{"id":2476,"date":"2014-01-03T08:50:04","date_gmt":"2014-01-03T07:50:04","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2476"},"modified":"2014-01-03T18:01:47","modified_gmt":"2014-01-03T17:01:47","slug":"komunikologija-v-zdravstveni-negi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/komunikologija-v-zdravstveni-negi\/","title":{"rendered":"Komunikologija v zdravstveni negi"},"content":{"rendered":"
    \n
  1. 1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b>Funkcije komunikacije v zdravstveni negi (v zdravstvu).9slajd(slajdi po vrsti-1del predavanja)<\/b><\/li>\n<\/ol>\n
      \n
    • Komunikacija je sestavni del celovite zdravstvene oskrbe \u2013od komunikacije je odvisna vrsta, pogostost in kakovostoskrbe.<\/li>\n
    • Vpliva na zadovoljstvo pacientov in izvajalcev zdravstveneoskrbe.<\/li>\n
    • Zagotavlja sodelovanje partnerjev v procesu oskrbe.<\/li>\n<\/ul>\n
        \n
      1. 2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b>Definicija komunikacije.
        \n<\/b><\/li>\n<\/ol>\n

        je posredovanje, prena\u0161anje ali izmenjava informacij v besedni ali nebesedni obliki, na zavedni ali nezavedni ravni. Je produkt fiziolo\u0161kih, psiholo\u0161kih in okoljskih dejavnikov.<\/p>\n

          \n
        1. 3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b>Opredelite pojem informacije in sporo\u010dila \u2013 kak\u0161na je razlika med obema?14<\/b><\/li>\n<\/ol>\n

          Informacija je sporo\u010dilo o posebnem dogodku.\u201eNi novica, \u010de je pes ugriznil \u010dloveka, ampak je \u010dlovekugriznil psa.\u201c(daje neko novico-kar ni vsakdanje+ima sporo\u010dilno vrednost) sporo\u010dilo=razli\u010dni dra\u017eljaji,ki se prena\u0161ajo.<\/p>\n

            \n
          1. 4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b>Na\u0161tejte na\u010dela komunikacije. 31<\/b><\/li>\n<\/ol>\n

            1 Na\u010delo uporabnosti<\/p>\n

            2. Na\u010delo procesa<\/p>\n

            3. Na\u010delo multidimenzionalnosti<\/p>\n

            4. Na\u010delo neizogibnosti komunikacije<\/p>\n

            5. Na\u010delo poudarkov<\/p>\n

            6. Na\u010delo simetri\u010dne ali komplementarnekomunikacije<\/p>\n

              \n
            1. 5.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b>Opredelite posamezno na\u010delo komunikacije. Od 32<\/b><\/li>\n<\/ol>\n

              1. Funkcija komunikacije \u2013 na\u010delo uporabnosti:<\/b>Kaj ljudje percepirajo in izra\u017eajo je pod vplivom njihovih potreb popercepciji in izra\u017eanju.<\/p>\n

              2. Na\u010delo procesa<\/b><\/p>\n

              Sporo\u010dila, ki jih sprejemamo in oddajamo so rezultat kontinuiranegaprocesa <\/b>in niso neodvisna od drugih dra\u017eljajev v okolju in kontekstakomunikacije.Medosebna komunikacija je proces, ki poteka kot dinami\u010dna izmenjavaenergije med dvema ali ve\u010d posamezniki znotraj specifi\u010dnegasociokulturnegakonteksta.V tem procesu si posamezniki izmenjujejo in delijo \u201cnekaj svojega\u201d \u2013ob\u010dutja,misli, znanje,mnenja, ideje, vrednote ali cilje.Klju\u010dno pri razumevanju komunikacije kot procesa, je feedback(povratna zanka).Ta ni linearen, temve\u010d kro\u017een proces.<\/p>\n

              3.Na\u010delomultidimenzionalnosti<\/b>V grobem lo\u010dimo tri ravni komunikacije:a) vsebinab) percepiranodnosc) \u010dustva in ob\u010dutjaPrimer:<\/b>\u201cVzemite to tableto sedaj.\u201d ali \u201cOd sedaj naprej se dr\u017eite tega jedilnika.\u201dVsebina je jasna. Nakazan je odnos avtoritete in mo\u010di. Nakazana stali\u0161\u010da:imam pri\u010dakovanja do tebe in \u010de ne bo\u0161 naredil, kot sem povedal, me bo\u0161<\/p>\n

              razo\u010daral. Moja pri\u010dakovanja pa so legitimna.<\/b><\/p>\n

              4. Na\u010delo neizogibnosti komunikacije<\/b>\u010ce razumemo komunikacijo kot vedenje, potem lahko zaklju\u010dimo,da ne moremo ne-komunicirati. Vsako dejanje (ti\u0161ina ali besede,aktivnost ali neaktivnost) ima svoje sporo\u010dilo \u2013 je komunikacija. Respa tudi je, da komunikacija ni vedno intencionalna.Medicinska sestra, ki stopi v sobo in se izogne kakr\u0161nemu kolio\u010desnemu kontaktu s pacientom ali pacientovo dru\u017eino, nekajsporo\u010da.Zdravnik, ki prebere izvede pacienta na viziti, ne da bi ga pri tempogledal in spregovoril besede, nekaj sporo\u010da.<\/p>\n

              \u00a0<\/b><\/p>\n

              5. Na\u010delo poudarkov<\/b>\u010ce opazujemo komunikacijo, se nam ta zdi kot neprekinjena serija<\/p>\n

              izmenjav. Za tiste, ki v komunikaciji sodelujejo, pa je to proces, zza\u010detkom, sredino in zaklju\u010dkom. Organiziranje komunikacije vsekvence, je namenjeno organiziranju dogodkov in odnosov. Naravoodnosov de\u0161ifriramo preko poudarkov in segmentov komunikacije<\/p>\n

              6.Na\u010delo simetri\u010dne ali komplementarne komunikacije<\/b>Komunikacija v odnosu je bodi simetri\u010dna bodisi komplementarna.Simetri\u010dna komunikacija je komunikacija, v kateri se partnerji medseboj posnemajo v smislu ravni odnosa \u2013 razlike med partnerji sominimizirane.<\/p>\n

              Komplementarna komunikacija je komunikacija, v kateri se partnerjimed seboj dopolnjujejo (otrok \u2013 star\u0161, nadrejeni \u2013 podrejeni).Navadno gre za socialno dogovorjene na\u010dine komunikacije, kiodra\u017eajo vloge nadrejenega \u2013 podrejenega ali primarne insekundarne vloge.<\/p>\n

              \u00a0<\/b><\/p>\n

                \n
              1. 6.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b>Osnovne predpostavke TA.42<\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                _ Ljudje so OK (I\u2019m OK, you are OK) \u2013 vsi imajo vrojenodobroto.<\/p>\n

                _ Ljudje so kos svojim problemom in so jih zmo\u017eni re\u0161iti.<\/p>\n

                _ Ljudje lahko delajo skupaj, drug z drugim.<\/p>\n

                _ Ljudje so zmo\u017eni prevzeti odgovornost sami zase.<\/p>\n

                _ Ljudje vedo, kaj potrebujejo, a v\u010dasih potrebujejo pomo\u010d priizra\u017eanju svojih potreb.<\/p>\n

                \u00a0<\/b><\/p>\n

                  \n
                1. 7.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b>Osnovna komponente TA. 42<\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                  _ Struktura: analiza strukture posameznikove osebnosti.<\/p>\n

                  _ Transakcija: analiziranje stvari, ki jih nekdo govori ali po\u010dne vodnosu do drugih ljudi. Transakcija v komunikaciji pomeniakcijo + reakcijo = transakcija oz. komunikacija.<\/p>\n

                  _ Igre: analiza skritih motivov za dolo\u010deno vedenje.<\/p>\n

                  _ Skript: analiza specifi\u010dnih \u017eivljenjskih dram, v katere seposameznik zapleta.<\/b><\/p>\n

                    \n
                  1. 8.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b>Paralelne\/ navzkri\u017ene\/ prikrite transakcije \u2013 opredelite posamezno obliko transakcije, shemati\u010dno prika\u017eite primer (dialog), ki ponazoruje posamezno obliko transakcije. 49<\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                    Paralelne transakcije<\/b>Najpreprostej\u0161a transakcija je tista, pri kateri je v interakciji med dvema \u010dlovekoma pri obeh vklju\u010denostanje ego Odraslega.<\/p>\n

                    Navzkri\u017ene transakcije<\/b><\/p>\n

                    S komunikacijo \u017eeli spodbuditi dolo\u010deno stanje ega, dobimo pa odziv, ki je izdrugega stanja ega. Npr. naslovimo nekoga iz na\u0161ega stanja ega Odraslega vnjegovo stanje ega Odraslega (Lepo vreme.), dobimo pa povsem druga\u010denodgovor (A sem jaz vremenar?!).Vedno, ko bodo transakcije med pacienti\/ klienti in tistimi, ki jim nudijo pomo\u010d,navzkri\u017ene, bo komunikacija ote\u017eena.<\/p>\n

                    Prikrite in dvojne transakcije<\/b>Vklju\u010duje ve\u010d kot dve ego stanji naenkrat in prenos dveh<\/p>\n

                    sporo\u010dil hkrati. Vedno moramo nasloviti pacientovo\/klientovo ego stanje Odraslega, da bomo spodbudiliodgovor iz tega ego stanja.<\/p>\n

                     <\/p>\n

                      \n
                    1. 9.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b>Opredelite pojem psiholo\u0161ke igre in na\u0161tejte vrste psiholo\u0161kih iger. 53<\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                      Psiholo\u0161ka igra kot serija ponavljajo\u010dih se in na o\u010ditniravni paralelnih transakcij, katerih resni\u010dna narava jeprikrita. Temeljne zna\u010dilnosti igre:<\/p>\n

