{"id":2466,"date":"2014-01-03T08:30:12","date_gmt":"2014-01-03T07:30:12","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2466"},"modified":"2014-01-03T18:03:45","modified_gmt":"2014-01-03T17:03:45","slug":"pediatrija-vaja-2014-gradivo-za-pediatrijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/pediatrija-vaja-2014-gradivo-za-pediatrijo\/","title":{"rendered":"Pediatrija vaja 2014 gradivo za pediatrijo"},"content":{"rendered":"<p><b>NOVOROJEN\u010cEK<\/b> je otrok od rojstva do dopolnjenega 28. dneva starosti (1. mesec)<\/p>\n<p>Razdelitev:<\/p>\n<ul>\n<li>glede na gestacijsko starost:\n<ul>\n<li>nedono\u0161eni (do dopolnjenega 37. tedna),<\/li>\n<li>dono\u0161eni: od 37. do 42. tedna,<\/li>\n<li>preno\u0161eni: po 42. tednu gest. st<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>glede na te\u017eo:\n<ul>\n<li>porodna te\u017ea je primerna trajanju gestacije,<\/li>\n<li>je premajhna ( zahiran\u010dki),<\/li>\n<li>prevelika<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><!--more--><\/p>\n<p>Prilagajanje otroka na izvenmaterni\u010dno \u017eivljenje: plod \u017eivi v maternici v temi, relativni ti\u0161ini, pri konstantni temperaturi v plodovnici. Hrano in kisik dobiva preko posteljice, tako za oskrbovanje krvi s kisikom ne potrebuje plju\u010d, plodovo srce pa poganja kri po telesu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u017de med popadki se iz otrokovih plju\u010d pri\u010dne iztiskati teko\u010dina, ob prvem vdihu se plju\u010da napolnijo z zrakom, pretok krvi skozi plju\u010dne krvne \u017eile se pove\u010da 6-10X, delovati za\u010dne\u00a0 dihalni center v mo\u017eganih. Krvni obtok se spremeni , delovati pa pri\u010dnejo tudi jetra in prebavni sistem. V prvih 24. urah izlo\u010di temno, smolasto blato brez vonja \u2013 mekonij, v nekaj tednih se vzpostavi koncentracijska funkcija ledvic.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Termoregulacija: novorojen\u010dek se zaradi nezrelih mehanizmov za termoregulacijo (tanka ko\u017ea, malo podko\u017enega ma\u0161\u010devja, nesposobnost znojenja&#8230;itd), zelo hitro ohlaja oz. pregreje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">OSKRBA NOVOROJEN\u010cKA PO PORODU<\/span><\/p>\n<p>1. Otroka polo\u017eimo materi med noge ( ni\u017eje od posteljice, da se preko popkovine izmenja \u0161e nekaj krvi-pomembno, dokler otrok polno ne zadiha !)<\/p>\n<ol>\n<li>Dihalne poti o\u010distimo oz. aspiriramo predvsem, \u010de je plodovnica zelena, mekonijska, \u010de je v ustih kri ali zelo veliko sluzi.<\/li>\n<li>Po 30.-60. sek, prekinemo popkovino (ko preneha utripati).<\/li>\n<li>Otrokovo stanje ocenimo z lestvico po APGAR-jevi: (po prvi in po peti minuti): pulz, dihanje, barva ko\u017ee, mi\u0161i\u010dni tonus, vzdra\u017eljivost. Ocenjujemo z ocenami 0, 1 ali 2. Najbolj\u0161a ocena je 10. Ocena je pomembna za otrokovo stanje neposredno po rojstvu, ima pa majhno napovedno vrednost za razvoj otroka.<\/li>\n<li>Otroka obri\u0161emo, odre\u017eemo popkovino (nekaj cm nad ko\u017eo, jo spnemo s sponko), ga toplo povijemo in damo materi v naro\u010dje, kjer naj pri\u010dne \u010dimprej sesati.<\/li>\n<li>V prvi uri po rojstvu dobi vitamin K za prepre\u010devanje hemoragi\u010dne bolezni novorojen\u010dka, v o\u010di pa 1% raztopino srebrovega nitrata (Credejeve kapljice) za prepre\u010devanje gonoroi\u010dnega vnetja o\u010di.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Nekatere zna\u010dilnosti zdravega dono\u0161enega novorojen\u010dka: <\/span><\/p>\n<ul>\n<li>Te\u017ea je navadno med 3000 -4200g, dol\u017eina 49-51 cm<\/li>\n<li>Obseg glavice 33-37cm<\/li>\n<li>Je intenzivno ro\u017enate barve, ko\u017ea je tanka, gladka, pokrivajo jo ne\u017ene dla\u010dice- lanugo.<\/li>\n<li>Glava je v primerjavi s telesom velika, na temenu in v zatilju sta tipni velika in mala me\u010dava, \u0161ivi se takoj po rojstvu lahko prekrivajo.<\/li>\n<li>Vrat je relativno kratek, prsni ko\u0161 sod\u010dast, trebuh izbo\u010den.<\/li>\n<li>Okon\u010dine so rahlo pokr\u010dene, prsti na rokah stisnjeni v pest.<\/li>\n<li>Otrok navadno glasno, odlo\u010dno joka. Ima dober sesalni refleks<\/li>\n<li>Frekvenca dihanja pribl. 40 vdihov\/min., fr. srca 90-140\/min.<\/li>\n<\/ul>\n<p>V prvih dneh\u00a0 zaradi stradanja in izgube teko\u010din izgubi okrog 7% tel. te\u017ee (do 10%); ki jo pridobi v naslednjih dveh tednih. Pribli\u017eno tretjina novorojen\u010dkov ima blago zlatenico (hiperbilirubinemijo), ki ji pravimo \u00bbfiziolo\u0161ka\u00ab in navadno ne potrebuje zdravljenja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>BIVANJE V PORODNI\u0160NICI:<\/p>\n<ul>\n<li>Vsakega novorojen\u010dka pregleda pediater v 24. urah po rojstvu in pred odpustom, v vmesnem \u010dasu pa nadzira njegovo zdravstveno stanje.<\/li>\n<li>V Sloveniji opravimo pri vseh novorojen\u010dkih presejalne teste za oceno delovanje \u0161\u010ditnice, test za oceno presnove fenilalanina, ultrazvo\u010dni pregled kolkov, pregled sluha. Presejalni testi so pomembni za zg. odkrivanje in zdrav. nekaterih bolezni in prepre\u010d. huj\u0161ih posledic.<\/li>\n<li>Pred odpustom cepimo novorojen\u010dka proti tuberkulozi (BCG)<\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">NAJPOGOSTEJ\u0160E BOLEZNI \/ PO\u0160KODBE NOVOROJEN\u010cKA<\/span><\/p>\n<p><b><i>1. Prirojene napake:<\/i><\/b><\/p>\n<ul>\n<li>kromosomopatije (trisomija 21 \u2013 Downov sindrom)<\/li>\n<li>dedne bolezni presnove\u00a0 ( fenilketonurija, <span style=\"text-decoration: underline;\">propionska acidurija<sup>*<\/sup>)<\/span><\/li>\n<li>prirojene napake enega ali ve\u010d organskih sistemov<sup>*<\/sup><\/li>\n<\/ul>\n<p><b><i>2. Po\u0161kodbe:<\/i><\/b><\/p>\n<ul>\n<li>Porodna oteklina je mehek testast edem na glavi, ki ni omejen s \u0161ivi lobanje. Izgine v nekaj dneh, terapija pa ni potrebna.<\/li>\n<li>Kefalhematom: je krvavitev med pokostnico in kostjo lobanje, najpogosteje na parietalni, okcipitalni ali temporalni kosti. Omejena je z lobanjskimi \u0161ivi, izgine pa v nekaj tednih do mesecih. Zdravljenje ni potrebno.<\/li>\n<li>Krvavitev v mi\u0161ico obra\u010dalko glave : navadno ga otipamo \u0161ele nekaj dni ali tednov po rojstvu. Otrok nagiba vrat na stran hematoma, obraz pa v nasprotno smer. Izgine do prvega leta, sicer je potreben kirur\u0161ki poseg. Otroku pomagamo s pravilno lego in FTH.<\/li>\n<li>Po\u0161kodba brahialnega \u017eivca (velik plod, zastoj ramen). Najpogostej\u0161a je pareza ramenskih mi\u0161ic, medtem ko je gibanje prstov mogo\u010de. Potrebna je pravilna FTH zaradi prepre\u010ditve nastanka kontraktur. Navadno se popravi v celoti v nekaj mesecih.<\/li>\n<li>Po\u0161kodba ostalih \u017eivcev (obraznega \u017eivca, ki o\u017eiv\u010duje trebu\u0161no prepono&#8230;itd)<\/li>\n<li>Zlom klju\u010dnice: zelo pogosta po\u0161kodba, ki mine brez ukrepanja in ne pu\u0161\u010da posledic<\/li>\n<li>Po\u0161kodbe centralnega \u017eiv\u010dnega sistema (mo\u017egan)<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Krvavitve (subduralne, subarahnoidalne, periventrikularne, intraventrikularne)<\/li>\n<li>Hipoksi\u010dno-ishemi\u010dna encefalopatija<\/li>\n<\/ul>\n<p>Vzroki za nastanek po\u0161kodbe mo\u017egan so lahko: pomanjkanje kisika v krvi zaradi drugih bolezni (bolezni plju\u010d, oku\u017ebe, pogosti napadi apneje), premajhnega pretoka krvi skozi mo\u017egane (zastoj srca, \u0161ok, prirojene sr\u010dne napake, \u2026), meh. po\u0161kodba pri prehodu skozi por. kanal.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><i>3.Oku\u017ebe: <\/i><\/b><\/p>\n<p>Pri novorojen\u010dku so pomemben vzrok obolevnosti in smrtnosti. Povzro\u010ditelji: virusi, glivice, bakterije. Poti oku\u017ebe:<\/p>\n<ul>\n<li>Preko posteljice (hematogeno): -oku\u017ebe z virusi (HIV, hepatitis, herpes,rde\u010dke&#8230;), -toksoplazma, -sifilis, bakterije..<\/li>\n<li>Ob prehodu skozi porodni kanal: oku\u017eba z bakterijami porodnega kanala (E:coli, Streptokoki skupine B, Herpes simpleks&#8230;).Nevarnost oku\u017ebe je ve\u010dja, \u010de pride do prezgodnjega razpoka plodovih ovojev, \u010de ima infekt mati: amnionitis, visoka vro\u010dina&#8230;.<\/li>\n<li>Po rojstvu z bakterijami ali drugimi mikroorganizmi iz okolice (stafilokoki, streptokoki , ki se prena\u0161ajo preko rok ali izlo\u010dkov oku\u017eenih oseb ali klicenoscev).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Zna\u010dilnosti bakterijske oku\u017ebe:<\/span> otrok se\u00a0 oku\u017ei \u017ee intrauterino (zlasti kadar se prezgodaj pretrgajo plodovi ovoji) ali ob prehodu skozi porodni kanal. Najpogostej\u0161i povzro\u010ditelji so E.coli Streptokoki skupine B, Listeria, Klebsiella&#8230; Zaradi nezrelega imun. sist. novorojen\u010dka, je bakterijska oku\u017eba za otroka \u017eivljenjsko nevarna. Najbolj so ogro\u017eeni nedono\u0161en\u010dki, zahiran\u010dki ali tisti, ki imajo pridru\u017eene \u0161e druge anomalije (sr\u010dne, kromosomske&#8230;).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Klini\u010dna slika je nezna\u010dilna! <\/span>Otrok je lahko pretirano miren, zaspan ali razdra\u017eljiv, slabo pije, ima te\u017eave z dihanjem (diha hitro-tahipneja ali ima dihalne premore \u2013 apneja), ko\u017ea je bleda, marmorirana, lahko se pojavi patolo\u0161ka zlatenica, ko se razvijejo znaki \u0161oka, pade tudi krvni tlak&#8230; Tel. temp. je redko povi\u0161ana! Oku\u017eba navadno zajame ve\u010d org. sistemov , tudi mo\u017eganske ovojnice \u2013meningitis.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Laboratorijske preiskave<\/span>: \u0161tevilo levkocitov je lahko v normalnih mejah, zvi\u0161ano, najve\u010dkrat pa zni\u017eano (\u0161t levkocitov: &gt; 30.000 ali &lt; 9.000); v diferencialni krvni sliki je pove\u010dano \u0161t. nezrelih prav tako ugotavljamo ni\u017eje vrednosti trombocitov, povi\u0161an je bilirubin, zvi\u0161an je CRP (zlasti od 2. dne dalje). Odvzamemo kri, urin, likvor na patogene bakterije, zelo pomemben odvzem ku\u017enin: bris sluhovoda, hemokultura&#8230;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Zdravljenje<\/span>: antibiotiki (dvotirno zdravljenje do rezultatov ku\u017enin), podporno zdravljenje, nega (intenzivni nadzor, primerna toplota, vla\u017eno okolje, teko\u010dine, kisik, podpora dihanju cirkulaciji,&#8230;)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><i>4.Zlatenica<\/i><\/b><\/p>\n<p>Bilirubin je barvilo, ki nastane z razgradnjo hemoglobina. Najprej se ve\u017ee na beljakovine plazme, vstopa v jetra, kjer se s pomo\u010djo encimov pretvori v tako obliko, ki se lahko izlo\u010di z urinom in preko \u010drevesja. Zlatenica pomeni rumenkasta obarvanost ko\u017ee zaradi pove\u010dane kol. bilirubina v krvi. Vsak novorojen\u010dek ima precej vi\u0161je vred. bilirubina (vsaj 2X) kot kasneje.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Vzroki:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li>v maternici \u017eivi plod pri veliko ni\u017eji koncentraciji kisika, kot jo vsebuje zrak. Za primerno oksigenacijo zato potrebuje ve\u010dje \u0161tevilo eritrocitov. Po rojstvu se razmere spremenijo, eritrociti razpadajo in tvori se velika koli\u010dina bilirubina.<\/li>\n<li>nezrela novorojen\u010dkova jetra niso sposobna presnavljati ves bilirubin<\/li>\n<li>v primeru neskladja krvnih skupin med materjo in otrokom (AB0, Rh), pride \u0161e do dodatnega razpada rde\u010dih krvni\u010dk.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Pove\u010dana koncentracija bilirubina v krvi lahko okvari otrokove mo\u017egane (kernikterus). Zdravljenje: obsevanje z modro lu\u010djo, izmenjalna transfuzija, dovolj teko\u010din<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>NEDONO\u0160EN\u010cEK <\/b>je novorojen\u010dek, rojen pred dopolnjenim 37. tednom gestacijske starosti.