradi du\u0161evne motnje\u00a0 osebo odvra\u010da od pravo\u010dasnega iskanja pomo\u010di.<\/p>\n Vzrok:<\/b><\/p>\n BMR naj bi bila dedna a se ne poka\u017ee pri vseh ki so nosilci genov. Pove\u010dan stres ali zloraba alkohola, oziroma prepovedanih drog so navadno spro\u017eilni dejavniki.<\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n Simptomi in znaki:<\/b><\/p>\n Simptome in znake depresije si najla\u017eje predstavljamo, \u010de jih zdru\u017eimo v \u0161tiri skupine:<\/p>\n simptomi in znaki s strani \u2013 \u010dustev, misli, vedenja, telesa se med seboj prepletajo.<\/p>\n Pri BMR se ne glede na to ali je oseba v depresiji ali v maniji ali v normalnem stanju, sre\u010damo tudi z nagnjenostjo za:<\/p>\n \u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 -pove\u010dano raven tesnobe (prisotna stalna neopredeljena bojazen).<\/p>\n \u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 -pani\u010dne napade (ko osebo nenadno zajame hud strah, da bo umrla, izgubila zdrav razum)<\/p>\n \u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 -pove\u010dana razdra\u017eljivost (neu\u010dakanost, prepirljivost).<\/p>\n <\/p>\n Zdravljenje:<\/b><\/p>\n Namen zdravljenja je dose\u010di normalno nihanje razpolo\u017eenja.<\/p>\n Th. Antidepresivi, antipsihotiki, stabilizatorji razpolo\u017eenja.<\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n 30.) Alzheimer in klini\u010dna slika alzheimerja<\/b><\/p>\n Je 50% -70% vseh demenc, najpogostej\u0161a oblika, po A.Alzheimerju. Postopen za\u010detek in progresiven potek (lahko ve\u010d let). Okvare mo\u017eganske skorje, predvsem temenski in sen\u010dni\u010dni, pozneje \u010delni re\u017eenj. Zna\u010dilne motnje spomina, drugih kortikalnih funkcij (govor, orientacija, ve\u0161\u010di gibi), bolezen prizadene holinergi\u010dne \u017eiv\u010dne cel. Za\u010detek neopazn z motnjami priklica-kratkoro\u010dnega spomina (pac nam pove o dogodkih iz mladosti, ne bo pa znal ponoviti treh besed po 5 min, ne zna obnoviti\u00a0 v\u010deraj\u0161njih dogodkov ). V zgodnjem obdobju se bo motnje spomina zavedal in bo do njih kriti\u010den. Kasneje pa tega ne bo ve\u010d opazil in bo spominske vrzeli nadomestil z zgodbicami, ki se naklju\u010dnemu poslu\u0161alcu sli\u0161ijo popolnoma verjetne. Zdravljenje<\/b> =simptomatsko in preventivno, z reverzibilnimi inhibitorji, zaviralcem glutamatnih receptorjev (vzdr\u017eevanje mentalne in fizi\u010dne aktivnosti, \u017eilne bolezni , sladkorne bolezni, zmanj\u0161anje stresa, nadome\u0161\u010danje hormonov), vedenjske motnje je mogo\u010de zdraviti z antipsihotiki, antidepresivi,anksiolitiki.<\/p>\n <\/p>\n 31.) Somatomorfne motnje <\/b><\/p>\n Motnje, ki se izra\u017eajo v telesnem delovanju in so videti kot telesna bolezen,<\/p>\n —————————————–\u00a0 ALI —————————————–<\/b><\/p>\n u Ponavljajo\u010de in spremenljive telesne prito\u017ebe<\/p>\n u Zanje ne najdemo adekvatne organske razlage<\/p>\n u Trajajo vsaj 2 leti<\/p>\n u Osnova motnjam je pojav, ki mu pravimo SOMATIZACIJA (izra\u017eanje \u010dustvenih in psihosocialnih problemov s telesnimi simptomi)<\/p>\n u Zavra\u010danje nasvetov in razlag, o tem da ni organskih razlogov za simptome<\/p>\n u Okrnitev socialnega funkcioniranja<\/p>\n <\/p>\n 32.) Depresija <\/b><\/p>\n Depresivno razpolo\u017eenje;tesnoba in strah;\u010dustvena otopelost<\/p>\n depresivno razmi\u0161ljanje;motnje koncentracije in spomina; blodnje in halucinacije;samomorilni nagibi<\/p>\n Kako prepoznati depresijo?<\/span><\/b><\/p>\n Razvoj bolezni je postopen. Simptomi depresije so lahko \u0161tevilni in izra\u017eeni z razli\u010dno inteziteto.<\/p>\n \u010custveno podro\u010dje: – <\/b>potrtost, brezupnost, zaskrbljenost, ob\u010dutek nemo\u010di, tesnobnost<\/p>\n – anhedonija<\/b> (odsotnost veselja)<\/p>\n Spoznavno podro\u010dje, mi\u0161ljenj<\/b><\/p>\n – depresivne, negativne misli (ob\u010dutki krivde, nesposobnosti, obup, neodlo\u010dnost..)<\/p>\n depresivne, nihilisti\u010dne, hipohondri\u010dne blodnje, blodnje ekonomskega popada.<\/p>\n – motnje pozornosti in spomina<\/p>\n Vedenje<\/b>: psihomotorna upo\u010dasnjenost ali agitiranost, brezvoljnost, utrujenost, pomanjkanje energije<\/p>\n Vegetativno podro\u010dje<\/b>: motnje spanja, apetita in libida<\/p>\n Depresija je lahko prikrita<\/b> (larvirana) s telesno simptomatiko<\/p>\n – Bole\u010dinski sindromi (ob\u010dutki pritiskanja, prebadanja, peko\u010de bole\u010dine)<\/p>\n -funkcionalne motnje sr\u010dno\u017eilnega sistema (razbijanje srca, krvni pritisk), prebavnega (zaprtost, diareje,slabosti), dihalne motnje (\u201cte\u017eko dihanje\u201d)<\/p>\n Visoka samomorilnost depresivnih bolnikov: 15% umre zaradi samomora <\/b><\/p>\n Lahko dnevno spreminjanje te\u017eav- najslab\u0161e zjutraj<\/p>\n Atipi\u010dna klini\u010dna slika depresije pri starostniku<\/span><\/b><\/p>\n -redko to\u017eijo nad depresivnostjo<\/p>\n -strah in zaskrbljenost<\/p>\n -poudarjanje somatskih in kognitivnih simptomov<\/p>\n -Odsotnost veselja, izguba energije in brezvoljnost<\/p>\n Vrste depresije?