                      1. Prikrita narava<\/p>\n

                      2. Obstoj neke vrste pla\u010dilaIgre so neiskrene; tisti, ki jo igra, jo igra zato, da bizmagal. Lahko so tudi zelo nevarne.<\/p>\n

                      Vrste iger:<\/b><\/p>\n

                      \u201cBrcni me\u201d <\/i>– hodimo po svetu in dobesedno prosimo, da nas nekdo brcnev rit, ko pa se to zgodi: \u201cZakaj se to vedno zgodi prav meni\u201d.\u201cZdaj pa te imam, ti prasec\u201d <\/i>\u2013 izsiljevanje \u0161ibkej\u0161ih ljudi, zi so prepu\u0161\u010deni namilosti in nemilost.\u201cVidi\u0161, v kaj me je prisilil\u201d <\/i>\u2013 krivimo druge, za napake, ki jih naredimo.\u201cRAPO\u201d <\/i>\u2013 nevarna spolna igra.<\/p>\n

                      \u00a0<\/b><\/p>\n

                        \n
                      1. 10.\u00a0 <\/b>Opredelite pojem terapevtske komunikacije. 57<\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                        Medosebna izmenjava<\/b>, z uporabo verbalnih alineverbalnih sporo\u010dil, ki se odrazi v pomo\u010di<\/b><\/p>\n

                        drugemu – <\/b>odrazi se v fizi\u010dnem in emocionalnemblagostanju drugega.Odra\u017eapodporo<\/b>, zagotavlja informacije<\/b>, povratne<\/b>informacije ter zagotavlja upanje in zaupanje<\/b>.Vsak posameznik ima potrebo biti sli\u0161an in razumljen. Vsakaizmenjava, ki vklju\u010duje izpolnitev teh potreb, je vsaj dodolo\u010dene mere terapevtska komunikacija.<\/p>\n

                        _ Terapevtsko komunikacijo izvajajo strokovnjaki v zdravstvu.<\/p>\n

                        _ Lahko je lahko zelo spontana in kot taka nena\u010drtovana.<\/b><\/p>\n

                          \n
                        1. 11.\u00a0 <\/b>Kaj lo\u010di terapevtsko komunikacijo zdravstvenega delavca od (terapevtske) komunikacije drugih oseb?59<\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                          Kaj lo\u010di terapevtsko komunikacijo zdravstvenega delavca od(terapevtske) komunikacije drugih oseb?<\/p>\n

                          i) Zavestna namera tovrstne komunikacije,<\/p>\n

                          ii) strokovni cilj \u2013 subjektivno dobro po\u010dutje pacienta,<\/p>\n

                          iii) zdravstveni delavec percepira deficite v percepciji,procesiranju in izra\u017eanju pacienta in se usmeri naizbolj\u0161anje ve\u0161\u010din pacienta \u2013 vendar v mejah kompetenc.<\/b><\/p>\n

                            \n
                          1. 12.\u00a0 <\/b>Na\u0161tejte pogoje funkcionalne komunikacije. 60<\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                            Pogoji funkcionalne komunikacije \u2013 sposobnosti:<\/p>\n

                            – ustrezne percepcija,<\/p>\n

                            – u\u010denja jezika in simboli\u010dnega sistema skupnosti ter meta jezika,<\/p>\n

                            – pridobivanja in popravljanja informacij z namenom oblikovanjaustrezne predstave o sebi in svetu,<\/p>\n

                            – integriranja izku\u0161enj v razumljivo celoto in resolucija kontradikcij,<\/p>\n

                            – u\u010denja preko imitacije in izku\u0161enj o sredstvih, preko katerih lahkoposameznik dose\u017ee \u017eelene cilje in vpliva na druge,<\/p>\n

                            – izbiranja in izlo\u010danja interferenc \u2013 zunanjih in notranjih \u0161umov.Na te dejavnike vplivajo: starost, zdravstveni status, izobrazba,kulturno okolje in socialno-ekonomske zna\u010dilnosti. Ne gre le zarazvojno stopnjo in stopnjo sposobnosti posameznika, zatoprezgodnje zaklju\u010devanje o razlogih te\u017eav pri komunikaciji, niustrezno in eti\u010dno.<\/p>\n

                            \u00a0<\/b><\/p>\n

                              \n
                            1. 13.\u00a0 <\/b>Kaj je motena komunikacija in kak\u0161ni so znaki motene komunikacije? 61<\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                              Pojem se uporablja v razli\u010dnih kontekstih komunikacijskihproblemov: patologija v dru\u017eini, patologija v komunikaciji pridu\u0161evnih boleznih (shizofrenija) ter splo\u0161ni problemi priizmenjavi informacij, preko komunikacijskih poti v mo\u017eganih(kognitivni upad);<\/p>\n

                              – preve\u010d ali premalo verbaliziranja,<\/p>\n

                              – neustrezna komunikacija, glede na kontekst,<\/p>\n

                              – nedokon\u010dani stavki ali misli,<\/p>\n

                              – neustrezna percepcija okoljskih dra\u017eljajev,<\/p>\n

                              – poudarjanje dolo\u010denih pomenov, ignoriranje drugih,<\/p>\n

                              – pretirano posplo\u0161evanje ali premalo posplo\u0161evanja\u2026.<\/b><\/p>\n

                              Kak\u0161ni so (najpogostej\u0161i) vzroki motene komunikacije?\u00a0 61+62<\/b>–<\/p>\n

                              po\u0161kodbe, \u010dustveni problemi, neustrezna podoba o sebi,zdravstveno stanje, u\u010dne te\u017eave, stres, akutne epizode psihoze \u2013pogosto se pojavljajo na intenzivnih oddelkih (kirurgija ali interna)<\/p>\n

                              pri starej\u0161ih pacientih, kot posledica dehidracije, slab\u0161e oksigenacijeorganizma, infekcij in se ka\u017eejo v dezorientaciji pacienta,razdra\u017eljivosti, avditornih ali vizualnih halucinacijah.<\/p>\n

                               <\/p>\n

                              \u00a0<\/b><\/p>\n

                                \n
                              1. 14.\u00a0 <\/b>Kaj je nekongruentna komunikacija?63<\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                                Nekongruentnost \/ incongruence<\/i><\/b>– posebna oblikamotene komunikacije<\/p>\n

                                 <\/p>\n

                                  \n
                                1. 15.\u00a0 <\/b>Kaj je disfunkcionalna komunikacija in kak\u0161ne so zna\u010dilnosti komunikacije disfunkcionalnega komunikatorja?66<\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                                  Motena komunikacija odra\u017ea dolo\u010deno napako;disfunkcionalna komunikacija pa je proces, ki je tesnopovezan z medosebnim kontekstom odnosa.Primer: vzorci disfunkcionalne komunikacije v dru\u017eini sopovezani z dru\u017einsko dinamiko in te\u017eavami.<\/p>\n

                                  – pretirano posplo\u0161evanje;<\/p>\n

                                  – pri\u010dakovanje, da drugi delijo enaka<\/p>\n

                                  \u010dustva, misli in percepcije;<\/p>\n

                                  – prepri\u010danost o popolnosti in<\/p>\n

                                  nespremenljivosti svoje percepcije;<\/p>\n

                                  – predpostavka, da obstajata le dve<\/p>\n

                                  alternativi (\u010drno in belo mi\u0161ljenje)<\/p>\n

                                  \u00a0<\/b><\/p>\n

                                    \n
                                  1. 16.\u00a0 <\/b>Kaj je namen terapevtskega intervjuja – terapevtske komunikacije?68<\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                                    _ Pridobivanje popolnega opisa zdravstvenega stanja pacientov.<\/p>\n

                                    _ Ustvarjanje medosebno varnega prostora, v katerem se pacienti po\u010dutijovarni govoriti o sebi.<\/p>\n

                                    _ Zmanj\u0161anje akutnega emocionalnega distresa, ki je povezan s pacientovimstanjem.<\/p>\n

                                    _ Nudenje podpore in varnosti.<\/p>\n

                                    _ Pridobiti popis primarnih in sekundarnih zdravstvenih problemovpacienta.<\/p>\n

                                    _ Vklju\u010ditev pacienta v proces re\u0161evanja problemov, ki daje pacientukolaborativni vidik odnosa med pacientom in izvajalcem zdravstvenestoritve.<\/p>\n

                                    _ Priprava pacienta, da samostojno obvladuje njegovo\/ njeno bolezen alizdravje.<\/p>\n

                                    \u00a0<\/b><\/p>\n

                                      \n
                                    1. 17.\u00a0 <\/b>Na\u0161tejte odgovorne stile, ki se uporabljajo v sklopu terapevtske komunikacije (8 oblik)?69<\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                                      – uporaba ti\u0161ine,<\/p>\n

                                      – ponujanje sprejemanja,<\/p>\n

                                      – priznavanje in dajanje priznanj,<\/p>\n

                                      – odpiranje mo\u017enosti,<\/p>\n

                                      – oblikovanje in ponujanje ugotovitev in povzemanje,<\/p>\n

                                      – odra\u017eanje lastne percepcije pacientovih misli, ob\u010dutij inreakcij,<\/p>\n

                                      – usmerjanje pacienta,<\/p>\n

                                      – prevajanje misli v ob\u010dutja in ob\u010dutja v misli,<\/p>\n

                                      – spodbujanje evaluacije ali ocenjevanja,<\/p>\n

                                      – validacija pacientovih percepcij in prepri\u010danj.<\/b><\/p>\n

                                        \n
                                      1. 18.\u00a0 <\/b>Na\u0161teje in opi\u0161ite posledice neterapevtske komunikacije (8 oblik)?70<\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                                        pacientovo verbalno izra\u017eanje, povzro\u010dajo negativne reakcije ali ogro\u017eajopacienta:<\/p>\n

                                        1) <\/b>moraliziranje<\/b>: sklepanje, da pacient nima prav \u2013 omejuje pacientovoizra\u017eanje;<\/p>\n