<\/p>\n<p>Vzroki:<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">mati<\/span>: preeklampsija, kroni\u010dne bolezni (sr\u010dne, ledvi\u010dne&#8230;), infekcije (str. B); zdravila, droge v nose\u010dnosti, nepravilnosti maternice, slabost materni\u010dnega vratu<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">placenta<\/span>: nizka lega posteljice, prezgodnja lo\u010ditev posteljice, razpok plodovih ovojev, insuficienca, \u2026<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">fetus<\/span>: anomalije, ve\u010dplodna nose\u010dnost, infekcije&#8230;<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Izgled nedono\u0161en\u010dka:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li>nizka por. te\u017ea-(odvisna od gestacije) glava je glede na trup nesorazmerno velika<\/li>\n<li>ko\u017ea tanka, \u017eelatinasta, temnorde\u010de barve, brez lanuga, podko\u017enega ma\u0161\u010devja ni, prsni ko\u0161 je mehak, pri dihanju se vdira. mi\u0161ice so slabotne, otrok bolj poredko, slabotno joka<\/li>\n<li>Pogosto vidimo otekline na golenih in dlaneh. Uhlji in nohti so slabo oblikovani, spolovilo je nezrelo (pri de\u010dkih v skrotumu ni testisov, pri deklicah velika labija zijajo)<\/li>\n<li>Mi\u0161i\u010dno tonus je nizek in poslei\u010dno je otrok ohlapen<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Zaradi nezrelosti imajo nedono\u0161en\u010dki te\u017eave z vsemi organskimi sistemi.<\/p>\n<p>a)\u00a0\u00a0\u00a0 Plju\u010da: Neposredno po rojstvu se lahko razvije dihalna stiska zaradi pomanjkanja surfaktanta na povr\u0161ini plju\u010dnih me\u0161i\u010dkov. (bolezen hialinih membran ali progresivna atelektaza nedono\u0161en\u010dka). Otrok pri\u010dne kmalu po rojstvu hitro dihati, vgreza prsni ko\u0161 in in medrebrne prostore, postaja sivkast, glasno stoka. <i>Surfaktant zmanj\u0161uje povr\u0161insko napetost plju\u010dnih me\u0161i\u010dkov in tako prepre\u010duje, da bi se plju\u010da sesedala. Na povr\u0161ino fetalnih plu\u010d se pri\u010dne izlo\u010dati okrog 27. tedna gestacije.<\/i><\/p>\n<p>b)\u00a0\u00a0\u00a0 Apnoi\u010dni napadi: prenehanje dihanja za nekaj sekund: zaradi nezrelosti dihalnega centra v mo\u017eganih in \u017eiv\u010dnega sistema.<\/p>\n<p>c)\u00a0\u00a0\u00a0 Termolabilnost: zaradi nezrelosti mehanizmov, ki uravnavajo tel. temperaturo, ne\u017ena, \u017eelatinasta ko\u017ea<\/p>\n<p>d)\u00a0\u00a0\u00a0 Srce, cirkulacija: ohranjen vzorec fetalne cirkulacije, pove\u010dan pretok krvi skozi plju\u010da in \u0161e ve\u010dja obremenjenost dihalnega sistema<\/p>\n<p>e)\u00a0\u00a0\u00a0 Anemije (kostni mozeg)<\/p>\n<p>f)\u00a0\u00a0\u00a0 zlatenica (nezrelost jeter)<\/p>\n<p>g)\u00a0\u00a0\u00a0 te\u017eave pri hranjenju, prebavi nezrelost prebavnih encimov<\/p>\n<p>h)\u00a0\u00a0\u00a0 velika nevarnost mo\u017eganskih okvar (krvavitve, ishemi\u010dno-hipoksi\u010dne okvare<\/p>\n<p>i)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ve\u010dja nevarnost infekcij<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Nega nedono\u0161en\u010dka<\/span>: Toplo, dovolj vla\u017eno kolje (inkubator), zelo ne\u017ena nega, dotikanje zdravstvenega osebja naj bo minimalno! Pravilen vnos teko\u010din, pravilno hranjenje, ev. zdravljenje bolezni. \u010cimprej naj ga pri\u010dnejo pestovati star\u0161i (kangaroo).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>ZAHIRAN\u010cEK <\/b>Je otrok, ki ima glede na gestacijsko starost manj\u0161o te\u017eo od pri\u010dakovane. V \u010dasu nose\u010dnosti zaradi razli\u010dnih vzrokov ne dobiva dovolj hrane, kisika.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Vzroki: <\/span><\/p>\n<ul>\n<li>materini: kron. bolezni, preeklampsija, infekcije, razvade (tobak, droge, alkohol), podhranjenost, konstitucija<\/li>\n<li>uteroplacentarni: nepravilna lega posteljice, insuficienca posteljice, nepravilnosti maternice<br \/>\nfetalni: anomalije, infekcije, ve\u010dplodna nose\u010dnost<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Zna\u010dilnosti zahiran\u010dkov<\/span>: imajo nizko porodno te\u017eo, prazno podko\u017eje ( zmanj\u0161ano podko\u017eno ma\u0161\u010devje), kar jim daje starikav videz.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Mo\u017eni zapleti po rojstvu<\/span>: Za zahiran\u010dke je zna\u010dilna kroni\u010dna podhranjenost in hipoksija. Nimajo zalog glikogena v jetrih niti ma\u0161\u010dob- nevarnost hipoglikemije! Zaradi kroni\u010dne hipoksije imajo ve\u010dje \u0161tevilo rde\u010dih krvni\u010dk, zaradi \u010desar pride do pove\u010dane viskoznosti krvi, ve\u010dja nevarnost zlatenice novorojen\u010dka. Slab\u0161a je tudi termoregulacija.<\/p>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<h2 align=\"left\">Bolezni srca v otro\u0161ki dobi<\/h2>\n<h2 align=\"left\"><\/h2>\n<h2>Srce je mi\u0161i\u010dna \u010drpalka, ki poganja kri v plju\u010da in po telesu sestavljata ga 2 preddvora (atrija) in 2 prekata (ventrikla) med njima je sr\u010dni pretin \u2013 septum. Med preddvorom in prekatom sta zaklopki: levo mitralna, desno trikuspidalna, kri se med polovicama srca praviloma ne me\u0161a.<\/h2>\n<h2><\/h2>\n<p>Pot krvi:<\/p>\n<ul>\n<li>po zgornji in spodnji votli veni iz telesa priteka venozna kri v desni atrij, trikuspidalna zaklopka,<\/li>\n<li>desni ventrikel<\/li>\n<li>sistola iztisne kri v plju\u010dno arterijo in v plju\u010da<\/li>\n<li>v plju\u010dih se Hgb oskrbi s kisikom, oksigenirana kri te\u010de po 4 plju\u010dnih venah v levi atrij, preko mitralne zaklopke<\/li>\n<li>\u00a0v levi ventrikelin aorto, od koder se poganja kri po telesu<\/li>\n<\/ul>\n<h2><\/h2>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Fetalna cirkulacija<\/span><\/p>\n<p>Pri plodu se srce razvije \u017ee v prvih tednih nose\u010dnosti, ker pa dobiva otrok kisik preko posteljice, plodovo srce ne poganja krvi preko otrokovih plju\u010d, ki so v tem obdobju stisnjena in napolnjena s teko\u010dino.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pot krvi<\/p>\n<ul>\n<li>prite\u010de po sistemskih venah v desni atrij, od tu te\u010de del krvi v levi atrij preko odprtega ovalnega okenca, del pa te\u010de v desni ventrikel, nato v plju\u010dno arterijo. Tu obstaja med plju\u010dno arterijo in aorto Botallov vod (ductus arteriosus), po katerem gre kri v aorto in nato po telesu. To je najbolj\u0161e oksigenirana kri in oskrbuje najprej otrokove mo\u017egane ter najpomembnej\u0161e organe.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p align=\"center\">\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ko otrok ob rojstvi zadiha se plju\u010da razpnejo, tlak v krvnih \u017eilah plju\u010d mo\u010dno pade in kri iz desnega ventrikla ste\u010de po plju\u010dnih venah v srce. Zapre se ovalno okence, v naslednjih urah pa \u0161e Botallov vod.<\/p>\n<h2><\/h2>\n<h2 align=\"left\">Prirojene sr\u010dne napake<\/h2>\n<h2 align=\"left\">Prirojene sr\u010dne napake so posledica napake v razvoju srca v embrionalnem obdobju, vzroki niso poznani oz. so neopredeljivi lahko pa so posledica:<\/h2>\n<ul>\n<li>Genetski dejavniki<\/li>\n<li>Infekcije matere v nose\u010dnosti (rde\u010dke, norice \u2026)<\/li>\n<li>Kromosomske nepravilnosti<\/li>\n<li>Zdravila droge alkohol<\/li>\n<\/ul>\n<h2 align=\"left\"><\/h2>\n<h2 align=\"left\"><span style=\"text-decoration: underline;\">Posledice sr\u010dnih napak:<\/span><\/h2>\n<h2 align=\"left\">\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 poru\u0161ena hemodinamika toka krvi, te\u017eave nastopijo zaradi<\/h2>\n<h2 align=\"left\">&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 me\u0161anja oksigenirane \/ neoksigenirane krvi<\/h2>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 preobremenitev enega dela srca in cirkulacije,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 premajhen \/ prevelik pretok skozi dolo\u010dene dele\/ organe<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Delitev sr\u010dnih napak:<\/span><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><i><span style=\"text-decoration: underline;\">Napake z levo-desnim \u0161antom<\/span><\/i> (brez cianoze) \u2013 neoksigenirana kri ne prehaja v sistemako cirkulacijo defekt je lahko na pretinu med atrijema ali med ventrikloma v obeh primerih izteka kri med sistolo iz levega srca v desno \u2013 levodesni \u0161ant.<\/p>\n<ul>\n<li>Defekt intraventrikularnih septumov (ASD, VSD) &#8211;<\/li>\n<li>Pove\u010da se koli\u010dina krvi v desnem srcu kar posledi\u010dno obremeni tudi plju\u010da<\/li>\n<li>Otrok v za\u010detku navadno ni cianoti\u010den<\/li>\n<li>Podobne te\u017eave so pri otrocih pri katerih ostane odprt Botalijev vod.<\/li>\n<\/ul>\n<p align=\"center\">\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><i><span style=\"text-decoration: underline;\">Napake z desno levim \u0161antom<\/span><\/i> (s cianozo) \u2013 neoksigenirana kri prehaja v aorto (sist. cirkulac.)<\/p>\n<h2 align=\"left\"><\/h2>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Tetralogija Falot<\/span> \u2013 prisotnih je ve\u010d napak: Defekt intravetrikularnega septuma, napa\u010den polo\u017eaj aorte, zo\u017eitev zaklopke plju\u010dne arterije.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zaradi zo\u017eene plj. zaklopke srce ne zmore \u010drpati vso kri iz desnega ventrikla v plju\u010da<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 tlak v desnem ventriklu naraste,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kri te\u010de med sistolo skozi defekt v sr\u010dnem pretinu iz desne na levo<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 iz levega ventrikla pa po telesu<\/p>\n<h2 align=\"left\">Ker se neoksigenirana kri me\u0161a s sistemsko, je v krvi manj\u0161a konc. Kisika \u2013 cianoza otroka.<\/h2>\n<h2 align=\"center\"><\/h2>\n<h2 align=\"left\"><\/h2>\n<h2 align=\"left\"><span style=\"text-decoration: underline;\">Transpozicija velikih sr\u010dnih \u017eil<\/span> \u2013 nepravilni polo\u017eaj velikih sr\u010dnih \u017eil<\/h2>\n<h2 align=\"left\">&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Aorta izhaja iz desnega ventrikla in dovaja neoksigenirano kri po telesu<\/h2>\n<h2 align=\"left\">&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Plju\u010dna arterija izhaja iz levega ventrikla, ki ponovno odvaja kri v plju\u010da<\/h2>\n<h2 align=\"left\">&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pre\u017eivetje je mo\u017eno le dokler je odprt Botallov vod \u2013 skozenj pride nekaj oksigenirane krvi v sistemsko cirkulacijo ali, \u010de je odprt intraventrikularni pretin (nujna je op).<\/h2>\n<h2 align=\"left\"><\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2 align=\"left\"><i><span style=\"text-decoration: underline;\">Napake brez me\u0161anja krvi &#8211; \u0161anta<\/span><\/i><\/h2>\n<h2 align=\"left\"><\/h2>\n<h2 align=\"left\">Primer je koarktacija aorte<\/h2>\n<h2 align=\"left\">zaradi zo\u017eitve dela aorte (kot prikazano na sliki desno)<\/h2>\n<h2 align=\"left\">pride v nekatere dele telesa manj krvi.