<\/span><\/b><\/p>\n – STALNO SLABO RAZPOLO\u017dENJE<\/span><\/b>, ki ga spremljajo ob\u010dutki nemo\u010di, nezadostnosti in nezadovoljstva, vendar vse to \u0161e ne vpliva na vsakdanje \u017eivljenje in dejavnosti<\/p>\n – BLAGA ALI ZMERNA DEPRESIVNA MOTNJA,<\/span><\/b> pri kateri so ob\u010dutki \u017ealosti, nemo\u010di, krivde in drugi znaki izrazitej\u0161i ter trajajo najmanj 2 tedna<\/p>\n – GLOBOKA DEPRESIVNA MOTNJA,<\/span><\/b> pri kateri so \u017ealostno razpolo\u017eenje, ob\u010dutki krivde, nemo\u010di in izguba zanimanja \u017ee tako mo\u010dni, da posameznika povsem ohromijo na vseh podro\u010djih bivanja – tako zelo, da razmi\u0161lja celo o samomoru. Depresivni znaki se lahko tako poglobijo, da bolniki izgubijo stik s stvarnostjo \u2013 lahko nastopijo depresivne blodnje (blodnje o ekonomskem, telesnem in du\u0161evnem propadu).<\/p>\n ZDRAVLJENJE\u00a0 DEPRESIJE\u00a0 <\/span><\/b><\/p>\n 1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Antidepresivna zdravila<\/p>\n 2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Psihoterapija: \u00a0– vedenjsko-kognitivna<\/p>\n – dru\u017einska<\/p>\n – psihodinamska<\/p>\n – skupine samopomo\u010di<\/p>\n 3.\u00a0\u00a0 Edukacija in psihosocialne intervencije<\/p>\n 4.\u00a0\u00a0 Ostalo:\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 a.) Elektrokonvulzivno zdravljenje (rezistentna depresija)<\/p>\n b.) Fototerapija<\/p>\n c.) Transkranialna magnetna stimulacija<\/p>\n Vzdr\u017eevalno zdravljenje depresije<\/p>\n Zdravljenje zmerne ali hude depresivne epizode<\/b> po dosegu remisije naj traja vsaj 6 do 9 mesecev<\/b><\/p>\n \u010ce ima bolnik dve ali ve\u010d zaporednih depresivnih epizod svetujemo vzdr\u017eevalno <\/b>\u00a0dve letno zdravljenje<\/b><\/p>\n <\/p>\n 33.) Vrste depresije<\/b><\/p>\n Osnovni znak skupine razpolo\u017eenjskih (afektivnih) motenj je sprememba razpolo\u017eenja<\/p>\n – Cikli\u010dne ali ob\u010dasne motnje<\/b> z obdobji ve\u010dinoma popolnega okrevanja:<\/p>\n – Bipolarna motnja (mani\u010dne in depresivne epizode)<\/p>\n – Ponavljajo\u010da depresivna motnja<\/p>\n – Trajne razpolo\u017eenjske motnje<\/b> (Ciklotimija, distimija)-lahko trajajo dve leti in ve\u010d<\/p>\n <\/p>\n 34.) Znaki depresije<\/b><\/p>\n OSREDNJI\u00a0 SIMPTOMI:<\/b><\/p>\n – Depresivno razpolo\u017eenje traja najmanj 2 tedna<\/p>\n – Izguba zanimanja oz. zadovoljstva<\/p>\n – Izguba energije in pove\u010dana utrujenost<\/p>\n <\/p>\n DODATNI\u00a0 SIMPTOMI:<\/b><\/p>\n – Izguba samospo\u0161tovanja in samozavesti<\/p>\n – Neprimerna ali pretirana ob\u010dutja krivde<\/p>\n – Ponavljajo\u010de misli na smrt, samomorilne misli in vedenje<\/p>\n – Zmanj\u0161ana sposobnost razmi\u0161ljanja ali pozornosti<\/p>\n – Sprememba psihomotorne aktivnosti<\/p>\n – Motnje spanja<\/p>\n – Motnje apetita in spremembe telesne te\u017ee<\/p>\n \u00a0<\/span><\/b><\/p>\n KAKO PREPOZNATI DEPRESIJO:<\/span><\/b><\/p>\n Razvoj bolezni je postopen. Simptomi depresije so lahko \u0161tevilni in izra\u017eeni z razli\u010dno inteziteto.<\/p>\n -\u010custveno podro\u010dje: – <\/b>potrtost, brezupnost, zaskrbljenost, ob\u010dutek nemo\u010di, tesnobnost<\/p>\n – anhedonija<\/b> (odsotnost veselja)<\/p>\n \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 – Spoznavno podro\u010dje, mi\u0161ljenje<\/b>:<\/p>\n – depresivne, negativne misli (ob\u010dutki krivde, nesposobnosti, obup, neodlo\u010dnost..)<\/p>\n – depresivne, nihilisti\u010dne, hipohondri\u010dne blodnje, blodnje ekonomskega popada.<\/p>\n – motnje pozornosti in spomina<\/p>\n \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b>– Vedenje<\/b>: psihomotorna upo\u010dasnjenost ali agitiranost, brezvoljnost, utrujenost,\u00a0\u00a0 pomanjkanje energije<\/p>\n – Vegetativno podro\u010dje<\/b>: motnje spanja, apetita in libida<\/p>\n <\/p>\n 35.) Zdravljenje depresije<\/b><\/p>\n 1.\u00a0 Antidepresivna zdravila<\/b><\/p>\n 2.\u00a0 Psihoterapija: \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0<\/b><\/p>\n – vedenjsko-kognitivna<\/p>\n – dru\u017einska<\/p>\n – psihodinamska<\/p>\n – skupine samopomo\u010di<\/p>\n 3.\u00a0\u00a0 Edukacija in psihosocialne intervencije<\/b><\/p>\n 4.