                                        2) <\/b>la\u017ena pomiritev<\/b>: prepri\u010devanje pacienta, da bo bolj\u0161e, \u010deprav vemo,da ne bo \u2013 zmanj\u0161uje pacientovo ukvarjanje s samim seboj;<\/p>\n

                                        3) <\/b>zaprta vpra\u0161anja<\/b>: postavljanje vpra\u0161anj, na katere je mogo\u010deodgovoriti z dvema ali trema besedama;<\/p>\n

                                        4) <\/b>povzemanje<\/b>: pacientu lahko koristi, vendar ne prezgodaj vpogovoru, sicer lahko \u201euti\u0161a\u201c pacienta;<\/p>\n

                                        5) <\/b>stereotipni odgovori<\/b>: uporaba izrazov kot je \u201eto je slabo\u201c znamenom impresioniranja pacientov ali izkazovanja razumevanja;<\/p>\n

                                        6) <\/b>zmanj\u0161evanje pomena pacientove izku\u0161nje<\/b>: npr. odgovoritipacientu, ki pove, da \u017eeli umreti, da so take misli pogoste pri ljudeh vnjegovem polo\u017eaju, zmanj\u0161uje pomen pacientove izku\u0161nje;<\/p>\n

                                        7) <\/b>prekinjajo\u010da vpra\u0161anja<\/b>: vklju\u010devanje nepomembne teme vkonverzacijo preden pacient prekine temo;<\/p>\n

                                        8) <\/b>zanikanje problema<\/b>;<\/p>\n

                                        9) <\/b>dajanje potrditve ali ne-potrditve<\/b>: zmanj\u0161uje pacientovo percepcijosvobode govora;<\/p>\n

                                        10) <\/b>nestrinjanje<\/b>: v tem primeru se izvajalec storitev postavi prosti pacientu,zaradi \u010desar lahko ta postane defenziven o svojih idejah in ob\u010dutjih;<\/p>\n

                                        11) <\/b>svetovanje<\/b>: ni vedno priporo\u010dljivo (\u010deprav je svetovanje ena temeljnihnalog zdravstvenega osebja), saj lahko daje pacientu ob\u010dutek, da ne zmoresam usmerjati svojega ravnanja;<\/p>\n

                                        12) <\/b>sondiranje (poizvedovanje)<\/b>: pacient se po\u010duti kot objekt;<\/p>\n

                                        13) <\/b>izzivanje<\/b>: pacientom da ob\u010dutek, da morajo dokazati to kar govorijo inzato navadno postanejo defenzivni;<\/p>\n

                                        14) <\/b>socializacijski odgovor<\/b>: klepet ali podajanje osebnih informacij je neterapevtsko<\/p>\n

                                        ter zmanj\u0161uje \u010das, ki bi ga pacient moral porabiti zasamorazkrivanje.<\/p>\n

                                        \u00a0<\/b><\/p>\n

                                          \n
                                        1. 19.\u00a0 <\/b>Opredelite pojem empatije. 79+80<\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                                          Danes empatijo opredelimo kot zavedanje in vpogled vmi\u0161ljenja, ob\u010dutja in vedenje drugega, vklju\u010dno s pomenom inpomembnostjo tega.<\/p>\n

                                          \u00a0<\/b><\/p>\n

                                          \u00a0<\/b><\/p>\n

                                            \n
                                          1. 20.\u00a0 <\/b>Na\u0161teje in opi\u0161ite posledice neterapevtske komunikacije (8 oblik)? <\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                                            1) <\/b>moraliziranje<\/b>: sklepanje, da pacient nima prav \u2013 omejuje pacientovo izra\u017eanje;<\/p>\n

                                            2) <\/b>la\u017ena pomiritev<\/b>: prepri\u010devanje pacienta, da bo bolj\u0161e, \u010deprav vemo, da ne bo \u2013 zmanj\u0161uje pacientovo ukvarjanje s samim seboj;<\/p>\n

                                            3) <\/b>zaprta vpra\u0161anja<\/b>: postavljanje vpra\u0161anj, na katere je mogo\u010de odgovoriti z dvema ali trema besedama;<\/p>\n

                                            4) <\/b>povzemanje<\/b>: pacientu lahko koristi, vendar ne prezgodaj v pogovoru, sicer lahko \u201euti\u0161a\u201c pacienta;<\/p>\n

                                            5) <\/b>stereotipni odgovori<\/b>: uporaba izrazov kot je \u201eto je slabo\u201c z namenom impresioniranja pacientov ali izkazovanja razumevanja;<\/p>\n

                                            6) <\/b>zmanj\u0161evanje pomena pacientove izku\u0161nje<\/b>: npr. odgovoriti pacientu, ki pove, da \u017eeli umreti, da so take misli pogoste pri ljudeh v njegovem polo\u017eaju, zmanj\u0161uje pomen pacientove izku\u0161nje; <\/b><\/p>\n

                                            7) <\/b>prekinjajo\u010da vpra\u0161anja<\/b>: vklju\u010devanje nepomembne teme v konverzacijo preden pacient prekine temo;<\/p>\n

                                            8) <\/b>zanikanje problema<\/b>;<\/b><\/p>\n

                                              \n
                                            1. 21.\u00a0 <\/b>Opredelite pojem empatije. <\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                                              Empatija ne pomeni le ve\u0161\u010dine razumevanja pacientove izku\u0161nje in ob\u010dutij, temve\u010d tudi sposobnost komuniciranja tega razumevanja. \u201eKlini\u010dno\u201c poznavanje pacienta ne zado\u0161\u010da. Zdravstveni delavec<\/p>\n

                                              mora vedeti, kako je, \u010de si pacient \u2013 mora emocionalno poznati pacienta. Danes empatijo opredelimo kot zavedanje in vpogled v mi\u0161ljenja, ob\u010dutja in vedenje drugega, vklju\u010dno s pomenom in pomembnostjo tega. Razprava o empatiji poteka tudi v sklopu koncepta emocionalna inteligenca, ki jo lahko opredelimo kot zavedanje in obvladovanje posameznikovih osebnih emocij in emocij drugih.<\/p>\n

                                               <\/p>\n

                                                \n
                                              1. 22.\u00a0 <\/b>Kak\u0161ni so pozitivni u\u010dinki empatije v terapevtski komunikaciji?<\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                                                Percepcija pacienta, da zdravstveno osebje resni\u010dno skrbi zanj, zadovoljstvo pacienta in zaupanje.<\/p>\n

                                                – Ve\u010dja stopnja prilagajanja in upo\u0161tevanja terapije.<\/p>\n

                                                – Ustreznej\u0161e diagnosticiranje pacientovega stanja, pacientove sposobnosti prena\u0161anja negativnih informacij v zvezi z diagnozo in zdravljenjem, omogo\u010da spremembo negativnega odziva pacienta.<\/p>\n

                                                – Manj\u0161a verjetnost to\u017eb zaradi malomarnosti.<\/p>\n

                                                23. Opredelite pet stopenj empatije. <\/b><\/p>\n

                                                Carkhuff ( cit. po \u0160kerbinek, 1991) opredeljuje pet stopenj empatije.<\/p>\n

                                                1. Nepou\u010denost o klientovih ob\u010dutkih in sporo\u010dilih.<\/p>\n

                                                2. Povr\u0161insko spoznanje klientovih sporo\u010dil, podcenjevanje njegovih ob\u010dutkovo<\/p>\n

                                                3. Prepoznavanje klientovih sporo\u010dil in le nekaterih njegovih ob\u010dutkov.<\/p>\n

                                                4. Spoznanje sporo\u010dil in o\u010ditnih ob\u010dutkov.<\/p>\n

                                                5. Polno terapevtsko spoznanje pomena klientovih skritih sporo\u010dil.<\/p>\n

                                                  \n
                                                1. 24.\u00a0 <\/b>Pravilno ocenite stopnjo empatije v klini\u010dni situaciji.<\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                                                  Preberite pacientovo izjavo, dolo\u010dite odgovor medicinske sestre glede na stopnjo empatije od 1 do 5.<\/b><\/p>\n

                                                  Pacient (na robu solza): Zdravnik me je tako zmedel. Tukaj je bil deset minut in jaz \u0161e vedno ne vem, kaj je narobe z menoj.<\/b><\/b><\/p>\n

                                                  Medicinska sestra: <\/b><\/b><\/p>\n

                                                  a) Zdravnik ho\u010de, da vzamete zdravila.<\/b><\/b><\/p>\n

                                                  b) Zdi se vam, da vas je zdravnik samo zmedel in ni pojasnil va\u0161ega zdravstvenega problema.<\/b><\/p>\n

                                                  c) Kaj pa je zdaj to?<\/b><\/b><\/p>\n

                                                  d) Jezni ste, ker zdravnik ni ustrezno opredelil va\u0161ega zdravstvenega stanja.<\/b><\/p>\n

                                                  e) Ogor\u010deni ste, ker ne razumete, kaj vam je in ne veste, kaj bi lahko naredili zase.<\/b><\/p>\n

                                                    \n
                                                  1. 25.\u00a0 <\/b>Kako bi se na vljuden pozdrav pacienta, ki mu sledi naslednje vpra\u0161anje: \u00bbZelo slabo se po\u010dutim. \u0160e nikoli tako. Me lahko zdravnik \u010dim prej pregleda?\u00ab ki stopi v ambulanto, odzvalo zdravstveno osebje na prvi \/ peti stopnji empatije?<\/b><\/li>\n
                                                  2. 26.\u00a0 <\/b>Kak\u0161na je razlika med empatijo in simpatijo?<\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                                                    Simpatija sicer izra\u017ea \u010dustvovanje s pacientom, vendar se razlikuje od empatije, ki pomeni, da se oseba v\u017eivi v \u010dustva drugega in so\u010dasno verbalno izrazi razumevanje \u010dustev in ob\u010dutij drugega. Za razliko od empatije, simpatija vklju\u010duje tudi izra\u017eanje \u017ealosti in ob\u017ealovanja, kar pomeni, da tisti, ki izra\u017eajo simpatijo, ne zmorejo razlikovati med svojimi lastnimi \u010dustvi in \u010dustvi drugih. Empati\u010dni odziv vklju\u010duje upo\u0161tevanje misli in \u010dustev drugega, ne da bi pri tem oseba kazala ob\u010dutja ob\u017ealovanja in \u017ealosti.<\/p>\n