<\/h2>\n<h2 align=\"left\"><\/h2>\n<p align=\"center\">\n<h2 align=\"left\"><\/h2>\n<h2 align=\"left\"><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/h2>\n<table border=\"1\" cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\">\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"355\">\n<h2 align=\"center\"><span style=\"text-decoration: underline;\">Znaki sr\u010dnih napak pri novorojen\u010dku \/ dojen\u010dku:<\/span><\/h2>\n<\/td>\n<td width=\"300\">\n<h2 align=\"center\"><span style=\"text-decoration: underline;\">Znaki sr\u010dnih napak pri ve\u010djemu otroku:<\/span><\/h2>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"355\">&#8211;\u00a0\u00a0 znaki za ev. sr\u010dno napako so lahko nezna\u010dilni<\/td>\n<td width=\"300\">&#8211;\u00a0\u00a0 slab\u0161e pridobiva na telesni te\u017ei<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"355\">&#8211;\u00a0\u00a0 nizka porodna te\u017ea<\/td>\n<td width=\"300\">&#8211;\u00a0\u00a0 izogibanje igri, hitrej\u0161e utrujanje<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"355\">&#8211;\u00a0\u00a0 utrujanje, znojenje pri sesanju<\/td>\n<td width=\"300\">&#8211;\u00a0\u00a0 cianoza<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"355\">&#8211;\u00a0\u00a0 te\u017eave z dihanjem (tahipnea)<\/td>\n<td width=\"300\">&#8211;\u00a0\u00a0 znaki popu\u0161\u010danja srca in sli\u0161en \u0161um<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"355\">&#8211;\u00a0\u00a0 cianoza ob joku<\/td>\n<td width=\"300\">&nbsp;<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"355\">&#8211;\u00a0\u00a0 odsotnost pulza<\/td>\n<td width=\"300\">&nbsp;<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"355\">&#8211;\u00a0\u00a0 sli\u0161en \u0161um<\/td>\n<td width=\"300\">&nbsp;<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Popu\u0161\u010danje srca <\/span>nastopi takrat ko srce zaradi prevelike koli\u010dine krvi (posledica \u0161anta) ali zaradi ovir v pretoku (zo\u017eitev) ne zmore ve\u010d opravljati pove\u010danega dela, sr\u010dna mi\u0161ica se ne more ve\u010d skr\u010diti tako dobro da bi iztisnila vso kri iz ventrikla, kri za\u010dne zaostajati pred oviro.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kadar popu\u0161\u010da levo srce opazimo zastoj v plju\u010dnem \u017eilju, plju\u010da se pri\u010dnejo polniti s teko\u010dino \u2013 plju\u010dni edem \u010digar znaki so te\u017eko dihanje in cianoza.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pri popu\u0161\u010danju desnega srca kri ostaja v venah po telesu, vene nabreknejo, razvijejo se edemi okon\u010din, pove\u010dajo se jetra in vranica.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ukrepi pri sumu na sr\u010dno napako<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 natan\u010dna anamneza: dru\u017einska, natalna, prej\u0161nje bolezni, razvoj, \u2026<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 fizikalni pregled: velikost, te\u017ea, barva ustnic, sluznic, ko\u017ee (okon\u010dine), tipljivost pulza, RR, avskultacija plju\u010d in srca (toni \u0161umi), velikost jeter, edemi, nabreklost vratnih ven.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 EKG: nam poka\u017ee nepravilnosti v kr\u010denju sr\u010dne mi\u0161ice,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 UZ srca: natan\u010dno ugotovimo sr\u010dne napake<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Druge preiskave<\/p>\n<ul>\n<li>Scintigrafija, magnetna resonanca srca<\/li>\n<li>Invazivne \u2013 Katetrizacija srca in definitivna diagnostika \/ na\u010drt zdravljenja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zdravljenje prirojenih sr\u010dnih napak je ve\u010dinoma kirur\u0161ko<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p align=\"center\">\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<h2 align=\"left\">Pridobljene sr\u010dne napak: vnetja, motnje sr\u010dnega ritma, arterijska hipertenzija<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Vnetja:<\/span><\/p>\n<h2>Vnetje perikarda &#8211; osr\u010dnika; perikarditis &#8211; virusna vnetja, bakterijsko vnetje<\/h2>\n<p>Vnetje miokrada \u2013 sr\u010dne mi\u0161ice: miokarditis \u2013 virusna vnetja<\/p>\n<p>Vnetje sr\u010dnih zaklopk: endokarditis \u2013 bakterijsko vnetje<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Motnje ritma:<\/span><\/p>\n<p>Kr\u010denje srca je posledica elektri\u010dnega dra\u017eljaja, ki nastaja v <b>sinusnem vozlu<\/b> (skupina mi\u0161i\u010dnih vlaken, ki se nahaja v steni desnega atrija), dra\u017eljaj se prena\u0161a po <b>atrioventrikularnem vozlu<\/b> (prevodni sistem) do <b>Hisovega snopa<\/b> (sr\u010dno mi\u0161i\u010dnih vlaken), ki se na elektri\u010dni ukaz skr\u010dijo, srce deluje ritmi\u010dno.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Na frekvenco nastajanja dra\u017eljajev vpliva avtonomni \u017eiv\u010dni sistem (simpatikus pove\u010duje sr\u010dni utrip, parasimpatikus ga zavira). Mehanizmi nastanka moten ritma \u2013 aritmij so:<\/p>\n<ul>\n<li>nepravilna tvorba impulza<\/li>\n<li>nepravilno prevajanje impulza<\/li>\n<li>kombinacija obeh<\/li>\n<\/ul>\n<p>Vrste aritmij<\/p>\n<ul>\n<li>Tahiaritmije \u2013 fibrilacija atrijev, ventrikularna tahiartimija<\/li>\n<li>Bradiaritmije<\/li>\n<\/ul>\n<h2><\/h2>\n<h2>Diagnoza: \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 EKG<\/h2>\n<p>Terapija: \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Tahikardije z ozkim QRS \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0&#8211; Vagusni manevri<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0 Zdravila (adenozin)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0 Elektri\u010dna cardiokonverzija<\/p>\n<h2>Bradiartimije: Zdravila, Sr\u010dni spodbujevalnik<\/h2>\n<h2 align=\"left\"><\/h2>\n<h2 align=\"left\">Bolezni prebavil v otro\u0161ki dobi<\/h2>\n<h2><\/h2>\n<p><b>Funkcija prebavil<\/b><b><\/b><\/p>\n<p>Prebavna cev<\/p>\n<ul>\n<li>Prenos hrane iz enega dela v drugi<\/li>\n<li>Izlo\u010danje encimov in drugih snovi, potrebnih za prebavo<\/li>\n<\/ul>\n<p>Hepatobiliarni sistem:<\/p>\n<ul>\n<li>Predelovanje \/ shranjevanje (oglj. hidrati, aminokisline, ma\u0161\u010d. Kisline..)<\/li>\n<li>Sinteza (plaz. Beljakov.,albumini, koagulacijski f., \u017eol\u010dne kisline&#8230;)<\/li>\n<li>Detoksifikacija<\/li>\n<li>Ekskretorna (izl. \u017dol\u010d. Kisl.v t. \u010crevo)<\/li>\n<li>Imunolo\u0161ka, endokrina funkcija &#8230;.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Pankreas:<\/p>\n<ul>\n<li>Lipaze<\/li>\n<li>Amilaze<\/li>\n<li>Proteoliti\u010dni encimi<\/li>\n<li>HCO3,elektroliti&#8230;<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><i>\u017delodec<\/i><\/b><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Hipertrofi\u010dna pilori\u010dna stenoza<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Klini\u010dna slika<\/p>\n<ul>\n<li>Starost- 1 mesec<\/li>\n<li>Silovito bruhanje ( v loku )<\/li>\n<li>Znaki dehidracije, hipokloremi\u010dna alkaloza<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Diagnoza, zdravljenje<\/p>\n<ul>\n<li>Klini\u010dna slika, uz, rtg<\/li>\n<li>Zdravljenje. kirur\u0161ko<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><i>Meckelov divertikel<\/i><\/b><\/p>\n<p>Je nepopolna atrezija embrionalne povezave med \u010drevesom in rumenjakovim mehur\u010dkom. V divertiklu je nepravilno le\u017ee\u010da ( ektopi\u010dna) sluznica, ki lahko povzro\u010di ulkus, krvavitev ali se vname.<\/p>\n<p>Znaki:<\/p>\n<ul>\n<li>Anemija<\/li>\n<li>Nebole\u010da rektalna krvavitev (ektopi\u010dna \u017eel. Sluznica)<\/li>\n<li>Perforacija ulkusa<\/li>\n<li>Divertikulitis<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><i>Invaginacija \u010drevesa<\/i><\/b><b> <\/b>(Ileo \u2013 ceko \u2013 koli\u010dna)<\/p>\n<p>Znaki:<\/p>\n<ul>\n<li>Bole\u010dine, bruhanje, apatija, majhne koli\u010dine krvavkastega blata<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><i>Ulkus:<\/i><\/b><b> <\/b>Prizadene vse starostne skupine<\/p>\n<p>Predisponirajo\u010di faktorji:<\/p>\n<ul>\n<li>dednost, zdravila,<\/li>\n<li>pove\u010dan pepsinogen, kislost,<\/li>\n<li>infekcija s <span style=\"text-decoration: underline;\">H Pylori<\/span>,<\/li>\n<li>hipoksija<\/li>\n<\/ul>\n<p>Znaki: bole\u010dine, bruhanje, krvavitev iz GIT<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Diagnoza: gastroduodenoskopija<\/p>\n<p>Terapija: antacida, inhibitor protonske \u010drpalke, antibiotiki<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><i>Celiakija<\/i><\/b><b>: <\/b>Neprena\u0161anje glutena (gliadina)<\/p>\n<p>Malabsorbcija \/ vnetje in atrofija \u010drevesnih resic<\/p>\n<p>Kroni\u010dna enteropatija:<\/p>\n<ul>\n<li>ne uspevanje, anemija<\/li>\n<li>razdra\u017eljivost<\/li>\n<li>intermitentne driske<\/li>\n<li>elektrolitske motnje<\/li>\n<li>limfom<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Diagnoza: Protitelesa &#8211; antigliadinska, antiendomizijska, antiretikulinska<\/p>\n<p>Endoskopija: tipi\u010dne histolo\u0161ke spremembe<\/p>\n<p>Izbolj\u0161anje stanja po brezglutenski dieti<\/p>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<p align=\"center\"><b>Vnetje se\u010dil pri otroku<\/b><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Definicija<\/span>: Vnetje se\u010dnih poti, ki jih povzro\u010dajo mikroorganizmi \u2013 bakterije!<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Zna\u010dilnosti<\/span>:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 signifikantna bakteriurija ( 100 000 klic\/ml)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pyuria<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Povzro\u010ditelji:<\/span><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bakterije: e.coli, klebsiella pneumoniae, proteus mirabilis, enterococcus f.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Klini\u010dna slika:<\/span><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vnetja sp. Dela se\u010dil ( uretritis, cistitis )- manj pogosto pri malih otrocih<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pyelonephritis<\/p>\n<ul>\n<li>Visoka vro\u010dina<\/li>\n<li>Prizadetost<\/li>\n<li>Dehidracija<\/li>\n<li>Ob pregledu ne najdemo klini\u010dnih znakov oku\u017ebe<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Diagnostika<\/span><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Krvna slika ( crp)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vzorec urina (pravilen odvzem )- pri malem otroku stol\u010dek, urinska vre\u010dka z epruveto za lovljenje srednjega curka. Najpomembnej\u0161a primerna toaleta spolovila.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 UZ trebuha<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Zdravljenje<\/span><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Antibiotik<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hidracija<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Za\u0161\u010ditna terapija<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nadaljnja diagnostika<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Izklju\u010dujemo anomalije: VUR &#8211; Veziko ureteralni refluks zatekanje se\u010da iz mehurja v se\u010devod \u2013 okvarja se\u010dnico in ledvica.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p align=\"center\">\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Diagnoza, zdravljenje<\/span><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mikcijski cistouretrogram (UZ, RTG)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zdravljenje: konzervativno (zdravila), operativno ( kolagen, op. korekcija)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Posledice: ledvi\u010dna brazgotina, zmanj\u0161ana ledvi\u010dna funkcija<\/p>\n<h2><\/h2>\n<h2 align=\"center\">Najpogostej\u0161e bolezni dihal pri otroku<\/h2>\n<p><b>Dihala<\/b><\/p>\n<p>1. naloga dihal je prenos O2 iz zraka v kri in CO2 v obratni smeri, iz krvi v izdihani zrak<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>2. med dihala v \u0161ir\u0161em smislu pri\u0161tevamo:<\/p>\n<ul>\n<li>nos, kjer se zrak segreje, primerno ovla\u017ei, dla\u010dice pa odstranijo ve\u010dje delce umazanije.<\/li>\n<li>\u017erelo s svojim limfati\u010dnim tkivom<\/li>\n<li>grlo in glasilki<\/li>\n<li>poklopec (epiglotis), ki zapira sapnik med po\u017eiranjem hrane<\/li>\n<li>obnosne votline (sinuse)<\/li>\n<li>sapnik, ki se nato razdeli v dve sapnici, nato pa v plju\u010dih v \u0161tevilne manj\u0161e veje-(bronhuse, bronhiole)<\/li>\n<li>plju\u010da, ki jih sestavljajo plju\u010dni me\u0161i\u010dki, kjer se vr\u0161i neposredna izmenjava plinov.