\u00a0\u00a0 Ostalo:<\/b>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 a.) Elektrokonvulzivno zdravljenje (rezistentna depresija)<\/p>\n b.) Fototerapija<\/p>\n c.) Transkranialna magnetna stimulacija<\/p>\n d.) Tehnike spro\u0161\u010danja<\/p>\n VZDR\u017dEVALNO ZDRAVLJENJE DEPRESIJE:<\/b><\/p>\n – Zdravljenje zmerne ali hude depresivne epizode po dosegu remisije naj traja vsaj 6 do 9\u00a0 mesecev<\/p>\n – \u010ce ima bolnik dve ali ve\u010d zaporednih depresivnih epizod svetujemo vzdr\u017eevalno \u00a0dve\u00a0\u00a0 letno zdravljenje<\/p>\n <\/p>\n 36.) Anksiozne motnje, vrste<\/b><\/p>\n Anksioznost, \u010de je ogro\u017eujo\u010da nevarnost nejasna. Fobi\u010dne anksiozne motnje:<\/b> Socialna fobija<\/span><\/i><\/b>(Anksioznost se spro\u017ei v omejenih socialnih polo\u017eajih Specifi\u010dne (izolirane) fobije<\/span><\/i> <\/b>(psi, pajki..)<\/p>\n Generalizirana anksiozna motnja<\/span><\/i> <\/b>(splo\u0161na anksioznost je trajna in ni omejena na nobeno zunanjo okoli\u0161\u010dino;skrb pred prihodnostjo) Hipohondri\u010dna motnja<\/span><\/i>–<\/b>stalno prito\u017eevanje nad telesnimi simptomi ki jih napa\u010dno razlaga(bole\u010dina v glavi- imam raka na mo\u017eganih).Zavra\u010dajo razlago zdravnika ali svojcev.\u0160tevilne prito\u017ebe zaradi bole\u010din.<\/p>\n <\/p>\n 37.) Znaki anksioznosti <\/b><\/p>\n Psihi\u010dni:<\/span><\/i><\/b> \u00a0 <\/b>– strah pred izgubo kontrole ali norostjo <\/p>\n <\/p>\n 38.) Akutna psihoza<\/b><\/p>\n Klini\u010dni sindrom<\/b>: moteno vedenje in odzivanje,prisotnost psihopatolo\u0161kih simptomov (formalne in vsebinske motnje mi\u0161ljenja, motnje zaznavanja in motnje \u010dustvovanja),ne uvidevajo bolezenskega stanja<\/p>\n -Lahko v okviru shizofrenije, shizoafektivne psihoze, shizofreniformne psihoze<\/p>\n –Je nujno psihiatri\u010dno stanje<\/b><\/p>\n Zdravljenje akutne psihoze:<\/span><\/p>\n -Farmakoterapevtske mo\u017enosti:antipsihotiki<\/b><\/p>\n -Na\u010din aplikacije: raztopina, hitro topljive tablete, intramuskularna oblika ( kot skrajna mo\u017enost)<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n 39.) Vrste zdravil v psihiatriji in stranski u\u010dinki zdravil<\/b><\/p>\n -Uspavala<\/p>\n -Pomo\u017ena zdravila<\/p>\n <\/p>\n <\/td>\n (Haldol, Risperdal Zyprexa),<\/td>\n <\/td>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/td>\n (Dormicum, Sanval, Cerson),<\/td>\n (Litij)<\/td>\n pove\u010dana telesna te\u017ea,alergi\u010dne reakcije,akne, edemi ko\u017ee, zmanj\u0161ana potenca<\/td>\n<\/tr>\n <\/p>\n 40.) Osebnostne motnje <\/b><\/p>\n <\/p>\n 41. ) Kak\u0161na je razlika med organskimi in neorganskimi du\u0161evnimi motnjami<\/b><\/p>\n n\u00a0 Organske du\u0161evne motnje razvr\u0161\u010damo po pojavni obliki kot sindrome (skupek znakov) in jih razdelimo v dve skupini:<\/p>\n 1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sindromi s prevladujo\u010dimi motnjami spoznavnih sposobnosti:<\/b><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 demenca,<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 delirij,<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 amnesti\u010dni sindrom,<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 blaga motnja spoznavnih sposobnosti \u2013 organski blodnjavostni<\/p>\n sindrom),<\/p>\n 2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sindromi,podobnim drugim du\u0161evnim motnjam<\/b>, ki vklju\u010dujejo:<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 motnje zaznavanja \u2013 organska halucinoza,<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 motnje mi\u0161ljenja \u2013 organska blodnjava motnja,<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0 motnje \u010dustvovanja \u2013 organska razpolo\u017eenjska motnja,<\/p>\n organska\u00a0\u00a0\u00a0 emocionalna labilna motnja, organska tesnobna motnja,<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 motnje osebnosti \u2013 organska osebnostna motnja.<\/p>\n <\/p>\n Neorganske <\/span><\/b><\/p>\n – DU\u0160EVNE MOTNJE ZARADI ZLORABE RAZLI\u010cNIH SNOVI: odvisnost od alkohola,<\/p>\n – SHIZFRENSKE MOTNE: shizofrenija<\/p>\n – PARANOIDNE MOTNJE:<\/p>\n – \u010cUSTVENE MOTNJE:<\/p>\n – MOTNJE RAZPOLO\u017dENJA: manija<\/p>\n – ANKSIOZNE MOTNJE: anksioznost, obsesije, kompulzije<\/p>\n – SOMATOFORMNE MOTNJE: konverzivne motnje, psihogena bole\u010dina, hipohondriaza<\/p>\n – OSEBNOSTNE MOTNJE: psihoze, kompulzivne vedenjske motnje, antisocialna OM.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n 42. ) Zdravljenje odvisnosti od alkohola<\/b><\/p>\n ABSTINENCA \u2013 popolno prenehanje pitja alkohola je le predpogoj za razre\u0161evanje posledic pitja in rehabilitacijo<\/p>\n 1. Pripravljalna faza: (ambulantno)<\/p>\n \u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Diagnosti\u010dni postopek<\/p>\n \u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Motivacijski postopek<\/p>\n 2. Intenzivna skupinska psihoterapija (bolni\u0161ni\u010dno ali ambulantno)<\/p>\n 3. Oblike podalj\u0161anega zdravljenja (Klubi zdravljenih alkoholikov, anonimni alkoholiki)<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n VPRA\u0160ANJA\u00a0 ZN PACIENTA Z DU\u0160EVNIMI OBOLENJI od (proff.