                                                     <\/p>\n

                                                      \n
                                                    1. 27.\u00a0 <\/b>Kak\u0161na je vloga aktivnega poslu\u0161anja pri zagotavljanju empati\u010dne odzivanja. Na\u0161tejte pristope, ki omogo\u010dajo aktivno poslu\u0161anje v komunikaciji. <\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                                                      Aktivno poslu\u0161anje olaj\u0161uje empati\u010dni odziv na pacienta, saj pove\u010duje verjetnost, da bo zdravstveni delavec usmeril vso svojo pozornost na pacienta. Pri aktivnem poslu\u0161anju uporabljamo vse komunikacijske kanale so\u010dasno: vizualni, slu\u0161ni in kinesteti\u010dni.<\/p>\n

                                                      Kako izbolj\u0161amo ve\u0161\u010dine poslu\u0161anja:<\/p>\n

                                                      _ odstranimo motnje,<\/p>\n

                                                      _ skoncentriramo se,<\/p>\n

                                                      _ osredoto\u010dimo se na govorca,<\/p>\n

                                                      _ sku\u0161amo biti \u201eodprti\u201c in \u201edovzetni\u201c,<\/p>\n

                                                      _ pozorni smo na neverbalne izraze,<\/p>\n

                                                      _ ne reagiramo \u010dustveno,<\/p>\n

                                                      _ postavljamo vpra\u0161anja,<\/p>\n

                                                      _ sedimo tako, da vidimo in sli\u0161imo,<\/p>\n

                                                      _ izogibamo se predsodkov in vseh ostalih vnaprej\u0161njih predpostavk in prehitrih sklepanj,<\/p>\n

                                                      _ zapisujemo si,<\/p>\n

                                                      _ prosimo za dodatna pojasnila,<\/p>\n

                                                      _ povzemamo in parafraziramo.<\/b><\/p>\n

                                                        \n
                                                      1. 28.\u00a0 <\/b>Kak\u0161na je vloga potrditve pri zagotavljanju empati\u010dnega odziva. Na\u0161tejte 5 na\u010dinov, kako v komunikaciji zagotavljamo potrditev in kako potrditev oz. priznanje odrekamo. <\/b>Potrditev daje pacientu ob\u010dutek vrednosti. Northouse in Northouse (1992) sta opredelila 5 na\u010dinov, kako dajemo priznanje in 5 na\u010dinov, kako posameznika ne priznavamo. <\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                                                         <\/p>\n

                                                          \n
                                                        1. 29.\u00a0 <\/b>Na\u0161teje ovire empati\u010dnega odnosa\u00a0 s pacientom na ravni osebja\/ pacienta \/ okolja. <\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                                                          Na strani osebja:<\/b><\/p>\n

                                                          – nadzor nad distraktorji, ki motijo komunikacijo;<\/p>\n

                                                          – samokontrola;<\/p>\n

                                                          – koncentracija;<\/p>\n

                                                          – ve\u0161\u010dina identifikacije in ob\u010dutenja bole\u010dine in agonije pacienta;<\/p>\n

                                                          – burnout <\/i>sindrom, ki mu sledi depersonalizacija (nesposobnost osebja, da ob\u010duti pacienta kot posameznika \u2013 ob\u010duti ga kot objekt).<\/p>\n

                                                          Na strani pacienta:<\/b><\/p>\n

                                                          – nezmo\u017enost ali odsotnost \u017eelje po razkrivanju samega sebe;<\/p>\n

                                                          – nezmo\u017enost komunikacije o lastnih izkustvih;<\/p>\n

                                                          – druge komunikacijske ovire, ki povzro\u010dajo moteno ali disfunkcionalno komunikacijo.<\/p>\n

                                                          Na strani okolja:<\/b><\/p>\n

                                                          – motnje v klini\u010dnem okolju, kot na primer: odsotnost miru, preve\u010d distraktorjev, ki onemogo\u010dajo globlje spoznavanje pacienta;<\/p>\n

                                                          – dejavniki v okolju, ki pri osebju povzro\u010dajo stres: Otrok le\u017ei in kri\u010di v bole\u010dinah, med tem, ko ga osebje sku\u0161a preoble\u010di,<\/i> saj ima 3 telesa ope\u010denega. Podobni kriki pacientov v sosednji sobi,<\/i> klimatska naprava in osebje, ki med seboj komunicira<\/i>\u2026 tudi tisto<\/i> osebje, ki bi lahko vzpostavilo komunikacijo s pacientom, je tiho, saj te\u017eko komunicirajo tudi med seboj.<\/i><\/p>\n

                                                           <\/p>\n

                                                            \n
                                                          1. 30.\u00a0 <\/b>Opredelite koncept zaupanja in njegovo vlogo v procesu zdravljenja. <\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                                                            Zaupati pomeni zanesti se na resnicoljubnost in integriteto drugega. Zaupanje obstaja, ko posameznik verjame, da se po drugi posameznik vedel na na\u010din, ki je dobrodelen za odnos, ne da bi pri tem nadzoroval ali usmerjal odnos ali drugega posameznika (Pearce, 1974). Pacienti zaupajo, \u010de percepirajo, da je zdravstveno osebje iskreno, po\u0161teno, benevolentno in kredibilno v tem kar po\u010dno (Berry in dr., 2008). Pacienti zaupajo, \u010de so prepri\u010dani, da je za zdravstveno osebje njihova dobrobit najbolj pomembna (Halbert in dr., 2006).<\/p>\n

                                                            Zaupanje <\/b>vklju\u010duje spo\u0161tovanje <\/b>(pacientove enkratnosti, vrednosti, priznavanje pacientovih potreb in pravic) in pristnost <\/b>(odprt in po\u0161ten odnos do pacienta).<\/p>\n

                                                            Zaupanje je kontinuum, ki vklju\u010duje tudi patolo\u0161ke oblike zaupanja:<\/p>\n

                                                            – slepo zaupanje,<\/p>\n

                                                            – patolo\u0161ko nezaupanje.<\/p>\n

                                                            V odnosu med pacientom in zdravstvenim osebjem zaupanje nastopi, \u010de je zado\u0161\u010deno dvema pogojema:<\/p>\n

                                                            – pacient percepira, da ima zdravstveni delavec najbolj\u0161e namene,<\/p>\n

                                                            – pacient percepira, da ima zdravstveni delavec ustrezne kompetence, da mu pomaga \u2013 za zaupanje mora pacient biti prepri\u010dan, da so dogodki napovedljivi in da je osebje iskreno in kompetentno.<\/p>\n

                                                              \n
                                                            1. 31.\u00a0 <\/b>Opredelite in opi\u0161ite tri faze procesa vzpostavljanja zaupanja. <\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                                                              Tri faze procesa vzpostavljanja zaupanja:<\/b><\/p>\n

                                                              1. <\/b>Faza iniciacije:<\/b>Prvi kontakt med pacientom in osebjem. Ne glede na obliko prvega kontakta (telefon, osebno), prav ta vzpostavi ton in klimo odnosa. Prvi kontakt mora izra\u017eati: spo\u0161tovanje, skrb, istovetnost in konsistentnost. Osebje mora biti pozorno in odzivno.<\/p>\n

                                                              Pacienti vzpostavljajo kontakte tui na podlagi predhodnih izku\u0161enj (histori\u010dnost percepcij) ter na podlagi teh oblikujejo pri\u010dakovanja v zvezi z bodo\u010dim odnosom. Tudi zdravstveno osebje oblikuje pri\u010dakovanja do pacientov, da tem ni mogo\u010de zaupati, so nezanesljivi, ne spo\u0161tujejo navodil, ne zaupajo na\u010drtu zdravljenja. Koristna strategija: \u201ekratek klepet\u201c, npr.: kje najdejo prostore za preiskavo, koliko \u010dasa bodo \u010dakali, komentarji o vremenu ipd. Lahko pa se to nadomesti z neverbalnimi izrazi, saj se vsi ob takih klepetih ne po\u010dutijo dobro. Za za\u010detek odnosa koristijo tudi natan\u010dna navodila in napovedi postopkov. To da pacientu strukturo in s tem pomen aktivnosti, ki bodo sledile. Odnos med pacientom in osebjem je socialni odnos. Socialna izmenjava, ki ne temelji le na materialnih dobrinah. Zelo pomemben je tudi na\u010drt aktivnosti (zdravljenja, rehabilitacije, prehrane, gibanja \u2013 odvisno od problema), o katerih se zdravstveno osebje in pacienti pogovorijo.<\/p>\n

                                                               <\/p>\n

                                                              2. <\/b>Faza implementacije: <\/b>Aktivno delo na zdravstvenih problemih. Zdravstveno osebje (ne le \u201ezdravi\u201c), ampak pomaga pacientu pri spoprijemanju z zdravstvenimi te\u017eavami. Pomemben element je zato asistiranje pacienta pri obvladovanju vpliva na bolezen in ne le bolezni same. Poudarek ni le na bolezni, ampak tudi na kvaliteti \u017eivljenja. To vklju\u010duje: navodila za doseganje \u017eelenih sprememb in nudenje povratne informacije. Problem, ki pri tem pogosto nastopi: zdravljenjem ne dose\u017ee pri\u010dakovanj pacientov. \u010ce je percepirana (ne)kompetentnost zdravstvenega osebja in pacientovo neupo\u0161tevanje navodil zdravljenja vir problema, je zaupanje v odnosu na\u010deto in ga je te\u017eko povrniti.<\/p>\n