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>3. dihanje uravnava dihalni center v podalj\u0161ani hrbtenja\u010di, vzdra\u017ei pa ga spremenjena koncentracija plinov v krvi (prim. \u010de naraste konc. CO2 v arterijski krvi, se frekvenca dihanja pove\u010da in odve\u010dni CO2 se izlo\u010di)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>4. glavne dihalne mi\u0161ice so : trebu\u0161na prepona in medrebrne mi\u0161ice.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Splo\u0161ni znaki vnetja dihal pri otrocih:<\/b><\/p>\n<ol>\n<li>zgornje dihalne poti:<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>nos: izcedek, te\u017eko dihanje skozi nos, srbenje, kihanje<\/li>\n<li>u\u0161esa: bole\u010dina, slab\u0161i sluh, izcedek<\/li>\n<li>obnosne votline: glavobol, vrtoglavice<\/li>\n<li>usta: nabrekle dlesni, slinjenje, motnje sesanja, odklanjanje hrane<\/li>\n<li>\u017erelo: motnje po\u017eiranja, dra\u017ee\u010d ka\u0161elj<\/li>\n<li>grlo: hripavost, lajajo\u010d ka\u0161elj, stridor<\/li>\n<li>sapnik: ka\u0161elj, stridor, dispnea, peko\u010de bole\u010dine za prsnico<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>2. spodnje dihalne poti:<\/p>\n<ul>\n<li>plju\u010da: ka\u0161elj, izka\u0161ljevanje, ti\u0161\u010danje v prsih, hitro, te\u017eko dihanje, cianoza<\/li>\n<li>prepona: zbadajo\u010de bole\u010dine pri dihanju, ka\u0161lju<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Vnetja<\/b><\/p>\n<p>Vnetja dihalnih organov so najpogostej\u0161a obolenja pri ljudeh, \u0161e zlasti v otro\u0161kem obdobju. Le redkokdaj so vnetja omejena samo na posamezni del dihal (npr. nos), temve\u010d zajamejo ve\u010d sosednjih struktur. Zaradi anatomske povezanosti z dihali, se vnetja od tu ve\u010dkrat raz\u0161irijo tudi na u\u0161esa in o\u010di.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vnetja dihal najpogosteje povzro\u010dajo mikroorganizmi, zlasti virusi in bakterije, redkeje glivice. V\u010dasih je vzrok ponavljajo\u010dega vnetja preob\u010dutljivostna reakcija (alergija).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Virusi navadno povzro\u010dajo bla\u017eje oblike bolezni, ki pa\u00a0 zajamejo ve\u010d organov (nos, u\u0161esa, \u017erelo\u2026), bakterije pa povzro\u010dijo bolj lokalizirano oku\u017ebo, potek bolezni je navadno huj\u0161i, potrebno je zdravljenje z antibiotiki.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>1.akutni rinitis<\/b> (vnetje nosne sluznice, nahod)<\/p>\n<p>Navadno ga povzro\u010dajo virusi iz skupine rinovirusov. Zna\u010dilen je prozoren do belkast izcedek iz nosu brez drugih znakov bolezni. Otrok navadno nima povi\u0161ane telesne temperature.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Bolezen je blaga in ne potrebuje zdravljenja, razen \u010de je zaradi ote\u017eko\u010denega dihanja skozi nos mo\u010dno ovirano sesanje, spanje\u2026 Tedaj izpiramo nosno votlino s fiziolo\u0161ko raztopino ali prekuhano slano vodo, \u010de otrok pogosto zboli za vnetjem srednjega u\u0161esa, priporo\u010damo kratkotrajno zdravljenje s kapljicami za nos, ki zmanj\u0161ajo prekrvavitev nosne sluznice in s tem zmanj\u0161ajo edem evstahijeve cevi. (Operil, Benil). Kapljice morajo biti primerno razred\u010dene, uporabljamo jih le kratek \u010das, da ne povzro\u010dimo po\u0161kodbe ne\u017ene sluznice pri majhnem otroku.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>2.faringitis<\/b> (vnetje \u017erela)<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Povzro\u010ditelji:<\/span> virusi (najpogostej\u0161i), razli\u010dne bakterije<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Znaki:<\/span> peko\u010de bole\u010dine pri po\u017eiranju, lahko povi\u0161ana temperatura, slabo po\u010dutje. Lahko so pridru\u017eeni \u0161e znaki vnetja drugih delov dihal. Ob pregledu ugotovimo pordelo sluznico \u017erela, virusno oku\u017ebo od bakterijske pa navadno lahko lo\u010dimo le s pregledom krvne slike.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Zdravljenje<\/span>: pri virusnem vnetju ni potrebno, pri bakterijskem damo antibiotik.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><i><span style=\"text-decoration: underline;\">3. Angina<\/span><\/i><\/b><i><\/i>(=tonsilofaringitis, vnetje \u017erela in mandljev)<\/p>\n<h1><span style=\"text-decoration: underline;\">Povzro\u010ditelji<\/span> so lahko razli\u010dni, najpomembnej\u0161i med njimi je\u00a0 b-hemoliti\u010dni streptokok<\/h1>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Znaki<\/span>: visoka vro\u010dina, slabo po\u010dutje, bole\u010dine pri po\u017eiranju, otekle pod\u010deljustne bezgavke. Ob pregledu ugotovimo pordelo \u017erelo, pove\u010dane mandlje, v\u010dasih z gnojnimi oblogami, bel, oblo\u017een jezik. Otrok izgleda prizadet, ve\u010dkrat odklanja hrano in pija\u010do in je lahko tudi izsu\u0161en.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Zdravljenje<\/span>: strepnokokno angino moramo vedno zdraviti zato, da prepre\u010dimo nevarne posledice- vnetje ledvic, srca, sklepno revmo&#8230;., zdravilo izbire je penicilin, dajemo \u0161e sredstva proti povi\u0161ani telesni temperaturi, bole\u010dinam.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>4. Vnetje srednjega u\u0161esa:<\/b> sluznica nosnega dela \u017erela in evstahijeve cevi se nadaljuje v sluznico srednjega u\u0161esa, zato je razumljivo, da se vsako vnetno dogajanje v nosu lahko raz\u0161iri na uho. Zaradi anatomskih razmer (kratka, \u0161iroka evstahijeva cev, velika \u017erelnica), so ta vnetja zlasti pogosta pri malih otrokih in dojen\u010dkih.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Povzro\u010ditelji<\/span>: virusi, bakterije, predvsem Hemofilus influence.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Znaki:<\/span> najprej se pojavi izcedek iz nosu, kmalu za tem pa povi\u0161ana temperatura, slabo po\u010dutje, ve\u010dji otroci to\u017eijo na bole\u010dine v u\u0161esu, dojen\u010dki pa se pogosteje prijemljejo za uho, jokajo, odklanjajo hrano. Kadar bobni\u010d po\u010di, opazimo gnojen izcedek iz u\u0161esa.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Zdravljenje:<\/span> kapljice v nos, antibiotik, sredstva proti bole\u010dinam in povi\u0161ani telesni temperaturi. V\u010dasih je potrebno bobni\u010d prerezati (timpanocenteza), vstavitev timpanalnih cevk<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>5. Vnetje grla<\/b>-laringitis: povzro\u010dajo jih predvsem virusi, znaki: suh, dra\u017ee\u010d ka\u0161elj, hripavost.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><i><span style=\"text-decoration: underline;\">6. Sindrom krupa<\/span><\/i><\/b><i>: <\/i>je vnetje grla in okolnih struktur, predvsem \u017erela, glasilk, poklopca in mehkega neba . Povzro\u010ditelji: virusi<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Znaki:<\/span> najprej se pojavi blag izcedek iz nosu, v\u010dasih tudi povi\u0161ana telesna temperatura, v naslednjih dneh pa pri\u010dne otrok suho, lajajo\u010de ka\u0161ljati, te\u017eko diha, ote\u017een je predvsem vdih.<\/p>\n<p>Bolezen je sicer blaga, pri majhnem otroku pa lahko v redkih primerih ogrozi dihanje zaradi ozkih dihal v tem delu.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Zdravljenje:<\/span> otroka pomirimo, izogibamo se vseh bole\u010dih in neprijetnih posegov, ker jok pove\u010da oteklino glasilk, vla\u017eimo zrak, dajemo zdravila, ki zmanj\u0161ujejo edem (kortikosteroidi, inhalacije adrenalina).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>7. Akutni bakterijski epiglotitis<\/b>: je v za\u010detku zelo podoben sindromu krupa, bolezen pa hitro napreduje in lahko kmalu pripelje do zadu\u0161itve.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Povzro\u010ditelji:<\/span> najpogosteje bakterija hemofilus influence<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Znaki<\/span>: otrok je prizadet, ima visoko telesno temperaturo, te\u017eko diha, lajajo\u010de ka\u0161lja, izrazit je inspiratorni stridor. Ob pregledu vidimo zelo otekel poklopec.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Zdravljenje<\/span>: antibiotik, dovolj teko\u010din, vla\u017eenje zraka, ve\u010dkrat je potrebno otroka pravo\u010dasno intubirati, da se otrok ne zadu\u0161i.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><i><span style=\"text-decoration: underline;\">8. Bronhitis<\/span><\/i><\/b><b>:<\/b> vnetje bronhov, najpogostej\u0161i povzro\u010ditelji pri otroku so virusi, znaki pa so: povi\u0161ana temperatura, ka\u0161elj, ki je sprva suh, nato vla\u017een, redko se pojavi ote\u017eeno dihanje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><i><span style=\"text-decoration: underline;\">9. Bronhiolitis<\/span><\/i><\/b>: je vnetje malih dihalnih poti (bronhiolov). Za to boleznijo navadno obolevajo dojen\u010dki, pri katerih pride lahko do hude dihalne stiske. Povzro\u010ditelji so virusi.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Znaki:<\/span> hitro, te\u017eko dihanje, dihanje s pomo\u017enimi mi\u0161icami.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Zdravljenje<\/span>: vla\u017eenje zraka, kisik, sredstva za \u0161irjenje dihalnih poti (bronhodilatatorji), protivnetna zdravila v inhalacijah.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><i><span style=\"text-decoration: underline;\">10. Plju\u010dnica<\/span><\/i><\/b>: je vnetje plju\u010dnega tkiva, ki ga lahko povzro\u010di katerikoli mikroorganizem.<\/p>\n<p>Zaradi edema (nabiranja teko\u010dine) med kapilaro in plju\u010dnim me\u0161i\u010dkom, pride do motnje v izmenjavi plinov, kar lahko privede do padca koncentracije kisika v krvi in do porasta CO<sub>2<\/sub>.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Bakterijska<\/span> plju\u010dnica je huda bolezen, ki se navadno zdravi v bolni\u0161nici. Otrok zboli nenadoma, s hitrim porastom temperature, mrzlico, brez prehladnih znakov. Je prizadet, ka\u0161lja, najprej suho, nato bolj vla\u017eno, diha pospe\u0161eno, s pomo\u017eno muskulaturo, lahko je tudi cianoti\u010den. Nad plju\u010di sli\u0161imo \u0161tevilne drobne poke ob vdihu, nad delom plju\u010d ali nad celotnim plju\u010dnim krilom.<\/p>\n<p>V krvi je povi\u0161ano \u0161tevilo levkocitov, povi\u0161ajo se tudi drugi vnetni parametri (CRP, SR). Diagnozo potrdimo z rentgensko sliko plju\u010d. Virusna plju\u010dnica je navadno bla\u017eje potekajo\u010da, z manj izrazitimi znaki.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Zdravljenje<\/span>: vla\u017een, sve\u017e zrak, dovolj teko\u010din, veliko tople pija\u010de, hrana naj bo lahko prebavljiva, prve dni lahko teko\u010da. Polo\u017eaj v postelji je polsede\u010d.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Zdravila<\/span>: antibiotik, kisik, sredstva za izka\u0161ljevanje (\u010dez dan), za umirjanje ka\u0161lja (pono\u010di), sredstva proti temperaturi.Respiratorna fizioterapija.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><i><span style=\"text-decoration: underline;\">11. Cisti\u010dna fibroza<\/span><\/i><\/b>: je dedna bolezen, ki se prena\u0161a recesivno (ptrebna sta dva enaka gena, da se bolezen izrazi). Zaradi motnje v prenosu kloridnih ionov preko celi\u010dne membrane, nastaja v organih sluz, ki je zelo gosta, viskozna in se te\u017eje izlo\u010da , kar povzro\u010da vnetja in po\u0161kodbo celic. Bolezen prizadene ve\u010d organov : plju\u010da, trebu\u0161no slinavko, jetra, \u010drevo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Najve\u010d te\u017eav navadno povzro\u010dajo ponavljajo\u010da vnetja plju\u010d, saj predstavlja sluz, ki se zadr\u017euje v njih, goji\u0161\u010de za razne patogene organizme.Trebu\u0161na slinavka slab\u0161e izlo\u010da encime za presnovo ma\u0161\u010dob, tako da se te neprebavljene izlo\u010dajo v blatu. V jetrih pri\u010dne nadome\u0161\u010dati jetrno tkivo vezivo, razvije se ciroza.