\u010cuk)<\/b><\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n 1.) Opi\u0161i PZN pri pacientih s te\u017eavami v du\u0161evnem zdravju v 6 fazah<\/b><\/p>\n P<\/span>otek procesa psihiatri\u010dne zdravstvene nege si sledi po korakih. Najprej ugotavljamo potrebe(ocenjevanje mentalnega statusa, opazovanje, pogovor o preteklih izku\u0161njah , fizi\u010dni pregled, uporabljajo se standardne skale za oceno tveganj .pridobivajo se ustrezni podatki o pacientu)Na podlagi teh podatkov\u00a0 sledi opis negovalnih diagnoz s tremi elementi(p-problem, E-etiologija, S-simptom)Po indentificiranju negovalnih problemov\u00a0 si zastavimo cilje. Sledi planiranje ZN in negovalnih intervencij, izvajanje na\u010drta ZN in vrednotenje<\/p>\n 1. korak :<\/b> Ocenjevanje: ugotavljanje potreb in zbiranje podatkov<\/p>\n 2. korak :<\/b>\u00a0 Negovalna diagnoza- identifikacija podro\u010dij za intervencije<\/p>\n 3. korak :<\/b>\u00a0 Identifikacija\u00a0 izidov in ciljev<\/p>\n 4. korak :<\/b>\u00a0 Planiranje : Planiramo aktivnosti, za doseganje \u017eeljnih ciljev in izidov<\/p>\n 5. korak:<\/b>\u00a0\u00a0 Izvajanje komunikacije in negovalnih aktivnosti<\/p>\n 6. korak :<\/b>\u00a0 Evalvacija Ugotavljamo, do kje so bili dose\u017eeni cilji in \u010de jih ne dose\u017eemo, izberemo alternativni plan aktivnosti in ponovno zavrtimo procesni krog.<\/p>\n <\/p>\n 2.) Zaradi bolezenskih znakov in simptomov pri shizofreniji postavimo tudi potencialne ND. Na\u0161tejte in utemeljite! Na\u0161tejte tudi zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje SCH, stranske u\u010dinke in pomo\u010d pri tem.<\/b><\/p>\n #<\/span><\/b> moteno zaznavanje, motena percepcija(slu\u0161ne, vidne halucinacije)<\/p>\n # tveganje za smopo\u0161kodbe in nasilno vedenje<\/p>\n # moteni miselni procesi (blodnje)<\/p>\n #moteno komuniciranje<\/p>\n # neu\u010dinkovito obvladovanje<\/p>\n #socialna izolacija<\/p>\n # poslab\u0161ane socialne interakcije<\/p>\n # osamljenost (motena samopodoba, tveganje za nizko samovrednotenje, neuspe\u0161nost)<\/p>\n # deficit v samooskrbi<\/p>\n # moteni dru\u017einski procesi (vloge, komuniciranje, odnosi, neu\u010dinkovito star\u0161evstvo,…)<\/p>\n # deficit v znanju (nesodelovanje, odklanjanje)<\/p>\n Zdravljenje z antipsihoti\u010dnimi zdravili: <\/span><\/b><\/p>\n -Tipi\u010dni:<\/b>Hloperidol (Haldol),<\/b>Flufenazin (Moditen),<\/b>Promazin (Prazine),<\/b>Sulpirid (Eglonyl) .U\u010dinkujejo predvsem na dopaminske receptorje<\/p>\n -Atipi\u010dni:<\/b>Klozapin (Leponex),<\/b>Olanzapin (Zyprexa),<\/b>Risperidon (Risperdal),<\/b>Kvetiapin (Seroquel) U\u010dinkujejo na dopaminske in serotoninske receptorje<\/p>\n Stranski u\u010dinki, delo MS<\/span><\/b><\/p>\n Antipsihotiki( nevroleptiki)=nizek tlak, pospe\u0161en pulz, zaspanost, vrtoglavica, slabost, bruhanje, pove\u010dan tek, pove\u010dano izlo\u010danje sline, potenje, te\u017eave z odvajanjem, motnje vida, motnje gibalnega sistema, epilepti\u010dni napadi, drugi nevrolo\u0161ki znaki, psihi\u010dne motnje, levkopenija, motnje endokrinih \u017elez, drugi zapleti<\/p>\n Nadzor pacienta, kontrola vitalnih funkcij, pomo\u010d\u00a0pri \u017eivljenskih aktivnostih(V.H.), obve\u0161\u010danje zdravnika<\/p>\n 3.) Zdravila ki se uporabljajo v psih.ZN, stranski u\u010dinki in vloga zdr.negovalnega osebja pri tem.<\/b><\/p>\n Vrste:<\/b> antipsihotiki (nevroleptiki, antidepreseivi, anksiolitiki, hipnotiki, stabilizatorji razpolo\u017eenja (zdravila za zdravljenje bipolarne motnje), uspavala, pomo\u017ena zdravila<\/p>\n – posebna skupina zdravil so depo zdravila, ki jih dajemo v dalj\u0161ih \u010dasovnih obdobjih; vodi se evidenca jemanja zdravil<\/p>\n Stranski u\u010dinki:<\/b><\/p>\n – vpliv na vegetativne funkcije: padec RR (hipotenzija), nihanje RR, redkeje hipertenzija \u2013 kontrola vitalnih funkcij, zavesti, prisotnost kr\u010dev in dokumentiranje<\/p>\n – vpliv na budnost: sedacija: pove\u010dana zaspanost, nespe\u010dnost, nemir, zamenjava dneva in no\u010di<\/p>\n – pove\u010dan\/zmanj\u0161an tek<\/p>\n – te\u017eave z izlo\u010danjem\/odvajanjem \u2013 retenca urina, obstipacija<\/p>\n – vpliv na \u017eleze v ko\u017ei, nosi, ustih: suha usta, slina, suha ko\u017ea, mastna ko\u017ea<\/p>\n -akomodacija vida (motnje pri branju, ro\u010dnih delih, gledanje od blizu)<\/p>\n – vpliv na gibalni sistem (notranji nemir, siljenje k gibanju, vstajanje, okorelost gibov, nehotni gibi-zgibki, ekstrapiramidni znaki)<\/p>\n Stranski u\u010dinki:<\/b><\/p>\n – antipsihotiki: nizek tlak, pospe\u0161en