                                                              3. <\/b>Zaklju\u010dna faza: <\/b>Konec terapevtskega odnosa.<\/p>\n

                                                              Idealni zaklju\u010dek odnosa: zaklju\u010dek zdravljenja, saj so cilji dose\u017eeni. Potrebna priprava na zaklju\u010dno fazo. Zaklju\u010dek pomeni, da zdravstveno osebje ni ve\u010d odgovorno za sprejemanje odlo\u010ditev v zvezi z zdravljenjem. V sklopu zaklju\u010devanja pacient in zdravstveni delavec pregledata uspehe in morebitne neuspehe in se o njih pogovorita. Zaklju\u010dek terapevtskega odnosa je vedno tudi formaliziran. Problemi pri zaklju\u010devanju odnosa:<\/p>\n

                                                              – neuspeh pri komunikaciji \u2013 \u010de ta ni jasna in celovita v zvezi z zaklju\u010dkom;<\/p>\n

                                                              – neuspeh osebja pri obvladovanju pacientove emocionalne reakcije ob koncu odnosa;<\/p>\n

                                                              – nadaljevanje odnosa (nezmo\u017enost zaklju\u010dka), \u010deprav se ta zaklju\u010duje.<\/b><\/p>\n

                                                              32. Opi\u0161ite funkcijo vpra\u0161anj v terapevtski komunikaciji. <\/b><\/p>\n

                                                              Funkcije vpra\u0161anj:<\/p>\n

                                                              – <\/span>Povabilo pacienta k sodelovanju in identificiranju problema in re\u0161itev.<\/span><\/p>\n

                                                              – <\/span>Pridobivanje informacij \u2013 pojasnjevanje in specifikacija.<\/span><\/p>\n

                                                              Npr. pacient pove \u201e\u010cutim pritisk v rami\u201c. Osebje povpra\u0161a: \u201eKako \u010dutite ta pritisk; poka\u017eite kje ga \u010dutite.\u201c<\/p>\n

                                                              – <\/span>Pridobivanje informacij \u2013 podrobnosti (Rouling in\/ Rouling out).<\/span> To so vpra\u0161anja, preko katerih se \u017eelimo dokopati do podrobnega razumevanja situacije. \u201eAli se bole\u010dina prena\u0161a tudi na va\u0161o levo ramo?\u201c. Pogosto zato zahtevajo od pacienta izbor odgovora, ki je najprimernej\u0161i: \u201e\u010ce pritisnem sem, ali \u010dutite bole\u010dino enako mo\u010dno, kot jo ob\u010dutite v levi rami?\u201c Lahko pa zahtevajo tudi priklic izku\u0161enj iz spomina: \u201eAli vam je to zdravilo povzro\u010dalo slabost, \u010de ste ga vzeli pred jedjo?\u201c<\/p>\n

                                                               <\/p>\n

                                                                \n
                                                              1. 33.\u00a0 <\/b>Na\u0161tejte in opi\u0161ite 4 oblike napa\u010dne uporabe vpra\u0161anj. <\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                \u2022<\/span><\/b>Interpretativni namen:<\/span><\/b> vpra\u0161anja niso namenjena zbiranju informacij, ampak dajanju teh;<\/p>\n

                                                                \u2022 <\/span><\/b>samorazkrivanje:<\/span><\/b> \u201eAli se zavedate, da va\u0161e prevra\u010danjempo postelji potem, ko sem jo \u017ee pospravila, ote\u017euje moje delo?\u201c \u2013 namenjeno dajanju informacij;<\/p>\n

                                                                \u2022 <\/span><\/b>dajanje nasvetov:<\/span><\/b> \u201eAli veste, da \u010de boste popili malo soka, preden boste vzeli tableto, vam bo tableto la\u017eje pojesti?\u201c;<\/p>\n

                                                                \u2022 <\/span><\/b>direktna vpra\u0161anja:<\/span><\/b> \u201eAli jemljete zdravila?, Ali se dr\u017eite dietnega na\u010drta?, Ali ste pripravljeni za kopel?, Ali \u017eelite, da vam pomagam vstati iz stola?\u201c<\/p>\n

                                                                 <\/p>\n

                                                                34Na\u0161tejte in opi\u0161ite oblike vpra\u0161anj, ki jih lahko uporabljamo v terapevtski komunikaciji. <\/b>ZAPRTEGA TIPA:<\/span><\/p>\n

                                                                Zahtevajo odgovor v eni ali dveh besedah. \u201eAli imate kak\u0161no vpra\u0161anje?\u201c Namen teh je zmanj\u0161ati raznolikost in obliko odgovora. Pacienta ne spodbujajo k izra\u017eanju misli, skrbi, \u010dustev. Uporabljajo naj se po tem, ko je pacient \u017ee pojasnil svoje izku\u0161nje. V takem primeru pomagajo usmerjati, pojasnjevati, specificirati dolo\u010dene podrobnosti.<\/p>\n

                                                                ODPRTEGA TIPA:<\/span><\/p>\n

                                                                Omogo\u010dajo pacientu, da definira pogovor po vsebini in smeri. Navadno pacienti pripovedujejo zgodbo 2 min, pogosto pa jih zdravstveno osebje prekine po 35 \u2013 43 s. Osebje: \u201eZdravo Kristina.\u201c Pacient: \u201eZdravo.\u201c Osebje: \u201eSem medicinska sestra doktorja Novaka. \u017deli, da se pogovoriva preden pride. Kot razumem je to tvoja peta operacija.\u201c<\/p>\n

                                                                Pacient: \u201eJa, ja.\u201c Osebje: \u201eMi lahko pove\u0161, kako se po\u010duti\u0161 zaradi pete operacije?\u201c<\/p>\n

                                                                Pacient: \u201e\u2026\u2026\u2026.\u201c. Osebje: \u201eKaj ti je zdravnik povedal o tvojih te\u017eavah?\u201c<\/p>\n

                                                                Pacient: \u201e\u2026\u2026\u2026\u2026.\u201c.<\/p>\n

                                                                VPRA\u0160ANJA Z MO\u017dNIMI RAZLI\u010cNIMI ODGOVORI<\/span><\/p>\n

                                                                Osebje: \u201eDobro jutro gospa Novak.\u201c Pacient: \u201eDobro jutro.\u201c Osebje: \u201eGospa Novak, po kak\u0161nem vrstnem redu \u017eelite, da vam<\/p>\n

                                                                pomagam pri jutranji toaleti? Bi \u017eeleli, da si najprej umijete zobe in se osve\u017eite, ali bi \u017eeleli najprej zajtrkovati?\u201c Pacient: \u201eNajprej umiti zobe.\u201c Osebje: \u201eDobro. Zdravnik je priporo\u010dil, da vsak dan hodite 15 minut. Ali bi \u017eeleli pred hojo najprej malo po\u010divati, ali se stu\u0161irati.\u201c Pacient: \u201eNajprej bom malo po\u010divala, potem bova hodili.\u201c Tak tip vpra\u0161anj je priporo\u010dljiv, ko osebje sku\u0161a narediti na\u010drt aktivnosti in postaviti prioritete ter pri tem pridobiti sodelovanje<\/p>\n

                                                                pacienta.<\/p>\n

                                                                  \n
                                                                1. 35.\u00a0 <\/b>Kak\u0161en je namen ti\u0161ine v terapevtski komunikaciji. <\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                  Namen ti\u0161ine:<\/p>\n

                                                                  1. Zagotavljanje prostora za ugotavljanje stanja pacienta: verbalno in neverbalno stanje.<\/p>\n

                                                                  2. Komuniciranje empatije \u2013 ti\u0161ina se dotakne emocij in spodbuja aktivno poslu\u0161anje; ti\u0161ina sporo\u010da pripravljenost poslu\u0161ati.<\/p>\n

                                                                  3. Spodbujanje pacienta k pogovoru.<\/b><\/p>\n

                                                                  36. Opredelitev pojem samorazkrivanja ter na\u0161tejte in opi\u0161ite vrste samorazkrivanja. <\/b>Samorazkrivanje je trenutek, v katerem posameznik odprto razkriva informacije o sebi, svoje izku\u0161nje, stali\u0161\u010da in \u010dustva. Samorazkrivanje se izvaja preko \u201ejaz\u201c izjav. \u201eJaz\u201c izjave uvajajo nasvet, interpretacijo in izra\u017eanje mnenja. \u201eMislim, da morate zagrniti zaveso.\u201c \u2013 ni samorazkrivanje. \u201eRazburjen sem, zaradi pomanjkanja materiala za delo.\u201c \u2013 je razkrivanje.<\/p>\n

                                                                  Vrste samorazkrivanja:<\/span><\/p>\n

                                                                  – META RAZKRIVANJE <\/b>bolj usmerjeno na proces komunikacije, kot na samo vsebino dialoga: \u201eLagal sem ti, ker sem \u017eelel, da misli\u0161, da sem bolj\u0161i, kot sem v resnici.\u201c, \u201eTe\u017eko razumem kaj mi pripovedujete o va\u0161ih te\u017eavah z dihanjem.<\/p>\n

                                                                  Naj vam zastavim vpra\u0161anje.\u201c<\/p>\n

                                                                  – NEODGOVORNO RAZKRIVANJE <\/b>je razkrivanje brez upo\u0161tevanja druge osebe in je kot tako prepovedano.<\/p>\n

                                                                  \uf05f\uf020Osebje se pogovarja a spacientom, ki ima ED: \u201eTe\u017eave z erekcijo niso bile nikoli moj problem.\u201c<\/p>\n

                                                                  \uf05f\uf020Osebje: \u201eVedno goljufate pri svoji dieti. Kako naj vam pomagam, \u010de boste tako nadaljevali?\u201c<\/p>\n