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vse to privede do kroni\u010dnega pomanjkanja kisika (plju\u010da), kroni\u010dnega pomanjkanja hranilnih snovi (pankreas, jetra). Otrok slabo napreduje na telesni te\u017ei, je podhranjen (distrofi\u010den), po\u010dasneje raste, zaradi hipoksije ima lahko modrikaste okon\u010dine, razvijejo se beti\u010dasti prsti. Zaradi pove\u010danih jeter ima napet, velik trebuh. Pogosto ima povi\u0161ano temperaturo predvsem zaradi ponavljajo\u010dih vnetij dihal.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Zdravljenje<\/span>: nadome\u0161\u010damo snovi, ki primanjkujejo (prebavne encime, \u017eol\u010dne kisline, vitamin K,..), zdravimo oku\u017ebe z antibiotiki, dajemo inhalacije snovi, ki naj bi razred\u010devale sluz v plju\u010dih, kalori\u010dne, vitaminske dodatki hrani. Pomembno je redno izvajanje respiratorne FTH.<\/p>\n<p>V napredovali fazi bolezni v\u010dasih poizkusijo presaditev plju\u010d in\/ali jeter, dokon\u010dna ozdravitev bo mo\u017ena \u0161ele z gensko terapijo. Pri dru\u017einah, kjer se bolezen pojavi, je ob naslednjih nose\u010dnostih mo\u017ena prenatalna diagnostika. \u017divlj. doba je odvisna od poteka bolezni, 15-45 let.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><i><span style=\"text-decoration: underline;\">12. Bronhialna astma:<\/span><\/i><\/b><b> <\/b>je najpogostej\u0161a kroni\u010dna bolezen v otro\u0161ki dobi. Pomeni ponavljajo\u010de se epizode vnetja dihalnih poti, ki so posledica pove\u010dane vzdra\u017eljivosti dihal.. Gladke mi\u0161ice dihalnih poti se zo\u017eijo, razvije se vnetje, kar \u0161e dodatno zo\u017ei sapnice. Snovi, ki spro\u017eijo astmati\u010dni napad imenujemo <span style=\"text-decoration: underline;\">spro\u017eilci napada<\/span>, kadar gre za snov, na katero je otrok alergi\u010den, je to <span style=\"text-decoration: underline;\">alergen.<\/span> Najpogostej\u0161i <b>spro\u017eilci<\/b> napada v otro\u0161ki dobi so: virusi, prah, pr\u0161ica hi\u0161nega prahu, cvetni prah, nekatere sestavine hrane \u2026.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Znaki astmati\u010dnega napada<\/span>: te\u017eko dihanje, piskanje v prsih, dihanje s pomo\u017enimi dihalnimi mi\u0161icami, cianoza. Otrok je prestra\u0161en, nemiren, razdra\u017eljiv. Glede na pogostnost\u00a0 poslab\u0161anj in potrebo po zdravilih, delimo astmo na te\u017eko, zmerno in blago;<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">te\u017eka<\/span>:\u00a0 napadi so pogosti, otrok potrebuje zdravila ve\u010dkrat na teden ali pa brez zdravil sploh ne more shajati, pogosta so tudi zdravljenja v bolni\u0161nici, nemalokrat je tak otrok tudi manj fizi\u010dno aktiven in se izogiba naporom.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">blaga<\/span>: otrok potrebuje zdravila redko, napadi so blagi, hitro minejo po zdravilih, otrok pa je primerno fizi\u010dno aktiven.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Zdravljenje<\/span>:<\/p>\n<ol>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Zdravljenje samega napada<\/span>: uporabljamo zdravila, ki \u0161irijo mi\u0161ice dihalnih poti \u2013bronhodilatatorji, kot npr. Ventolin, protivnetna zdravila, ki zmanj\u0161ujejo edem sluznice (kortikosteroidi, v\u010dasih je potrebno dodajati O<sub>2<\/sub>.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Prepre\u010devanje napadov<\/span> :<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>najpomembnej\u0161e je ureditev otrokovega okolja, v katerem naj ne bi bilo stvari, ki mu povzro\u010dajo te\u017eave<\/li>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<li>dajemo zdravila, ki zmanj\u0161ujejo vnetje v sapnicah ( kortikosteroidi, kromoglikat)<\/li>\n<li>skrbimo za otrokovo dobro fizi\u010dno kondicijo: astmatik mora biti voden tako, da zmore tudi fizi\u010dne napore, ne sme biti prikraj\u0161an za telesno vzgojo in druge aktivnosti!<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Na\u010din jemanja zdravil: Ve\u010dino zdravil pri astmi dajemo v obliki inhalacij in razpr\u0161il. Majhen otrok ne more vdihovati zdravil direktno v dihala, zato potrebuje pripomo\u010dke: podalj\u0161ek z masko ali bu\u010dko s posebnim ventilnim mehanizmom za vdihovanje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>3. <span style=\"text-decoration: underline;\">Vodenje astmati\u010dnega bolnika:<\/span> otroka in star\u0161e nau\u010dimo, da zgodaj spoznajo astmati\u010dni napad, da hitro ukrepajo \u017ee doma in da spoznajo tako poslab\u0161anje, ko morajo obiskati zdravni\u0161ko pomo\u010d. Vodijo naj dnevnik napadov, uporabo zdravil, ve\u010dji otroci ocenjujejo dnevno svojo funkcijo plju\u010d z merjenjem pretoka zraka v sekundi s posebnim meril\u010dkom. Kadar nastopi zapora dihalnih poti, se vrednost pretoka zmanj\u0161a, \u0161e preden otrok zazna simptome bolezni. Pri dojen\u010dku lahko respiratorno stanje star\u0161i ocenijo tako, da v spanju \u0161tejejo frekvenco dihanja. Prvi znak, dih. stiske je pove\u010dana frekv. dihanja in pove\u010dano dihalno delo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\"><br clear=\"all\" \/> <\/span><\/p>\n<p align=\"center\"><span style=\"text-decoration: underline;\">Od tu so izpisani deli predavanj dr. Noibauerja, ki jih je dr. Lov\u0161inova ozna\u010dila kot pomembne za izpit (2004)<\/span><\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p><b>Cerebralna paraliza<\/b><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Definicija<\/span>: Je trajna vendar ne nujno nespreminjo\u010da se motnja gibanja in polo\u017eaja telesa, katerih vzrok je neprogrsivna okvara razvijajo\u010dih se mo\u017eganov.<\/p>\n<p>CP se razlikuje glede: vzroka nastanka, klini\u010dnih znakov in prognoze. Poznamo blago, zmerno in hudo CP. Pogostost CP je za\u010detno strmo padla nato pa spet narasla zaradi izbolj\u0161anja perinatalne oskrbe in predvsem intenzivnega zdravljenja, ki je v 80-ih in 90-ih letih omogo\u010dilo pre\u017eivetje novorojen\u010dkov z zelo nizko por. te\u017eo, vendar na ra\u010dun pove\u010dane obolevnosti. V zadnjih 10 letih je raz\u0161irjenost CP stalna in se giblje med 2.0 in 2.4 \/ 1000 \u017eivorojenih.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Razvrstitev raznih oblik CP temelji na prevladujo\u010di motori\u010dni prizadetosti, tako lo\u010dimo;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Spasti\u010dne oblike<\/p>\n<ul>\n<li>Tetraplegija<\/li>\n<li>Diplegija<\/li>\n<li>Hemiplegija (noga manj kot roka)<\/li>\n<li>Monoplegija<\/li>\n<li>Triplegija<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ataksi\u010dne oblike<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Diskineti\u010dne oblike<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hipotoni\u010dne oblike<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><i>Spasti\u010dna oblika<\/i><\/b><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Tetraplegija<\/span> = prizadeti vsi 4 udi enako (ob mo\u010dnej\u0161i prizadetosti ene strani lahko govorimo o bilateralni hemiplegiji). Vzrok je pogosto dolg in te\u017eak porod, ki ga spremlja hipoksija in\/ali mo\u017eganska krvavitev pri dono\u0161enem otroku. Ve\u010d kot 90% prizadetih otrok ima tudi huj\u0161o umsko manj razvitost, zelo velik odstotek pa jih ima tudi druge prizadetosti (zlasti vid in sluh) in epilepsijo (ve\u010d kot 90%) ter ortopedske te\u017eave.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Diplegija<\/span> = huj\u0161a prizadetost spodnjih udov (v\u010dasih zgornja uda sploh nista prizadeta takrat lahko govorimo o paraplegiji), ki je posledica okvare mo\u017eganov predvsem nedono\u0161enih otrok. Prognoza je precej bolj\u0161a kot pri tetrapegiji, ve\u010dina otrok lahko hodi samostojno, pridru\u017eene oviranosti so redke.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Hemiplegija<\/span> pomeni, da je prizadeta le ena stran telesa, katere vzrok je 60 \u2013 70% perinatalna okvara, v ostalih primerih je vzrok ponavadi neznan. Desnostranska okvara je precej pogostej\u0161a od levostranske, noga je ponavadi manj prizadeta kot roka. Pogosto so pridru\u017eene senzori\u010dne okvare (vid, sluh, govor), umska manjrazvitost (okoli 50% IQ pod 70) in epilepsija.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Diagnostika<\/span>: Slikovna; UZ, CT, MRI<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Znaki (po slikah v skripti)<\/p>\n<table border=\"1\" cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\">\n<tbody>\n<tr>\n<td colspan=\"2\" width=\"657\">\n<p align=\"center\"><b>Do 03. meseca<\/b><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"328\">\n<p align=\"center\"><b>Normalen razvoj<\/b><\/p>\n<\/td>\n<td width=\"328\">\n<p align=\"center\"><b>Motnje v razvoju<\/b><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"328\">&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Opira se na roke<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Glavo dr\u017ei pokonci<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"328\">&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ne more dvigniti glave<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Noge so trde<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Z glavo sili nazaj<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Stalno stiska prste v pest<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bolj trda leva ali desna noga<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Te\u017eko se premakne iz polo\u017eaja \u2013 le\u017ee na hrbtu<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td colspan=\"2\" width=\"657\">\n<p align=\"center\"><b>Do 06. meseca<\/b><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"328\">&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sedi ob opori<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Dr\u017ei glavo pokonci<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Raven hrbet<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"328\">&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ne more dvigniti glave<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hrbet je zaobljen<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Roke so trde<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Roke dr\u017ei nazaj<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Trde prekri\u017eane noge<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<table border=\"1\" cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\">\n<tbody>\n<tr>\n<td colspan=\"2\" width=\"657\">\n<p align=\"center\"><b>Do 08. meseca<\/b><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"329\">\n<p align=\"center\"><b>Normalen razvoj<\/b><\/p>\n<\/td>\n<td width=\"328\">\n<p align=\"center\"><b>Motnje v razvoju<\/b><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"329\">&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sedi samostojno<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Roke so proste za poseganje, prijemanje<\/p>\n<p>&nbsp;<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"328\">&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hrbet je zaobljen<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Slabo uporablja roke<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Noge so trde, palci pokr\u010deni<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Glavo dviga slabo in te\u017eko izravna hrbet<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Noge ne dr\u017eijo te\u017ee telesa<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kontrola glave je slaba<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Te\u017eko dobimo njegove roke naprej<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zvija se nazaj noge so trde<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td colspan=\"2\" width=\"657\">\n<p align=\"center\"><b>Do 12. meseca<\/b><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"329\">&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vstaja ob