pulz, zaspanost, vrtoglavica, bruhanje, pove\u010dan tek, pove\u010dano izlo\u010danje sline, potenje, motnje vida, motnje gibalnega sistema, epilepti\u010dni napadi, druginevrolo\u0161ki znaki, psihi\u010dne motnje, levkopenija, motnje endokrinih \u017elez, drugi zapleti (HALOPERIDOL, OLANZAPIN- Zyprexa, RISPERDAL,…)<\/p>\n – antidepresivi: motnje sr\u010dnega ritma, nizek krvni tlak, visok tlak, suha sluznica nosu in ust, sfinktrske motnje, tremor, bruhanje, zaspanost, motnje potence, epilepti\u010dni napadi, delirij, drugo (Zoloft, CIPRALEX, Cipramil, AMIZOL, Prozac)<\/p>\n – anksiolitiki: omotice, utrujenost, bruhanje, slabost, razdra\u017eljivost, oslabitev mi\u0161i\u010dne mo\u010di, glavobol, zasvojenost (Lexaurin, Apaurin, Loram)<\/p>\n – sedativi: utrujenost, zmedenost, zaspanost, vrtoglavice, motnje vida, potenje, nizek tlak (Dormicum, Sanval, Cerson)<\/p>\n – stabilizatorji razpolo\u017eenja: tremor, potenje, \u017eeja, poliurija, diareja, pove\u010dana telesna te\u017ea, alergi\u010dne reakcije, akne, edemi ko\u017ee, zmanj\u0161ana potenca (litij)<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n 4.) Kako poteka psihi\u010dna in telesna priprava preiskovanca v EEG laboratoriju pred snemanjem rutinskega EEG<\/b><\/p>\n – priprava se za\u010dne ob naro\u010danju, ko pac dobi navodila o preiskavi in o tem kako naj se nanjo pripravi<\/p>\n – umito lasi\u0161\u010de, na las in obraz naj ne nana\u0161a kozmeti\u010dnih sredstev(lak za lase, gel, kreme)<\/p>\n – ne sme biti te\u0161\u010d<\/p>\n – drugi del poteka neposredno pred snemanjem<\/p>\n – MS pac predstavi pomen in potek preiskave<\/p>\n – pojasni da snemanje rutinskega EEG posnetka traja 20min<\/p>\n – preiskava ni bole\u010da in ni \u0161kodljiva<\/p>\n – razlo\u017ei: med snemanjem \u010dim bolj spro\u0161\u010den, ne stiska \u010deljusti in ne guba \u010dela<\/p>\n med preiskavo sodeluje po njenih navodilih (odpiranje in zapiranje o\u010di, globoko dihanje)<\/p>\n – pac se mora s preiskavo strinjati<\/p>\n – MS presodi \u010de je zmo\u017een sodelovati(ni nemiren, ni tremorozen, bo razumel navodila,…) pac naj bi znal povedati zdravila ki jih jemlje, \u010de ni predlo\u017eene dokumentacije<\/p>\n – telesna priprava:<\/p>\n – MS glede na obseg glave pac izbere primerno velikost kape in mu jo namesti<\/p>\n – u\u0161esne elektrode namesti na u\u0161esni me\u010dici<\/p>\n – na zapestja pa elektrodi, ki odjemata bioelektri\u010dno aktivnost srca in frekvenco dihanja<\/p>\n – pod elektrode nemesti posebno elektrolitsko pasto<\/p>\n -pac namesti v udoben le\u017ee\u010d polo\u017eaj<\/p>\n – med preiskavo mora biti buden in imeti zaprte o\u010di<\/p>\n <\/p>\n 5.) Naloge , vloge in kompetence MS v psihiatriji<\/b><\/p>\n Naloge:<\/p>\n – skrb za terapevtsko vzdu\u0161je na bolni\u0161kih odd. in povsod, kjer se zdravijo pacienti z du\u0161evnimi motnjami<\/p>\n – zdravstveno vzgojno delovanje tako v stiku s pac., njegovini svojci, kot tudi v \u0161ir\u0161i skupnosti<\/p>\n – vodenje zn in oskrbe na psihiatri\u010dnih odd. in drugih zdravstsvenih ustanovah<\/p>\n – MS je samostojna izvajalka ali sodelavec pri razli\u010dnih oblikah individualnega dela z pac in\/ ali svojci<\/p>\n -je zagovornik, svetovalec pac in njegovnadomestni bli\u017enji, \u010de je to potrebno<\/p>\n Vloge:<\/p>\n – izvajanje aktivnosti terapevtske komunikacije<\/p>\n – u\u010denje pac in njegovih svojcev pravilnih interakcij, ustrezne komunikacije in ustreznih medosebnih odnosov<\/p>\n – u\u010denje pac izra\u017eanja \u010distev in spodbuda k izra\u017eanju \u010dustev<\/p>\n – dajanje informacijin svetovanje pac ob njegovih notranjih konfliktih, bojaznih in stiskah<\/p>\n – organizacija in vodenje vsakodnevnega \u017eivljenja na odd., s vpodbujanjem pac in u\u010denjem fizi\u010dnih, socialnih in dru\u017ebenih aktivnosti<\/p>\n – pomo\u010d in vzpodbuda pac pri zadovoljevanju fizi\u010dnih potreb<\/p>\n – izvajanje diagnosti\u010dno terapevtskih posegov in negovalno terapevtskih aktivnosi<\/p>\n – zagotavljanje varnosti pac<\/p>\n Kompetence:<\/p>\n MS v psihiatriji so sposobne ocenjevanja biopsihosocialnih podro\u010dij zna\u010dilnosti \u010dloveka in bolezni, izdelave na\u010drta zn in organizacije tudi druge aktivnosti za pac, svojce, sodelavce.<\/p>\n – pomembna je kot opazovalka, saj je najve\u010d \u010dasa direktno s pace<\/p>\n – je pasivna opazovalka (ni neposredno vklju\u010dena, vendar opazuje in si zapisuje opa\u017eanja)<\/p>\n – je aktivna udele\u017eenka (vklju\u010dena v skupino s pac, timski sestanki)<\/p>\n – je samoopazovalka (opazuje sebe in svoje reakcije glede pac in obratno).