                                                                  \uf05f\uf020Osebje: \u201e\u0160e nikoli nisem imela toliko te\u017eav s pacientom, kot z vami.\u201c<\/p>\n

                                                                  MANIPULIRANJE PACIENTA: <\/b>projeciranje dolo\u010dene stopnje zaupanja in intimnosti med pacientom in osebjem. Osebje: \u201eLahko mi poveste, \u010de ste jemali zdravilo. V vsakem primeru<\/p>\n

                                                                  bom to odkril.\u201c<\/p>\n

                                                                  – TEKMOVALNO SAMORAZKRIVANJE <\/b>in samorazrkivanje z namenom pridobitve pozornosti. Namen je pridobiti posebno potrditev \u2013 pozornost ni osredoto\u010dena na pacienta, ampak na osebje. Pacient: \u201eKdaj bom videla zdravnika? Ali je tu? Mislim, da me je pozabil\u2026! Osebje: \u201eTo ni ni\u010d. Zadnji\u010d nisem govorila s svojim mo\u017eem ve\u010d kot en teden. Bil je na slu\u017ebeni poti. Nisem dobila pomo\u010di od varu\u0161ke, ker je ta bolna\u2026.\u201c<\/p>\n

                                                                   <\/p>\n

                                                                    \n
                                                                  1. 37.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b>Po kak\u0161nih kriterijih lahko ocenimo primernost samorazkrivanja?<\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                    Kriteriji za ocenjevanje primernosti samorazkrivanja:<\/p>\n

                                                                    1. Ali pove\u010da sodelovanje pacienta?<\/p>\n

                                                                    2. Ali pripomore k samospoznavanju pacienta?<\/p>\n

                                                                    3. Ali bo pacienta spodbudilo, da razkrije \u010dustva in skrbi, ki so pomembne za emocionalno podporo?<\/p>\n

                                                                    4. Bo dalo pacientu pomembno podporo ali spodbudo za doseganje ciljev, ki bi jih moral?<\/p>\n

                                                                     <\/p>\n

                                                                      \n
                                                                    1. 38.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b>Kak\u0161ne so lahko slabosti svetovanja oz. dajanja nasvetov? <\/b><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                      Slabosti svetovanja in dajanja navodil:<\/b><\/p>\n

                                                                      1) predvsem v za\u010detni stopnji je slab\u0161e za ustvarjanje odnosa,<\/p>\n

                                                                      2) povzro\u010da previdnost pri pacientih, ki no\u010dejo slediti nasvetom,<\/p>\n

                                                                      3) pove\u010duje odvisnost pacienta in zmanj\u0161uje njegovo u\u010denje,<\/p>\n

                                                                      4) povzro\u010da odpor, \u0161e posebno \u010de je ta dan na avtoritativen na\u010din,<\/p>\n

                                                                      5) odvzame nadzor pacientu in njegovo odgovornost za dejanja.<\/p>\n

                                                                       <\/p>\n

                                                                      39. Na\u0161tejte in opi\u0161ite na\u010dela terapevtskega svetovanja. <\/b><\/p>\n

                                                                      1. <\/b>Manj direktivni nasvet: <\/b>naslednji izrazi omeh\u010dajo neposrednost nasvetov:<\/p>\n

                                                                      \u201eAli menite, da vam bo ta zamisel pomagala v va\u0161i situaciji?\u201c<\/p>\n

                                                                      \u201eKaj menite o teh nasvetih?\u201c<\/p>\n

                                                                      \u201eKako te sugestije ustrezajo va\u0161emu \u017eivljenjskemu stilu?\u201c<\/p>\n

                                                                      \u201eSe lahko prilagodite, kateri od teh zamisli v va\u0161i situaciji?\u201c<\/p>\n

                                                                      2. Zagotovitev razlage: <\/b>povezovanje nasvetov z izku\u0161njo, drugim virom ali drugo avtoriteto:<\/p>\n

                                                                      \u201ePacienti, ki so sledili tej terapiji dve leti, so izkusili bolj\u0161e rezultate.\u201c<\/p>\n

                                                                      \u201eV skladu z raziskavami u\u010dinka zmanj\u0161evanja vnosa ma\u0161\u010dob\u2026.\u201c<\/p>\n

                                                                      \u201eOsebje na tak na\u010din ostane objektivno, a se hkrati identificirajo s pacientovo dilemo.\u201c<\/p>\n

                                                                      3. Zmanj\u0161anje zmedenosti: <\/b>(primer pacientke, ki snowboarda)<\/p>\n

                                                                      \u201eVerjetno bi s prenehanjem take aktivnosti zmanj\u0161ala verjetnost huj\u0161ih po\u0161kodb.\u201c<\/p>\n

                                                                      \u00a0<\/b><\/p>\n

                                                                      \u00a040. Kaj je konfrontacija in v kak\u0161nih primerih se ta uporablja v terapevtski komunikaciji?<\/b><\/p>\n

                                                                      Konfrontacija je uporaba izjav ali vpra\u0161anj z namenom izpostaviti<\/p>\n

                                                                      dolo\u010deno razhajanje pri sogovorniku.<\/p>\n

                                                                      Ta razhajanja so lahko:<\/p>\n

                                                                      – razlike med tem, kar posameznik re\u010de in naredi,<\/p>\n

                                                                      – razlike med elementi komunikacije ali izjavami v \u010dasu,<\/p>\n

                                                                      – razlike med tem, kar bi morali delati in kar delajo.<\/p>\n

                                                                      Vrednost konfrontacije je, da nudi alternativni pogled na to, kar se<\/p>\n

                                                                      v resnici dogaja.<\/p>\n

                                                                      Konfrontacija se razlikuje glede na stopnjo intenzivnosti in s tem<\/p>\n

                                                                      povezane direktivnosti ter vpliva na emocionalni odziv pacienta.<\/b><\/p>\n

                                                                      41. Kak\u0161na je vloga preverjanja razumevanja navodil ali ukazov in s pomo\u010djo kak\u0161nih vpra\u0161anja lahko preverjamo razumevanje pri pacientu? Navodila in ukazi kot eksplicitne direktive.<\/b><\/p>\n

                                                                      Namen je dose\u010di spremembo pri pacientu z vztrajanjem. To je<\/p>\n

                                                                      \u0161e posebno v situacijah, ki so smrtno nevarne. V takih<\/p>\n

                                                                      primerih so navodila podana z avtoriteto.<\/p>\n

                                                                      Za razliko od konfrontacije in nasvetov, ukazi ozna\u010dujejo<\/p>\n

                                                                      nujnost akcije ali spremembe.<\/p>\n

                                                                      Po tem, ko je dano navodilo ali ukaz, je potrebno spremljati<\/p>\n

                                                                      upo\u0161tevanje teh, \u0161e posebno pri kroni\u010dnih bolnikih (diabetes,<\/p>\n

                                                                      hipertenzija).<\/p>\n\n\n\n
                                                                      Navodila ali ukazi:<\/b><\/p>\n

                                                                      \u201eZdravnik \u017eeli, da jemljete to<\/b><\/p>\n

                                                                      zdravilo dvakrat na dan.\u201c<\/b><\/p>\n

                                                                      \u201eDvakrat na dan morate hoditi<\/b><\/p>\n

                                                                      po ravnem najmanj 30 minut.\u201c<\/b><\/p>\n

                                                                      \u201eMed tem, ko jemljete to<\/b><\/p>\n

                                                                      zdravilo, morate spiti velike<\/b><\/p>\n

                                                                      koli\u010dine vode \u2013 najmanj 8<\/b><\/p>\n

                                                                      kozarcev na dan.\u201c <\/b><\/p>\n

                                                                      \u00a0<\/b><\/td>\n

                                                                      		Vpra\u0161anja za ugotavljanje<\/b><\/p>\n

                                                                      upo\u0161tevanja navodil ali ukazov?<\/b><\/p>\n

                                                                      \u201eKaj ste si zapomnili o\u2026.?\u201c<\/b><\/p>\n

                                                                      \u201eKako napredujete pri\u2026..?\u201c<\/b><\/p>\n

                                                                      \u201eKaj bi morali narediti<\/b><\/p>\n

                                                                      namesto tega\u2026.?\u201c<\/b><\/p>\n

                                                                      \u201e\u010ce bi bili spet v situaciji, kaj bi<\/b><\/p>\n

                                                                      storili\u2026.?\u201c<\/b><\/p>\n

                                                                      \u00a0<\/b><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

                                                                      \u00a0<\/b><\/p>\n

                                                                      \u00a0<\/b><\/p>\n

                                                                      42. Opredelitev pojem zdravstvena pismenost. <\/b><\/p>\n

                                                                      Ve\u0161\u010dine in znanja potrebna za razumevanje bolezni in zdravljenja<\/p>\n

                                                                      ter zmo\u017enost u\u010dinkovite orientacije in delovanja znotraj<\/p>\n

                                                                      zdravstvenega sistema.<\/p>\n

                                                                      43. Kak\u0161na je funkcija zdravstvene pismenosti?<\/b> 1. Opolnomo\u010denje pacientov.<\/p>\n

                                                                      2. Ve\u010dja verjetnost, da pacienti pri\u010dnejo izvajati vedenja, ki<\/p>\n

                                                                      pozitivno vplivajo na zdravje in zdravljenje.<\/p>\n

                                                                      3. Zagotavljanje kakovostne zdravstvene oskrbe (pacienti, ki ne<\/p>\n

                                                                      razumejo navodil zdravstvenega osebja, si te\u017eje zagotovijo kakovostno oskrbo).<\/p>\n