opori<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"328\">&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Te\u017eko vstane<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Noge so trde, palci pokr\u010deni<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ne plazi se po \u0161tirih z nogami in rokami hkrati<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pri gibanju uporablja le eno polovico telesa<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td colspan=\"2\" width=\"657\">\n<p align=\"center\"><b>Do 15. meseca<\/b><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"329\">&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Samostojno stoji in hodi<\/p>\n<p>&nbsp;<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"328\">&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hodi po prstih (ena noga)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vsaj ena roka je trda in pokr\u010dena<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sedi nagnjen na eno stran<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pri igri uporablja prete\u017eno eno roko<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Kr\u010di pri novorojen\u010dku<\/b><\/p>\n<p>So najpogostej\u0161i nevrolo\u0161ki simptom in ponavadi napovedujejo hudo ogro\u017eenost osrednjega \u017eiv\u010devja. V ostalih starostnih skupinah so napadi kr\u010dev ponavadi idiopatski (verjetno genetski), pri novorojen\u010dku pa v ve\u010dini primerov ozna\u010dujejo neko osnovno okvaro mo\u017eganov, ki bi lahko bila povezana s trajno prizadetostjo in hudo oviranostjo v kasnej\u0161em \u017eivljenju. Prav zato je tako pomembno, da prepoznamo klini\u010dne znake in ali ustrezne elektroencefalografkse vzorce (EEG). Tiste, ki so zna\u010dilni za napade kr\u010dev v novorejn\u010dkovem obdobju prepoznamo dovolj zgodaj, da lahko prepre\u010dimo in\/ali pravo\u010dasno zdravimo osnovni vzrok.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Poro\u010dila o incidenci kr\u010dev v novorojen\u010dkovem obdobju se precej razlikujejo vendar ve\u010dina \u0161tudij omenja \u0161tevilo 0.5% ali 5 na 1000 \u017eivorojenih (korigirano tudi na dele\u017e nedono\u0161en\u010dkov pri katerih se napadi kr\u010dev pojavljajo precej pogosteje). V novorojen\u010dkovem obdobju se nikoli ne pojavljajo toni\u010dno &#8211; kloni\u010dni kr\u010di (verjetno prav zaradi nepopolne organiziranosti mo\u017eganske skorje). Po mnenju ve\u010dine avtorjev so najpogostej\u0161a oblika napadov t.i. prikriti napadi (fragmentirani) sledijo jim pa \u0161e toni\u010dni, kloni\u010dni in miokloni\u010dni napadi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Hipoksi\u010dno ishemi\u010dna encefalopatija (HIE) novorojen\u010dka <\/b><\/p>\n<p>Je pomemben nevrolo\u0161ki problem v novorojen\u010dkovem obdobju, za katerega je zna\u010dilna okvara mo\u017eganov, ki predvsem nastane zaradi pomanjkanja kisika in motneje krvnega obtoka. O blagi okvari zaradi HIE ponavadi govorimo kadar je APGAR ocena po 5 minutah pod 7, o zmerni kadar je ocena 3\u20137 in o hudi kadar je ocena pred 3. Klini\u010dne zna\u010dilnost pa tudi patofiziolo\u0161ke spremembe se pojavljajo progresivno, \u010dasovno odvisno in jih lahko dobro koreliramo s spremembami na UZ pregledu mo\u017eganov kakor tudi s spremembami v posnetku EEG, spremembami vzb. potencialov (zlasti vidnih) in v zadnjem \u010dasu s spremembami funkcijskega MR slikanja mo\u017eg.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Diferencijacija HIE;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">blaga stopnja<\/span> (dober izid); traja 24 ur, novorojen\u010dki so \u010dezmerno razdra\u017eljivi, pogosto se pojavlja drget (nikoli napadi kr\u010dev), sesanje je \u0161ibko, prisotna je blaga generalizirana hipotnoja. <span style=\"text-decoration: underline;\">Zmerna stopnja<\/span> (70% ugoden razvoj, 25% okvare, 5% smrt): traja od 48 ur do 14 dni, pri novorojen\u010dkih prisotna letargija, slabo sesajo ali pa sploh ne, imajo pogoste napade kr\u010dev (posnetek EEG je blago do zmerno abnormen) in hiperaktivnost simpati\u010dnega \u017eiv\u010devja.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Huda stopnja<\/span> (ugoden izid le 25%, 15% hude okvare, 60% smrt): traja ve\u010d tednov, novorojen\u010dek je v komi, povsem ohlapen, brez avtomatizmov, ima \u0161tevilne in trdovratne napade kr\u010dev in je ponavadi odvisen od dihalne podpore. Med slikovnimi metodami za ocenjevanje HIE je najbolj uporabna in najpogosteje uporabljena UZ preiskava mo\u017eganov.<\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<p><b>Intrakranialna krvavitev<\/b><\/p>\n<p>Krvavitve v glavi pri novorojen\u010dkih lahko glede na mesto krvavitve razdelimo na 3 glavne oblike:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Podduralna &#8211; skoraj vedno povezana z obporodno po\u0161kodbo, saj praviloma krvavitev povzro\u010di raztrganje ven, ki premo\u0161\u010dajo durni prostor. Poznamo 3 oblike najpogostej\u0161a je tretja pri kateri se pojavi raztrganje mo\u017eganskih ven in krvavitev v mo\u017eganska izbo\u010denja \u2013 lahko so tihe ali povzro\u010dajo klini\u010dne simptome \u2013 pretirana zaspanost, napadi kr\u010dev, razdra\u017eljivost in\/ali bruhanje. Prognoza prvih dveh oblik je slaba, pri tretji obliki pa ve\u010dina novorojen\u010dkov pre\u017eivi in kar \u00be nima nobenih posledic.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Podarahnoidna &#8211; najpogostej\u0161a oblika krvavitve, ponavadi posledica obporodne po\u0161kodbe, zna\u010dilno je da se pojavi drugi dan po porodu je lahko klini\u010dno tiha ali pa jo spremljajo napadi kr\u010dev in\/ali pretirana razdra\u017eljivost \u2013 pogosto pri nedono\u0161en\u010dkih) Potrdimo jo s krvavim punktatom v lumbalnem predelu ali s CT glave. Prognoza je ob odsotnosti huj\u0161ih nevrolo\u0161kih znakov ugodna.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Krvavitev ob mo\u017eganskih prekatih oz. v njih (perventrikelno \u2013 intraventrilenao krvavitev PIK) &#8211;\u00a0 se pojavlja skoraj izklju\u010dno pri nedono\u0161en\u010dkih in sicer v 43% pi nedono\u0161en\u010dkih pod 1500g. Vzroki so lahko: hipoksija zaradi dihalne stiske, obporodna po\u0161kodba, pnevmotoraks, redkeje bolezni strjevanja krvi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Nevrolo\u0161ko razvojni pregled dojen\u010dka<\/b><\/p>\n<p>Pregledujemo primitivno refleksno aktivnost; refleksni mehanizmi, antigravitacijska stabilnost, gibanje, senzomotorni vzorci. Prisotnost hotnih aktivnosti, ki izhajajo iz avtomatskih reakcij, ki so pre\u0161le iz refleksnih mehanizmov. Opazujemo stabilnost glave, vratu in trupa, razvoj stati\u010dne in dinami\u010dne samostojnosti \u2013 sedenje, plazenje, stoja in hoja. Sledimo socialnemu in intelektualnemu razvoju = opazovaje, posnemanje, izvr\u0161evanje nalog, izra\u017eanje v stavkih, spominjanje nau\u010denega, \u2026 \u2026 \u2026<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Obseg glave<\/span>:\u00a0 je bistven del nevrolo\u0161ko razvojnega pregleda.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Rast je odvisna od rasti kranialne vsebine \u2013 mikrokrania, hidrocefalus<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Obseg glave je v sorazmerju z velikostjo otroka<\/p>\n<ul>\n<li>Pri distrofiji deluje glava relativno velika<\/li>\n<li>Pozorni smo na morebitne dedne dejavnike, ki lahko vplivajo na velikost glave<\/li>\n<li>Velikost in odprtost fontanel oz. lobanjskih \u0161ivov lahko tudi vpliva na velikost glave<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Asimetrija je posledica kranio stenoz ali nepravilnost v razvoju mo\u017egan.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Porast glave v cm od rojstva naprej (mnemotehni\u010dna formula)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1 \u2013 3 meseca 2 cm vsak mesec<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 4 \u2013 6 meseca 1 cm vsak mesec<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 7 \u2013 12 meseca \u00bd cm vsak mesec<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Epilepsije in epilepti\u010dni napadi<\/b><\/p>\n<p>Gre za nevrolo\u0161ko motnjo s \u0161tevilnimi simptomi razli\u010dnih stopenj resnosti. V vseh primerih gre za elektri\u010dni vihar v mo\u017eganih \u2013 begajo\u010dega izbruha nevronov. Elektri\u010dno napa\u010dno praznjenje mo\u017eganskih celic povzro\u010da zna\u010dilne epilepti\u010dne napade kr\u010dev, ki so lahko redki ali si sledijo v serijah. Kljub razli\u010dnosti primerov uporabljamo standardizirano shemo klasifikacije opisov napadov kr\u010dev. Napade razvrstimo v dve glavno vrsti:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Generalizirani; zajamejo vse mo\u017egane<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Parcialni; zajamejo le dolo\u010den predel mo\u017eganov<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Znotraj kategorij pa lo\u010dimo napade kr\u010dev glede na vzorec napada. Dve najpogostej\u0161i obliki napadov, ki sodita med <span style=\"text-decoration: underline;\">generalizirano<\/span> <span style=\"text-decoration: underline;\">obliko<\/span> sta;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Petit mal (nekonvulzivna generalizirana oblika \u2013 absence) &#8211; lahko vklju\u010duje simptome kot so gibi, po\u017eiranje ali zastrmitve, me\u017eikanje in \u017eve\u010denje, stanja popolne nedejavnosti, ki sicer trajajo le par sekund in se pojavljajo ve\u010dkrat na dan)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Grand mal \u2013 (konvulzivna generalizirana oblika) lahko za\u010dne s krikom, izgubo zavesti in padcem, kateremu sledi trdota vsega telesa nato pa trzanje, obdobje zmedenosti in v\u010dasih trden spanec.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Med parcialne napade sodijo:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Napad temporalnega re\u017enja \u2013 parcialni motori\u010dni ali kompleksni napad. Lahko se pojavi nejasen ob\u010dutek neugodja v trebuhu, halucinacije ob\u010dutkov in popa\u010dene zaznave \u2013 DejaVu.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Jacksonski napadi \u2013 z omenjenim trzanjem mi\u0161ic, ki se v\u010dasih raz\u0161iri na vse telo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Prvi znaki epilepsije se ponavadi pojavijo v otro\u0161tvu ali v mladostni\u0161kem obdobju. Majhni otroci, ki imajo visoko vro\u010dino imajo lahko tudi mo\u017eganske kr\u010de, vendar to ni prava epilepsija in tovrstni kr\u010di se ponavadi ne pojavljajo ve\u010d po tretjem letu starosti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Vzroki<\/span><\/p>\n<p>Ve\u010dina Epi primerov je nepojasnjenih. V\u010dasih je ugotovljena genetska osnova ali zasledimo drug mo\u017een dejavnik &#8211; npr: okvara ob rojstvu, zastrupitev s svincem, prirojena oku\u017eba mo\u017eganov, po\u0161kodba glave, alkoholizem ali u\u017eivanje zdravil drog, u\u010d. neke organske bolezni.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Med dejavniki, ki lahko spro\u017eijo napade so lahko dolo\u010dene kemi\u010dne snovi ali hrana, odtegnitev spanja, stres, utripajo\u010de lu\u010di, menstruacija, nekatera zdravila, verjetno tudi kontracepcijske tablete.