<\/p>\n <\/p>\n 6.) ND depresija, manija ( pri vsakem obolenju vsaj 5 ND)<\/b><\/p>\n ND Depresija:\u00a0 <\/span><\/b><\/b><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sprememba prehranjenosti \u2013 manj kot telo potrebuje (Ivanu\u0161a, \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u017deleznik);<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 deficit v samonegi \u2013 prehranjevanje (NANDA),<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nezadostna prehrana (Pajnkihar),<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 u\u017eivanje premajhnih koli\u010din hrane (Pajnkihar),<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 neuravnove\u0161ena prehrana \u2013 manj kot telo potrebuje (Gordon);<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 teko\u010dine \u2013 nevarnost za prenizek volumen teko\u010din (Gordon);<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nezadostno hranjenje, odklanjanje hrane in teko\u010dine zaradi \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0bolezenskih motenj (psih. sekcija).<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 motnje v ritmu spanja (NANDA),<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nespe\u010dnost (Pajnkihar),<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 neurejen ritem spanja (Pajnkihar),<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pogosto zbujanje (Pajnkihar)<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 spanje, motnje spanja (Gordon),<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 spanje, prekratko (Gordon),<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 spanje ob nenormalnem \u010dasu (Gordon).<\/p>\n <\/p>\n ND Manija<\/span><\/b><\/p>\n Bolnik lahko ima naslednje te\u017eave: motnje spanja, hranjenja (izguba telesne te\u017ee), odvajanja, na za\u010detku je hiperproduktiven, pozneje je nekreativen, je promiskuiteten, povzro\u010da nesre\u010de, nezgode, je jezav, \u0161egav, hipermobilen (veliko potuje, hodi na obiske), pretirano zapravlja denar, pozornost je odkrenljiva, pogost je beg idej, nepovezano govorjenje, nekriti\u010dnost, poveli\u010devanje, neurejenost, zanemarjenost, \u017eenske se\u00a0 pretirano li\u010dijo, di\u0161avijo, obleka ni primerna letnemu \u010dasu.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n 7.) Pacient z depresijo( negovalni problemi, diagnoze, in intervencije po PZN)<\/b><\/p>\n Depresija se ka\u017ee z brezvoljnostjo in utrudljivostjo, izgubo apetita, motnjami spanja, bole\u010dinami nedolo\u010denega vzroka, motnjami kardiovask. sistema (motnje ritma, spremembe RR), motnjami gastroint. sistema (slabosti, obstipacija, diareja), respiratornimi motnjami (dispneja), motnjami libida, menstrualnega ciklusa.<\/p>\n Problemi<\/b> so torej na podro\u010djih: prehranjevanje in pitje, odvajanje in izlo\u010danje, \u010disto\u010da in nega telesa, spanje in po\u010ditek, izogibanje nevarnostim v okolju (samomorilnost!!); odnosi z ljudmi, izra\u017eanje \u010dustev, ob\u010dutkov in potreb; razvedrilo in rekreacija.<\/p>\n Neg. diagnoze in intervencije<\/b> (po podro\u010djih):<\/p>\n Nadzorujemo vnos hrane in teko\u010dine (dokumentiranje!), odvajanje in izlo\u010danje; s pacientom se pogovorimo o prehranjevalnih navadah, pomenu zdrave prehrane, motiviramo za zdravo prehranjevanje; spodbujamo k umivanju rok pred obrokom; zagotovimo ustrezno okolje za hranjenje; hrano primerno serviramo,; po naro\u010dilu zdravnika apliciramo ustrezno Th. (antidepresivi). Vrednotimo: ocenimo koli\u010dino zau\u017eite hrane in teko\u010dine, tehtanje pacienta, ocenimo samostojnost pacienta med hranjenejam.<\/p>\n Nadzorujemo vnos hrane in teko\u010dine, odvajanje in izlo\u010danje (dokumentiranje!); pogovor s pacientom o vzorcu odvajanja pred in med hospitalizacijo; poskrbimo za dovolj zau\u017eite teko\u010dine in ustrezno prehrano \u2013 tudi pogovor o prehrambenih navadah, posebnostih, \u017eeljah, vzpodbujamo in motiviramo za zdravo prehranjevanje; spodbujamo k redni fizi\u010dni aktivnosti; zagotovimo ustrezno okolje pri izlo\u010danju\/odvajanju; po naro\u010dilu aplikacija ustrezne Th. Pomo\u010d, spodbujanje in motiviranje za ustrezno skrb za osebno higieno, za urejenost in primernost obla\u010dil. itd, itd, itd…<\/p>\n Pri skoraj vseh bolnikih z depresivno motnjo je prisotna avtoagresivnost, suicidalna ogro\u017eenost. Medicinska sestra mora vedeti, da je najve\u010dja nevarnost izvedbe poskusa samomora ravno takrat, ko se bolniku stanje depresije \u017ee izbolj\u0161uje.<\/p>\n Intervencije \u2013
\nZa\u010detni simptomei se lahko ka\u017eejo v motnjah spomina, dezorientaciji (\u010dasovni, krajevni), intelektualnih spremembah (dezorganizacija mi\u0161ljenja, nihanje razpolo\u017eenja in \u010dustev, neustrezno vedenje).<\/p>\n10-15 % bolnikov v enotah bolni\u0161nice do\u017eivi delirij. To je etiolo\u0161ko nespecifi\u010dni organski cerebralni sindrom,ki ga ozna\u010dujejo motnje zavesti in pozornosti, motnje zaznavanja- halucinacije, motnje mi\u0161ljenja-blodnje, motnje spomina-amnezije, psihomotorne aktivnosti, motnje \u010dustvovanja ter motnje spanja in budnosti.<\/h2>\n