                                                                      \u00a0<\/b><\/p>\n

                                                                      \u00a0<\/b><\/p>\n

                                                                      44. Na\u0161tejte mo\u017ene ovire oz. dejavnike, ki zmanj\u0161ujejo zdravstveno pismenost pacientov?<\/b><\/p>\n

                                                                      Ovire na individualni ravni: demografske, zdravstveni status,<\/p>\n

                                                                      kompleksnost bolezni\/ stanja\/ zdravljenja, izku\u0161nje z boleznijo,<\/p>\n

                                                                      izpostavljenost zdravstvenemu sistemu,<\/p>\n

                                                                      ovire na ravni odnosa med pacientom in zdravstvenim<\/p>\n

                                                                      osebjem: strokovne kompetence prepoznavanja slab\u0161e<\/p>\n

                                                                      zdravstveno-pismenih pacientov, premalo neposredne osebne<\/p>\n

                                                                      komunikacije (terapevtske komunikacije),<\/p>\n

                                                                      ovire na ravni sistema: \u0161tevilo, trajanje, kvaliteta sre\u010danj,<\/p>\n

                                                                      oskrba, ki je usmerjena v pacienta, poslanstvo zavoda, dele\u017e<\/p>\n

                                                                      zdravstvenega osebja na pacienta, \u010das in razporeditev<\/p>\n

                                                                      zdravstvenih in negovalnih aktivnosti<\/p>\n

                                                                      45. Preko katerih metod lahko preverjamo zdravstveno pismenost pacientov?<\/b><\/p>\n

                                                                      Zdravstveno osebje redko preverja zdravstveno pismenost<\/p>\n

                                                                      pacientov. O tem sklepajo na podlagi dose\u017eene stopnje izobrazbe,<\/p>\n

                                                                      kar pa ni najustreznej\u0161i kriterij, saj s starostjo:<\/p>\n

                                                                      – upadajo kognitivne sposobnosti,<\/p>\n

                                                                      – upadajo senzorne kapacitete,<\/p>\n

                                                                      – pove\u010duje se \u010dasovna oddaljenost od zaklju\u010dka izobra\u017eevanja.<\/p>\n

                                                                      Nekateri pripomo\u010dki za ugotavljanje zdravstvene pismenosti<\/p>\n

                                                                      pacientov:<\/p>\n

                                                                      _ TOFHLA \u2013 Test of Functional Health Literacy in Adults (Baker in<\/p>\n

                                                                      dr., 1997) \u2013 dalj\u0161i<\/p>\n

                                                                      _ REALM \u2013 R (Bass, Wilson, Griffith, 2003) \u2013 kraj\u0161i<\/p>\n

                                                                      _ NVS \u2013The NewestVital Sign (3 min): opis prehrambenih vrednosti<\/p>\n

                                                                      sladoleda in 6 vpra\u0161anj v zvezi z razumevanjem pacienta.<\/b><\/p>\n

                                                                      46. Na\u0161tejte indikatorje nizke zdravstvene pismenosti pacientov. <\/b><\/p>\n

                                                                      Indikatorji nizke stopnje zdravstvene pismenosti pacienta:<\/p>\n

                                                                      _ ambivalentnost in negotovost v zvezi s pro\u0161njo za pomo\u010d<\/p>\n

                                                                      zdravstvenega osebja,<\/p>\n

                                                                      _ \u010dakanje z vpra\u0161anji \u0161ele po izhodu iz ordinacije ali sobe,<\/p>\n

                                                                      _ zamujanje in izpu\u0161\u010danje dogovorjenih pregledov,<\/p>\n

                                                                      _ neupo\u0161tevanje na\u010drta zdravljenja in na\u010drta jemanja zdravil,<\/p>\n

                                                                      _ pacient je ve\u010dinoma tiho med pregledi in dogovarjanjem v zvezi z<\/p>\n

                                                                      nadaljnjimi postopki zdravljenja, rehabilitacije, preventivnih ukrepov,<\/p>\n

                                                                      _ prihaja s spremstvom,<\/p>\n

                                                                      _ zahteva pisna navodila.<\/b><\/p>\n

                                                                      [wp_ad_camp_1]<\/p>\n

                                                                      47. Opi\u0161ite metode in tehnike komunikacije, ki izbolj\u0161ajo zdravstveno pismenost pacientov. <\/b><\/p>\n

                                                                      Vzemite si \u010das, da si ustvarite gestalt (celotno sliko) pacienta in situacije<\/p>\n

                                                                      (demografski podatki, na\u010din komunikacije, predhodna zdravljenja ipd.).<\/p>\n

                                                                      _ Preko komunikacije ugotavljajte pacientovo zdravstveno pismenost, vendar pri<\/p>\n

                                                                      tem pacientu ne dajte vedeti, da je to test in da je sramota, \u010desa ne vedeti.<\/p>\n

                                                                      _ Uporabljajte kratke, preprosto sestavljene stavke, komunicirajte s hitrostjo, ki<\/p>\n

                                                                      ji pacient lahko sledi.<\/p>\n

                                                                      _ Sporo\u010dila vna\u0161ajte v kontekst, ki ga pacient pozna in ga pozitivno vrednoti.<\/p>\n

                                                                      _ Sprva uporabljajte pacientove besede, nato postopno preidite k strokovnim<\/p>\n

                                                                      izrazom, ki se nana\u0161ajo na nego, zdravljenje, prehrano itd.<\/p>\n

                                                                      _ Ri\u0161ite slike ali diagrame, ki bodo pomagali k razumevanju.<\/p>\n

                                                                      _ Pripovedujte zgodbe o hipoteti\u010dnih primerih, preko katerih boste pridobili<\/p>\n

                                                                      pacientovo pozornost.<\/p>\n

                                                                      _ Vra\u010dajte se na \u017ee povedana dejstva in informacije, da preverite razumevanje.<\/p>\n

                                                                      _ Zapolnite vrzeli v razumevanju.<\/b><\/p>\n

                                                                      \u00a0<\/b><\/p>\n

                                                                      48. Na\u0161tejte in opi\u0161ite faze adaptacije na bolezen in umiranje po avtorici K\u00fcbler-Ross (1969).<\/b><\/p>\n

                                                                      \u00a0<\/b>Vsak pacient ima svoj vzorec odgovora na bolezen, kljub temu<\/p>\n

                                                                      pa lahko identificiramo univerzalne zna\u010dilnosti prilagajanja na<\/p>\n

                                                                      travmati\u010dno bolezen ali po\u0161kodbo.<\/p>\n

                                                                      Elizabeth K\u00fcbler-Ross \u2013 On Death and Dying <\/i>(1969) je<\/p>\n

                                                                      identificiral pet stadijev, preko katerih gredo pacienti, ko se<\/p>\n

                                                                      zavedo, da umirajo:<\/p>\n

                                                                      _ zanikanje,<\/p>\n

                                                                      _ jeza,( jeza in sovra\u017enost se pojavita, ko pacienti prepoznajo diagnozo<\/p>\n

                                                                      kot nekaj oprijemljivega \u2013 \u201eZakaj jaz?\u201c,)<\/p>\n

                                                                      _ pogajanje,<\/p>\n

                                                                      _ depresija,( depresija se pojavi v fazi, ko pacient percepira vpliv diagnoze<\/p>\n

                                                                      kroni\u010dne bolezni na njegov \u017eivljenjski stil. V povezavi s prikrito in<\/p>\n

                                                                      potla\u010deno jezo, se ta ka\u017ee v izrazih \u201eOK\u201c, \u201edobro\u201c, \u201ekar v redu<\/p>\n

                                                                      sem\u201c, lahko se celo smejijo in delujejo zadovoljni.)<\/p>\n

                                                                      _ sprejetje.( sprejetje: umirajo\u010di in kroni\u010dno bolni z boleznimi, ki resno<\/p>\n

                                                                      ogro\u017eajo \u017eivljenje, se postopno soo\u010dijo s stanjem in evalvirajo<\/p>\n

                                                                      svoje \u017eivljenje in dose\u017eke. Najpogostej\u0161a reakcija je: \u201epremalo \u010dasa<\/p>\n

                                                                      mi je ostalo\u201c.)<\/p>\n

                                                                      \u00a0<\/b><\/p>\n

                                                                      49. Na\u0161tejte in opi\u0161ite emocionalne reakcije pacientov, ki se soo\u010dajo z rehabilitacijo. <\/b><\/p>\n

                                                                      1) strah in anksioznost, dezorganizacija, ki je ni mogo\u010de neposredno<\/p>\n

                                                                      in jasno prepoznati, saj sta strah in anksioznost sama po sebi<\/p>\n

                                                                      te\u017eko opredeljiva.<\/p>\n

                                                                      2) jeza in sovra\u017enost se pojavita, ko pacienti prepoznajo diagnozo<\/p>\n

                                                                      kot nekaj oprijemljivega \u2013 \u201eZakaj jaz?\u201c,<\/p>\n

                                                                      3) depresija se pojavi v fazi, ko pacient percepira vpliv diagnoze<\/p>\n

                                                                      kroni\u010dne bolezni na njegov \u017eivljenjski stil. V povezavi s prikrito in<\/p>\n

                                                                      potla\u010deno jezo, se ta ka\u017ee v izrazih \u201eOK\u201c, \u201edobro\u201c, \u201ekar v redu<\/p>\n

                                                                      sem\u201c, lahko se celo smejijo in delujejo zadovoljni.<\/p>\n

                                                                      4) sprejetje: umirajo\u010di in kroni\u010dno bolni z boleznimi, ki resno<\/p>\n

                                                                      ogro\u017eajo \u017eivljenje, se postopno soo\u010dijo s stanjem in evalvirajo<\/p>\n

                                                                      svoje \u017eivljenje in dose\u017eke. Najpogostej\u0161a reakcija je: \u201epremalo \u010dasa<\/p>\n

                                                                      mi je ostalo\u201c.<\/b><\/p>\n

                                                                      50. Napi\u0161ite in opi\u0161ite vrste izgub pacientov, povezanih s kroni\u010dno boleznijo in\/ ali\u00a0 izgube umirajo\u010dih pacientov. <\/b><\/p>\n