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Diagnosti\u010dni postopki in testi<\/span><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 EEG \u2013 opravimo ga osebi po odtegnitvi spanja, lahko razkrije nenormalne mo\u017eganske valove, ki so zna\u010dilni za epilepsijo<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Videotelemetrija \u2013 VTM \u2013 se uporablja ko po opisu napadov nismo povsem prepri\u010dani, da gre za epilepti\u010dne napade, kadar so napadi zelo razli\u010dnih oblik in pri trdovratnih epilepsijah in v sklopu priprav na morebitni kirur\u0161ki poseg<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 MRI in CT \u2013 sta slikovna testa, lahko razkrijeta po\u0161kodbo, ki povzro\u010da napade kr\u010dev<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Novej\u0161e funkcijske slikovne preiskave pa uporabljamo za dolo\u010ditev morebitne motnje v perfuziji ali motenj v dolo\u010denem funkcijskem delu mo\u017eganov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Zdravljenje<\/span><\/p>\n<p>Pogosto je z zdravili epilepsijo mo\u017eno nadzirati, priporo\u010dljivo je da osebe z epilepsijo nosijo posebno veri\u017eico ali zapestnico tako, da lahko drugi ljudje spoznajo kaj se z njimi dogaja in ustrezno pomagajo<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Konvencionalno zdravljenje<\/span><\/p>\n<p>V velikem \u0161t. primerov lahko zmanj\u0161amo \u0161tevilo napadov in njihovo jaksot ali pa jih povsem zaustavimo z rednim jemanjem zdravil. Stranski u\u010dinki o lahko razli\u010dni a so blagi, najpogosteje predpisani antikonvulzivi so: Apilepsin (valproi\u010dna kislina), Tegretol (karbomazepin), Apaurin, Frizium, Mogadon (benzodiazepini), \u2026 \u2026 \u2026<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Prepre\u010devanje<\/span><\/p>\n<p>Pacient naj se pazi v naprej ugotovljenih dejavnikov, ki napovedo ali spro\u017eijo napad, npr: dolo\u010dena hrana, dejavniki iz okolja, telesni in \u010dustveni znaki. Nekaj ur pred napadom Grand mal in neposredno pred napadom ni ni\u010d nenavadnega, \u010de se pacient po\u010duti vznemirjen ali je vzvi\u0161en oz. se zave svarilne avre (poseben vonj ali okus). Tako svarilo lahko pacienta opomni, da se pravo\u010dasno ule\u017ee (izogne nevarnosti po\u0161kodbe). Ko je avra vonj so nekateri ljudje sposobni odpraviti napad s tem da za\u010dnejo vonjati neko mo\u010dno di\u0161e\u010do vonjavo, npr. \u010desen, vrtnica.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Dodatni odmerek zdravila lahko pomaga prepre\u010diti napad, ko so predhodni znaki depresija, vzdra\u017eljivost, glavobol. V primerih Jacksonskih napadov lahko trdo stiskanje delov telesa, ki trzajo, pripomore k zaustavitvi napada.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<p><b>Epilepti\u010dni status<\/b><\/p>\n<p>Vsak epilepti\u010dni napad, ki traja ve\u010d kot 5 minut terja zdravljenje. ES pomeni epi napad, ki traja ve\u010d kot 30 minut ali pa napade, ki se ponavljajo v seriji in trajajo dlje od 30 minut med katerimi bolnik ne pride ve\u010d do popolne zavesti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Povzetki:<\/span><\/b><\/p>\n<p><b><i>Klini\u010dna slika Epi napadov<\/i><\/b>:so klini\u010dni izraz elektri\u010dnega praznjenja mo\u017eganskih celic (disritmije), ki je lahko akutno, ponavljajo\u010de se, permanentno. Lahko se pojavi v obliki motori\u010dnih znakov (toni\u010dni, kloni\u010dno-toni\u010dni ali mioklini\u010dni kr\u010di) ali\u00a0 obliki kratkortrajne zamra\u010denosti. Osotnosti brez motori\u010dnih fenomenov (absence). Vzroki so lahko akutni (oku\u017eba mo\u017eganov, presnovna motnja, zastrupitev),najve\u010dkrat vzroka ne najdemo (idiopatski) ali pa ga ne moremo potrditi (kriptogeni).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><i>Diferencialna diagnoza:<\/i><\/b> Epi napadom so lahko podobni; znaki tresenja zaradi vro\u010dine (vro\u010dinski kr\u010di, mrzlica) ali zaradi nizkega sladkorja, kalcija magnezija. Podobni so jim lahko napadi benignih mioklonizmov (zlasti pri novorejn\u010dkih ali dojen\u010dkih v spanju), druga neepilepti\u010dna paroksizmalna stanja. Za lo\u010devanje teh od epilepti\u010dnih napadov nam pomagajo; natan\u010dna anamneza, skrbno klini\u010dno opazovanje napada in dodatne preiskave \u2013 biokemijske, EEG, slikovna diagnostika mo\u017eganov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><i>Ukrepi<\/i><\/b>: Napadi, ki trajajo do 15 minut na\u010deloma ne terjajo dodatnih ukrepov razen zavarovanje kraja dogodka, ustrezen polo\u017eaj, nadzor dihalnih poti. Dalj\u0161i ali v serijah ponavljajo\u010di napadi pa se obravnavajo kot epilepti\u010dni status zato je potrebna stabilizacija vitalnih funkcij A,B,C\u2026 vzpostavitev IV poti in aplikacija zdravil proti kr\u010dem. Ob dlje trajajo\u010dem epi statusi jepotreben transport v ustrezno ustanovo in specifi\u010dna diagnostika.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><i>Terapija<\/i><\/b>: Diazepam rektalno 0.5 mg \/ kg tel te\u017ee ali I.V. 0.2 mg \/ kg tel te\u017ee. Lahko uporabimo tudi formulo \u0161t. let starosti + 1mg = mg Diazepama. Po potrebi ponovimo aplikacijo na 10 minut do najve\u010d 3x. \u010ce ni odgovora Fenitoin I.V. 20mg \/ kg tel. te\u017ee. Ob dlje trajajo\u010dih kr\u010dih (ve\u010d kot 15 minut) prepre\u010dujemo nastanek mo\u017eganskega edema \u2013 Dexamethason I.V. 0.5 mg \/ kg tel te\u017ee.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Za prepre\u010ditev nadaljnjih epi napadov ali celo statusov bolnikom priporo\u010damo, da se izogibajo morebitnim spro\u017eilnim dejavnikom \u2013 nekatere vrste hrane, alkohol cigaretam, pono\u010devanje, stres, premo\u010dna svetloba, utripajo\u010de lu\u010di, pretirano delo z ra\u010dunalnikom, video igre, zdravila, ki jih ni predpisal zdravnik in oralna kontracepcija.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Vro\u010dinski kr\u010di<\/b><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Klini\u010dna slika<\/span>: So epilepti\u010dnim napadom podobni kr\u010di, ki se vedno pojavijo le pri pove\u010dani telesni temperaturi (praviloma nad 38.5 \u02daC), ki je posledica neke oku\u017ebe zunaj osrednjega \u017eiv\u010devja in je v veliki ve\u010dini premerov virusna. Vro\u010dinski kr\u010di se pojavljajo le pri otrocih med 6 mesecem starosti vse do 6-ega rojstnega dne, le izjemoma tudi kak\u0161en mesec prej ali kasneje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Poznamo dve vrsti:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Preprosti \u2013 pojavljajo se v obliki toni\u010dno kloni\u010dnih kr\u010dev z nezavestjo in trajajo &lt; kot 15 min.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kompleksni \u2013 pojavljajo se \u017eari\u0161\u010dno z ali brez prehodne hemipareze so dalj\u0161i od 15 minut in se ve\u010dkrat v dnevu ponovijo<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Diferencialna diagnoza<\/span>: Kr\u010de, ki se pojavijo kot prvi znak meningitisa ali meningo-encefalitisa lahko zamenjamo z vro\u010dinskimi. \u0160e zlasti pri dojen\u010dkih ali pri otrocih, ki so pred tem \u017ee prejemali antibiotike, ker pogosto nimajo nobenih drugih simptomov ali znakov oku\u017ebe mo\u017eganov. Pri najmanj\u0161em pomisleku o morebitni tovrstni oku\u017ebi je treba opraviti lumbalno punkcijo. Druge diferencialno diagnosti\u010dne mo\u017enosti so \u0161e tresenje ob mrzlici, napadi zamolkovanja ob pove\u010dani telesni temperaturi in razli\u010dni navidezni \u017eivljenje ogro\u017eajo\u010di dogodki.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Opozorila<\/span>: Ob sre\u010danju z otrokom, ki je prvi\u010d imel vro\u010dinske kr\u010de je priporo\u010dljiv sprejem in opazovanje. Lumbalna punkcija naj se opravi ob pozitivnih meningealnih znakih ali drugih nevrolo\u0161kih znakih pri dojen\u010dkih in mal\u010dkih do 18 meseca starosti in pri otrocih, ki so pred tem \u017ee prejemali antibiotike. Rutinske diagnosti\u010dne preiskovalne metode kot so EEG, RTG lobanje, CT ipd, pri otrocih z vro\u010dinskimi kr\u010di niso upravi\u010dene.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Ukrepi<\/span>: Pri kr\u010dih, ki trajajo pri otroku manj kot 5 minut je indicirano fizi\u010dno zni\u017eevanje telesne temperature (tu\u0161iranje ali mla\u010dni obkladki) v nadaljevanju antipiretik oz. NSAID (ob bruhanju je priporo\u010dljivo rektalno sredstvo). Za kr\u010de, ki so dalj\u0161i od 5 minut pa so indicirana sredstva proti kr\u010dem (diazepam rektalno 0.5 mg\/kg tel te\u017ee \u2013 ponoviti na 10 min do 3x) Ob trajanju vro\u010dinskih kr\u010dev 15 minut ali dlje pa se ukrepa kot pri epilepti\u010dnemu statusu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Terapija<\/span>: V akutnih primerih ohlajanje, antipireti\u010dna zdravila Diazepam. Druga specifi\u010dna terapija ali preventiva v primeru vro\u010dinskih kr\u010dev nista potrebni (dolgotrajno dajanje protiepilepti\u010dnih zdravil). Treba je vedeti, da so vro\u010dinski kr\u010di najpogostej\u0161i vzrok epilepti\u010dnega statusa, zato moramo biti pripravljeni tudi na tovrstno zdravljenje v ustrezni ustanovi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Nikoli naj se ne uporablja alkoholnih obkladkov za zni\u017eevanje tel temperature in prav tako ni priporo\u010dljivo kopanje v kadi z mla\u010dno vodo brez strokovnega nadzora. Preverjanje morebitnih meningealnih znakov je lahko la\u017eno negativno pri otroku takoj po ve\u010dinskem kr\u010du, \u0161e zlasti pa po uporabi Diazepama. Star\u0161em naj se razlo\u017ei, da gre za prehodno elektri\u010dno praznjenje v mo\u017eganih zaradi hitro se razvijajo\u010dih mo\u017eganov, ter da je kon\u010dni izid v ve\u010dini primerov izrazito ugoden.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Sinkope in kolapsna stanja<\/b><\/p>\n<p>Sinkopa je nenadna a prehodna izguba zavesti povezana z zni\u017eanjem posturalnega tonusa, katerega vzrok niso epilepti\u010dni napdai, vrtoglavice, koma ali \u0161kovno stanje. Vzrok je prehodno zmanj\u0161anje mo\u017eganskega pretoka zaradi nepravilnega sr\u010dnega ritma ali zaradi spremebe v krvnem volumnu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Mo\u017eni vzroki sinkop po pogostnosti so:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vazovaglana (hipotenzivna \/ ortostatska)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 54%<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kardioinhibitorna\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 22%<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 neznana etiologija\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 09%<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 me\u0161ana\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 07%<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 refleksna\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 06%<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 hiperventilacijska\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 03%<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Diagnostika:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hiperventilacijski test: 3 minutna hiperventilacija; simptomi podobni kot pri sinkopi<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ortostaski test: \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sprememba lege iz le\u017ee\u010dega v sede\u010di \/ stoje\u010di polo\u017eaj<\/p>\n<p>padec sistolnega tlaka: 20 \u2013 30 mm Hg ali<\/p>\n<p>padec diastolnega tlaka: 10 \u2013 5 mm Hg ali<\/p>\n<p>simptomi podobni kot pri sinkopi<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Test z nagibno mizo: miza pod kotom 60\u02da za 45`<\/p>\n<p>bradikardija \/ asistolija ali<\/p>\n<p>padec krvnega tlaka ali<\/p>\n<p>oboje<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 EKG \u2013 navaden: EKG \u2013 z obremenitvijo; EKG \u2013 dolgotrajni (Holter monitor)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Okulokardialni refleks in\/ali drugi vagusni manevri (masa\u017ea karotidnih sinusov, Vlasalva manever, led na obraz, submerzija v hladni vodi)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 EEG<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Zdravljenje:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ustrezni psihohigienski ukrepi \/ napotki za zdravi \u017eivljenje<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Izogibanje