Zdravljenje delirija<\/b><\/h1>\n
Odstranitev vzrokov za razvoj delirija (infekcija, zdravila, droga, alkohol, po\u0161kodba), Klometiazol, benzodiazepini,Urejanje ravnote\u017eja in vnosa teko\u010din in elektrolitov,ustrezno, mirno okolje, po\u010ditek, varnost, spanec<\/h2>\n
\n
\n
\n
\n
\n
OBLIKE SCH:<\/span><\/b><\/b><\/h1>\n
Paranoidna shizofrenija <\/b>\u2013prevladujejo pozitivni simptomi: preganjalne in nana\u0161alne blodnje ter halucinacije( slu\u0161ne)<\/h2>\n
Hebefrenska- dezorganizirana sh. <\/b>, pri kateri izstopajo \u010dustvene motnje( neustreznost, splitvenost \u010dustvovanja, nenavadno av\u0161asto vedenje, dezorganizirano mi\u0161ljenje, disociranost govora in socialna izolacija.<\/h2>\n
Katatonska- <\/b>prevladujejo izrazite psihomotorne motnje od hiperkineti\u010dnosti (stalno neustavljivo gibanje) ali stupor\u00a0\u00a0 ( negibnost).<\/h2>\n
Rezidualna- <\/b>kroni\u010dna : prevladujejo negativni simptomi splitvenost \u010dustvovanja, otopelost, pasivnost, pomanjkanje volje, osiroma\u0161enost govora, psihomotorna upo\u010dasnjenost, slaba skrb za higieno, socialni propad; blodnje in halucinacije so redkeje prisotne. Enostavna Sch. <\/b>\u2013 \u010duda\u0161tvo v vedenju, nesposobnost upo\u0161tevanja dru\u017ebenih zahtev in norm, upad splo\u0161ne u\u010dinkovitosti.<\/h2>\n
Motnje mi\u0161ljenja: <\/b>( mi\u0161ljenje je proces, ki omogo\u010da smiselno presojo, sklepanje in odlo\u010danje v realnem svetu.) Bolniki pravijo, da ne morejo misliti, misli so nepovezane, lahko ponavljajo iste besede, do besedne solate,ki je ne moremo razumeti (novo skovane besede)-\u00a0\u00a0blodnje,-\u00a0 spremenjen govor, dezorganizirano mi\u0161ljenje, osiroma\u0161en govor<\/h2>\n
Motnje percepcije in zaznavanja:<\/b> halucinacije, iluzije, paranoidnost<\/h2>\n
Motnje \u010dustvovanja<\/b>( \u010dustvovanje je izra\u017eanje odnosa od sebe in okolice)-\u00a0\u00a0\u010dustvena splitvenost, otopelost, neodzivnost, odmaknjenost, avtizem- adhedonija, depresivnost, apati\u010dnost-\u00a0neprimerne afekte, psihomotorne motnje-\u00a0te\u017eave pri odlo\u010danju, brezvoljnost., neuspe\u0161nost,-socialno vedenje: te\u017eave v med\u010dlove\u0161kih odnosih: pomanjkljiva komunikacija z okolico, sumni\u010davost, socialna izolacija, bizarno vedenje, agresivnost,<\/h2>\n
Drugi nespecifi\u010dni pojavi<\/span><\/b>: <\/b>bolnik na videz spremenjen, celo \u00bb\u010duda\u0161ki\u00ab, pogosto ima te\u017eave pri komuniciranju, sodelovanju, opu\u0161\u010da skrb za zunanji videz in osebno higieno, lahko se pretirano li\u010di in nenavadno obla\u010di, lahko \u017ealostne stvari pripoveduje z nasmehom, ipd.<\/h2>\n
<\/h1>\n
b.)<\/span><\/b> NEKATERI ZNAKI SHIZOFRENIJE in Simptomi !!<\/span><\/b><\/b><\/h1>\n
AVTIZEM<\/b>: umik iz resni\u010dnosti v svoj svet blodenj in halucinacija, pogrezanje iz resni\u010dnosti v lasten svet bolezenskih do\u017eivetij. Prekinitev komunikacije z zunanjim svetom.<\/h2>\n
AMBIVALENCA: <\/b>nezdru\u017eljive \u017eelje, predstave in \u010dustva<\/h2>\n
NEGATIVIZEM: <\/b>brez o\u010ditnega razloga se bolnik aktivno ali pasivno brani odziva na zunanje pobude.<\/h2>\n
PSIHOMOTORNE MOTNJE: <\/b>nemir, oblica nehotnih gibov do upo\u010dasnjenosti in negibnosti. (Katatonija)<\/h2>\n
\n
\n
\n
vendar pa z znanimi diagnosti\u010dnimi postopki ne moremo najti organske osnove<\/b><\/h1>\n
bolezni. Najpogosteje so prizadeti:.-ko\u017ea<\/span> \u2013 alergi\u010dni ekcem, –krvni<\/span> <\/b>obtok<\/span> \u2013 zvi\u0161an KT,\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 migrenski glavoboli ,-\u00a0gibalni aparat<\/span> \u2013 bole\u010dine v hrbtenici,<\/span><\/b><\/h1>\n
\u00a0prebavila<\/span> \u2013 kolitis, gastritis, razjeda na dvanajsterniku, debelost, anoreksija,<\/b><\/h1>\n
\u00a0urogenitalni sistem<\/span> \u2013 motnje menstruacije, impotenca, vaginizem.\u00a0 Somatoformne<\/b><\/h1>\n
motnje delimo na:-\u00a0konverzivne motnje,-\u00a0psihogeno bole\u010dino,-\u00a0hipohondriazo.<\/h1>\n
\nStrah, \u010de je situacija objektivno ogro\u017eujo\u010da za osebo<\/p>\n
\nAgorafobija<\/span><\/i><\/b> strah pred zaprtimi prostori)<\/p>\n
\nv katerih se pri\u010dakuje, da bo izpostavljen preverjanju in kritiki, strah pred ocenjevanjem drugih.<\/p>\n
\n(anksioznost, ki se spro\u017ei \u00a0brez povezave s kak\u0161no zunanjo okoli\u0161\u010dino.Nastane nenadoma, razvije se v 10 minutah,mine v nekaj minutah do 1 ure).
\nAnticipatorna anksioznost <\/i>\u2013strah pred pojavom panike.