situacijam dolgega stanja<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hidrofluorkortizoni<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Atropinske substance \u2013 Prantal<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Simpatomimeti\u010dna pr\u0161ila \u2013 Ventolin<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Po\u0161kodbe glave<\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><i>Blage po\u0161kodbe glave:<\/i><\/b><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prehoda izguba zavesti, odsotnost nevrolo\u0161kih \u017eari\u0161\u010dnih znakov \/ izpadov<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Popolno okrevanje +\/- izguba spomina za dogodek in kratek interval pred\/po (amnezija)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Glavobol in\/ali omotica \u0161e nekaj dni (tednov), motnje koncentracije in vzkipljivost<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 V\u010dasih: \u017eari\u0161\u010dni ali generaliziran epi napad \/ status (po eni ali dveh urah)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Redko: posledi\u010dna epilepsija<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Diagnostika<\/span>: CT lahko prihrani hospitalizacijo, z RTG lobanje se lahko izklju\u010di zlom, EEG<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Zdravljenje<\/span>: \u00a0 Hospitalizacija le za opazovanje<\/p>\n<ul>\n<li>Kasna krvavitev ali edem<\/li>\n<li>Sum na mo\u017enost trpin\u010denega \/ zlorabljenega otroka<\/li>\n<li>Lobanjska poka<\/li>\n<li>Nenormalni vitalni znaki<\/li>\n<\/ul>\n<p>Star\u0161ev ne smemo obremenjevati z zbujanjem otroka in nadzorom vital. funkcij<\/p>\n<p>\u010ce otrok ne potrebuje opazovanja v bolnici ga ne potrebuje niti doma<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><i>Hude po\u0161kodbe glave<\/i><\/b><\/p>\n<p>Hude mo\u017eganske po\u0161kodbe pri otrocih niso usodne le zaradi mo\u017enosti smrtnega izida temve\u010d tudi zaradi posledi\u010dne invalidnosti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Sindrom \u00bbstresenega otroka\u00ab<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Najpogostej\u0161i vzrok trpin\u010denje otroka<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ni zunanjih znakov po\u0161kodbe<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Anamneza je nejasna<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Krvavitve na mre\u017enici (o\u010desno ozadje)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Subduralni hematom (CT glave)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u017dari\u0161\u010dni izpadi (nevrolo\u0161ki pregled)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Zdravljenje<\/span>: subduralna punkcija, nevrokirur\u0161ki poseg, transfuzija, socialno skrbstvo<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Izid<\/span>: je slab \u2013 precej\u0161nja oviranost + motnje vida<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Tope po\u0161kodbe<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1,6\/100.000 \u2013 smrtnost v RS<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vzrok smrti v 65%<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 2\/3 je prometnih nezgod<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Verjetnost pre\u017eivetja je premo sorazmerna od hitrosti in kakovost zdravni\u0161ke oskrbe<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><i>Huda topa po\u0161kodba glave<\/i><\/b><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Izguba zavesti ni vedno takoj\u0161nja, obstaja lahko lucidni interval<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Za oceno st. odzivnosti se uporablja GCS (&lt; 8= slaba prognoza \u2013 intenz. zdravljenje)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Klini\u010dne znake povzro\u010data mo\u017eganski edem in krvavitev, vedno je prisoten zve\u010dan intrakranialni tlak (mo\u017enost herniacije)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u017dari\u0161\u010dni nevrolo\u0161ki znaki pomenijo krvavitve v mo\u017eganovino<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Smrtnost je 10 \u2013 35%, pogosto je kroni\u010dno vegetativno stanje = apali\u010dni sindrom<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Trajanje kome = kasnej\u0161a stopnja oviranosti<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Diagnostika: \u00a0 CT \/ MRI glave,<\/p>\n<p>EEG \/ kontinuirani EEG monitoring<\/p>\n<p>Vzbujeni potenciali<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Zdravljenje:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Intenzivna terapija +\/- podpora \u017eivljenjskih funkcij<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zmanj\u0161evanje mo\u017eg. edema: umetna ventilacija, Dexamethason, Manitol, sedacija<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nevrokirur\u0161ke intervencije<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Fenitoin<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zgodnja rehabilitacija<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<table border=\"1\" cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\">\n<tbody>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"379\">\n<p align=\"center\"><b>GLASGOW COMA SCORE<\/b><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"379\">&nbsp;<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"379\"><b>Odpiranje o\u010di\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b>Spontano\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 4<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"379\">\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ob nagovoru\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 3<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"379\">\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Na bole\u010dinski dra\u017eljaj \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 2<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"379\">\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Odsotno\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"379\">&nbsp;<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"379\"><b>Motori\u010dni odgovor<\/b>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Spontan\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 6<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"379\">\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Dolo\u010di stran\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 5<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"379\">\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Odmakne\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 4<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"379\">\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nenormalna pritegnitev\u00a0\u00a0 3<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"379\">\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nenormalna iztegnitev \u00a0\u00a0 2<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"379\">\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Odsoten\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"379\">&nbsp;<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"379\"><b>Verbalni odgovor<\/b>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Orientiran \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 5<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"379\">\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zmeden\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 4<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"379\">\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nepravilen besede\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 3<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"379\">\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nerazumljive besede\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 2<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"379\">\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Odsoten\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"379\">&nbsp;<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"379\"><b>Skupaj\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b>\u00a0\u00a0 3 &#8211; 15<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Mielomeningokela<\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Epidemiologija<\/span>: Najpogostej\u0161a nepravilnost osrednjega \u017eiv\u010devja<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Etiologija<\/span>: \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je neznana<\/p>\n<ul>\n<li>? nepravilno zapiranje nevralne cevi v 4 tednu nose\u010dnosti<\/li>\n<li>? genetska: 20 krat ve\u010dje tveganje pri potomcih in sorodnikih bolnika z MMK<\/li>\n<li>? drugi vzroki: hiprtermija nose\u010dnice (savna), u\u017eivanje Na valproata (epi), pomanjkanje folatov in drugih vitaminov, preve\u010d vitamina A<\/li>\n<li>Zmanj\u0161anje pogostnosti omogo\u010da u\u017eivanje Folne kisline 0.4 mg na dan (+ multivitamin)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Prenatalna diagnoza:<\/span><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Dolo\u010danje Alfa fetoproteina v materinem serumu med 16 in 18 tednom (pozitiven v 80% pri odprti MMK)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 UZ<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ogro\u017eene skupine \u017eensk \u2013 genetska ambulanta v porodni\u0161nici<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Klini\u010dna slika:<\/span><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ohlapna paraplegija: ravni od torako &#8211; lumbalne do spodnje spinalne<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prisotnost hidrocefalusa in\/ali drugih nepravilnosti osrednjega \u017eiv\u010devja<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prisotnost prizadetosti se\u010dil (tonus analnega sfinktra je dober pokazatelj tonusa uretralnega sfinktra)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Druge prirejene nepravilnosti<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Obravnava: <\/span><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pravilo takoj\u0161nje\/odlo\u017eene nevrokirur\u0161ke op. v vseh primerih<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 oskrba hidrocefalusa<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 takoj\u0161nja, aktivna nevrofizioterapevtska obravnava \u2013 kasnej\u0161a aktivna nevrorehabilitacija<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 spremljanje in oskrba funkcije se\u010dil<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ortopedska obravnava, psihosocialna obravnava, alergolo\u0161ko testiranje<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>NOVOROJEN\u010cEK je otrok od rojstva do dopolnjenega 28. dneva starosti (1. mesec) Razdelitev: glede na gestacijsko starost: nedono\u0161eni (do dopolnjenega 37. tedna), dono\u0161eni: od 37. do 42. tedna, preno\u0161eni: po 42. tednu gest. st glede na te\u017eo: porodna te\u017ea je primerna trajanju gestacije, je premajhna ( zahiran\u010dki), prevelika<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[781],"tags":[1813,1951,783,1950],"class_list":["post-2466","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-letnik-pediatrija","tag-gradivo-pediatrija","tag-gradivo-za-pediatrijo","tag-pediatrija","tag-pediatrija-vaja-2014-gradivo-za-pediatrijo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2466","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2466"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2466\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2466"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2466"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2466"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}