\n
\nSomatoformne motnje<\/span><\/i><\/b>(zanje ne najdemo adekvatne organske razlage, trajajo vsaj 2 leti.Osnova motnjam je pojav, ki mu pravimo SOMATIZACIJA -izra\u017eanje \u010dustvenih in psihosocialnih problemov s telesnimi simptomi.<\/p>\n
\n– Strah pred smrtjo
\n– derealizacije ali depersonalizacije
\nTelesni znaki<\/span><\/i>: <\/b>
\nsrce – razbijanje srca
\n– pospe\u0161en pulz
\ndihanje \u00a0– kratka sapa ali ob\u010dutek du\u0161enja
\n– \u00a0cmok v grlu
\n\u00a0 \u00a0nevrovegetativni<\/span><\/i> <\/b>– tresenje
\n– potenje
\n– mravljin\u010denje ali otopelost
\n– mrazenje ali oblivanje vro\u010dine
\n– vrtoglavice, omotice, motnje ravnote\u017eja
\n– slabost, siljenje na vodo,
\nbole\u010dina – v trebuhu, v medenici, po vseh mi\u0161icah<\/p>\nVRSTE ZDRAVIL: <\/span><\/b><\/h1>\n
-Antipsihotiki(nevroleptiki)<\/h2>\n
-Antidepresivi<\/h2>\n
-Anksiolitiki<\/h2>\n
-Hipnotiki<\/h2>\n
-Stabilizatorji razpolo\u017eenja: zdravila za zdravljenje bipolarne motenj<\/h2>\n
-Posebna skupina zdravil so depo zdravila, ki jih\u00a0 dajemo v dalj\u0161ih \u010dasovnih obdobjih. Vodi se evidenca jemanja zdravil.<\/h2>\n
Stranski u\u010dinki zdravil<\/span><\/b><\/h1>\n
-vpliv na vegetativne funkcije: padec RR( hipotenzija), nihanje RR,\u00a0 redkeje hipertenzija.- kontrola vitalnih funkcij, zavesti, prisotnost kr\u010dev in dokumentiranje.<\/h2>\n
-vpliv na budnost: sedacija: pove\u010dana zaspanost, nespe\u010dnost, nemir zamenjava dneva in no\u010di<\/h2>\n
-pove\u010dan \/ zmanj\u0161an tek\u00a0 te\u017eave z izlo\u010danjem (odvajanjem)- retenca urina, obstipacije<\/h2>\n
-vpliv na \u017eleze v ko\u017ei, nosi ustih: suha usta, slina, suha ko\u017ea, mastna ko\u017ea, -akomodacija vida( motnje pri branju, ro\u010dnih delih, gledanje od blizu)<\/h2>\n
-vpliv na gibalni sistem( notranji nemir, siljenje k gibanju, vstajanje, okorelost gibov, nehotni gibi- zgibki, ekstrapiramidni znaki)<\/h2>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0POMEMBNA TABELA.oz.PREGLEDNICA <\/span><\/b><\/h2>\n
\n\n
\n SKUPINE ZDRAVIL<\/b><\/p>\n STRANSKI U\u010cINKI<\/b><\/td>\n<\/tr>\n \n Antipsihotiki<\/b>( nevroleptiki)-zdravljenje psihoti\u010dnih motenj:blodnje, halucinacije, hiperaktivnost, agitiranost\u2026<\/p>\n nizek tlak, pospe\u0161en pulz, zaspanost,\u00a0 vrtoglavica, te\u017eave z\u00a0 odvajanjem, slabost, bruhanje,\u00a0 pove\u010dan tek, pove\u010dano izlo\u010danje sline, levkopenija, motnje endokrinih \u017elez, gibalnega sistema, potenje, motnje vida, epilepti\u010dni napadi, druge motnje<\/td>\n<\/tr>\n \n Antidepresivi<\/b>( zdravljenje depresije)<\/p>\n (Zolofz, Aurorix, Cipramil, Prozac),<\/h2>\n
\n motnje sr\u010dnega ritma,nizek tlak, visok tlak, suha sluznica ust in nosu, tremor, bruhanje, zaspanost, motnje potence,epilepti\u010dni napadi, sfinktrske motnje, delirij, drugo<\/h2>\n<\/td>\n<\/tr>\n
\n Anksiolitik<\/b>i<\/b>( spro\u0161\u010dajo napetost)<\/p>\n (Lexaurin, Apaurin, Loram),<\/h2>\n
omotica, utrujenost, bruhanje, slabost, razdra\u017eljivost, oslabitev mi\u0161i\u010dne mo\u010di, glavobol, zasvojenost<\/td>\n<\/tr>\n \n Sedativi- hipnotiki<\/b>(pomirjevala)<\/p>\n utrujenost, zmedenost, zaspanost, vrtoglavice, motnje vida,nizek tlak, potenje<\/td>\n<\/tr>\n \n Zdravila za zdravljenje bipolarnih motenj<\/b>– stabilizatorji razpolo\u017eenja<\/p>\n tremor,potenje,\u017eeja,poliurija,diareja,<\/p>\n \n <\/td>\n <\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n Najpogostej\u0161e osebnostne motnje so:<\/b><\/h2>\n
–\u00a0\u00a0 teatrali\u010dne osebnostne motnje (bolnik se vede avtomati\u010dno, kot bi \u00bbbil na odru\u00ab njihove reakcije ne ustrezajo trenutni situaciji. So zahtevni, brezobzirni in uporabljajo manipulativne suicidne poskuse in gro\u017enje),<\/h2>\n
–\u00a0 kompulzivne vedenjske motnje (bolniki so togi v medsebojnih odnosih, perfekcionisti\u010dni, kar jih veliko stane pri izvr\u0161evanju nalog, in vztrajajo, da tudi drugi delajo na enak na\u010din)<\/h2>\n
–\u00a0\u00a0pasivno agresivna osebnostna motnja (je zna\u010dilna za osebno upiranje na socialnem in delovnem podro\u010dju. Metoda upora je navadno indirektna in se ka\u017ee kot odla\u0161anje, zapravljanje \u010dasa, neu\u010dinkovitost in pozabljivost)<\/h2>\n
–\u00a0antisocialna osebnostna motnja,<\/h2>\n
–\u00a0mejno psihoti\u010dna osebnostna motnja (Borderline) (se ka\u017ee v impulzivnem vedenju, nenadnih spremembah razpolo\u017eenja, nestabilnih medosebnih odnosih, nepredvidljivih dejanjih. Bolniki pogosto ob\u010dutijo praznino in dolgo\u010dasje).<\/h2>\n
\n
\n
\n
\nVrednotimo: ocena zmo\u017enosti odvajanja blata, ocena koli\u010dine zau\u017eite hrane in teko\u010dine, ugotavljanje prisotnosti bole\u010dine, po\u0161k. ko\u017ee pri odvajanju blata, vrednotenje po\u010dutja pacienta po odvajanju.<\/p>\n\n
\nVrednotimo: ocena podro\u010dja ko\u017ee, ki je izpostavljeno vlagi, umazaniji; ocena stanja ustne votline, sluznic; ocena pacientovega vedenja in po\u010dutja po izvedbi aktivnosti za os. higieno.<\/p>\n\n
\n