                                                                      1. Spremembe v zdravstvenem statusu: izguba energije in apetita,<\/p>\n

                                                                      zmanj\u0161anje mo\u010di in vitalnosti, zmanj\u0161anje kognitivne sposobnosti,<\/p>\n

                                                                      zmanj\u0161ana sposobnost komunikacije, zmanj\u0161ana mi\u0161i\u010dna<\/p>\n

                                                                      koordinacija in mobilnost.<\/p>\n

                                                                      2. Izguba delov telesa, spremembe telesne podobe.<\/p>\n

                                                                      3. Spremembe v vlogah: poklicne in partnerske vloge.<\/p>\n

                                                                      4. Spremembe v samospo\u0161tovanju in samopodobi.<\/p>\n

                                                                      5. Spremembe v odnosu z drugimi \u2013 izguba pomembnih drugih,<\/p>\n

                                                                      izolacija, izguba podpore.<\/p>\n

                                                                      6. Spremembe v kvaliteti \u017eivljenja (bole\u010dine, utrujenost in slab\u0161e<\/p>\n

                                                                      finan\u010dno stanje).<\/b><\/p>\n

                                                                       <\/p>\n

                                                                      50. Napi\u0161ite in opi\u0161ite vrste izgub pacientov, povezanih s kroni\u010dno boleznijo in\/ ali\u00a0 izgube umirajo\u010dih pacientov. <\/b><\/p>\n

                                                                      Izgube povezane s kroni\u010dno boleznijo in izgube umirajo\u010dih (Miller)<\/b><\/p>\n

                                                                      1. Spremembe v zdravstvenem statusu: izguba energije in apetita,<\/p>\n

                                                                      zmanj\u0161anje mo\u010di in vitalnosti, zmanj\u0161anje kognitivne sposobnosti,<\/p>\n

                                                                      zmanj\u0161ana sposobnost komunikacije, zmanj\u0161ana mi\u0161i\u010dna<\/p>\n

                                                                      koordinacija in mobilnost.<\/p>\n

                                                                      2. Izguba delov telesa, spremembe telesne podobe.<\/p>\n

                                                                      3. Spremembe v vlogah: poklicne in partnerske vloge.<\/p>\n

                                                                      4. Spremembe v samospo\u0161tovanju in samopodobi.<\/p>\n

                                                                      5. Spremembe v odnosu z drugimi \u2013 izguba pomembnih drugih,<\/p>\n

                                                                      izolacija, izguba podpore.<\/p>\n

                                                                      6. Spremembe v kvaliteti \u017eivljenja (bole\u010dine, utrujenost in slab\u0161e<\/p>\n

                                                                      finan\u010dno stanje).<\/p>\n

                                                                       <\/p>\n

                                                                      51. <\/b>Opredelite in opi\u0161ite pojem namo\u010di in obupa pacientov. Kako sta med seboj povezana?<\/b><\/p>\n

                                                                      Nemo\u010d in obup pacientov<\/b><\/p>\n

                                                                      Nemo\u010d <\/b>\u2013 v situacijah, ko je nevarnost oz. gro\u017enja te izven<\/p>\n

                                                                      posameznika, to povzro\u010da ob\u010dutja nemo\u010di. Nemo\u010d je \u0161e posebej<\/p>\n

                                                                      pogost odziv pri pacientih, ki spoznajo, da ne glede na to, kaj<\/p>\n

                                                                      po\u010dno, se njihova \u017eivljenjska situacija ne bo spremenila.<\/p>\n

                                                                      Obup <\/b>\u2013 povezano z ob\u010dutji nemo\u010di. Pacienti, ki trajno do\u017eivljajo<\/p>\n

                                                                      nemo\u010d v zvezi s svojim stanjem in boleznijo, oblikujejo<\/p>\n

                                                                      percepcijo obupa. Obup povzro\u010di, da se pacient uda. Obup je<\/p>\n

                                                                      povezan z depresijo in samomorilnostjo pacientov.<\/p>\n

                                                                       <\/p>\n

                                                                      52. Zanikanje je oblika maladaptivnega odziva na bolezen. Opredelite pojem in opi\u0161ite tri stopnje zanikanja po Weismanu.<\/b><\/p>\n

                                                                      Zanikanje <\/b>je oblika maladaptivnega spoprijemanja z boleznijo.<\/b><\/p>\n

                                                                      Weisman (1972<\/b>) opisuje tri stopnje zanikanja povezanega z<\/p>\n

                                                                      diagnozo letalne bolezni.<\/p>\n

                                                                      Zanikanje prve stopnje<\/b>: zanikanje dejstev \u2013 npr. pacient, ki je<\/p>\n

                                                                      prebolel plju\u010dnega raka, ponoven simptom (te\u017eave z dihanjem)<\/p>\n

                                                                      interpretira kot majhno te\u017eavo, ki ji ni potrebno posve\u010dati<\/p>\n

                                                                      pozornost.<\/p>\n

                                                                      Zanikanje druge stopnje<\/b>: implikacija dejstev, vendar zanikanje<\/p>\n

                                                                      njihove te\u017ee in pomena. \u017delijo si spraviti bolezen stran.<\/p>\n

                                                                      Zanikanje tretje stopnje<\/b>: zanikanje potencialen smrti \u2013<\/p>\n

                                                                      priznajo bolezen, soo\u010dijo se s posledicami te, ne sprejmejo pa<\/p>\n

                                                                      kon\u010dne prognoze \u2013 smrt.<\/p>\n

                                                                      53. S pomo\u010djo katerih vpra\u0161anj lahko zdravstveno osebje preverja stopnjo in status spoprijemanja z boleznijo pri bolniku? Na\u0161tejte vsaj 6 takih vpra\u0161anj. <\/b><\/p>\n

                                                                      Ugotavljanje statusa spoprijemanja z boleznijo:<\/b><\/p>\n

                                                                      1. Kak\u0161ne skrbi imate v zvezi z va\u0161o boleznijo?<\/p>\n

                                                                      2. Kaj pri\u010dakujete od va\u0161ega zdravljenja?<\/p>\n

                                                                      3. Kaj vam pomaga zmanj\u0161evati stres?<\/p>\n

                                                                      4. Kaj je za vas trenutno najustreznej\u0161i na\u010din spoprijemanja z boleznijo?<\/p>\n

                                                                      5. Ali imate podporo drugih in ali je ta ustrezna?<\/p>\n

                                                                      6. Kaj vas ovira pri pridobivanju podpore, ki jo potrebujete in si jo<\/p>\n

                                                                      \u017eelite?<\/p>\n

                                                                      7. \u010ce upo\u0161tevate simptome, ki jih imate \u2013 kako dobro se soo\u010date z<\/p>\n

                                                                      njimi?<\/p>\n

                                                                      8. Na splo\u0161no, koliko vas va\u0161e trenutno zdravje ovira? Kako bi ocenili<\/p>\n

                                                                      svojo kvaliteto \u017eivljenja?<\/p>\n

                                                                       <\/p>\n

                                                                      54. Kako lahko ugotovimo sposobnost pacienta za spoprijemanje z boleznijo? <\/b><\/p>\n

                                                                      Kako ugotavljamo sposobnost pacienta, da se spoprijema s stresom?<\/b><\/p>\n

                                                                      _ Kak\u0161no je trenutno zdravstveno stanje pacienta in kak\u0161na je prognoza?<\/p>\n

                                                                      _ Kak\u0161no znanje ima pacient o njegovi bolezni in v kolik\u0161ni meri se zaveda<\/p>\n

                                                                      resnosti diagnoze?<\/p>\n

                                                                      _ Kak\u0161no je pacientovo razpolo\u017eenje, afekt, \u010dustva, ob\u010dutja nadzora, stopnja<\/p>\n

                                                                      samozaupanja?<\/p>\n

                                                                      _ Katere oblike spoprijemanja uporablja pacient?<\/p>\n

                                                                      _ Koliko je pri pacientu prisotno zanikanje in na kateri ravni?<\/p>\n

                                                                      _ Ali ima pacient podporo pri svojcih in ostalih pomembnih osebah?<\/p>\n

                                                                      _ V kolik\u0161ni meri si pacient lahko sam pomaga ali ima na razpolago zdravstveno<\/p>\n

                                                                      nego na domu?<\/p>\n

                                                                      _ Kaj so paciente duhovne potrebe?<\/p>\n

                                                                      _ Kateri stresorji sekundarne narave so pomembni za pacienta \u2013 finan\u010dno<\/p>\n

                                                                      stanje, izguba socialne podpore, stigma, socialna izolacija, izguba neodvisnosti?<\/p>\n

                                                                      55. \u00a0Na\u0161tejte in opi\u0161ite stopnje anksioznosti in vpliv teh na pacientovo sposobnost zaznavanja, usmerjanja pozornosti in u\u010denja. <\/b><\/p>\n

                                                                      Nizka: Pozornost, percepcija in sposobnost u\u010denja so ohranjene.<\/p>\n

                                                                      Posameznik je v napetosti, vendar lahko funkcionira.<\/p>\n

                                                                      Zmerna : Senzorna percepcija je omejena, napetost je prisotna do stopnje,<\/p>\n

                                                                      ko se posameznik \u0161e lahko usmerja. Pozornost na pomembne<\/p>\n

                                                                      podatke (in izlo\u010danje nepomembnih) je \u0161e prisotna, vendar se<\/p>\n

                                                                      mora posameznik zavestno potruditi.<\/p>\n

                                                                      Resna :Sposobnost senzorne percepcije je zmanj\u0161ana. Posameznik se<\/p>\n

                                                                      usmerja na ozek del izku\u0161nje in ne zmore pridobiti celotne slike<\/p>\n

                                                                      situacije. U\u010denje ni mogo\u010de.<\/p>\n

                                                                      Panika :Disociacija izku\u0161enj, spominska funkcija ne deluje, razumevanje je<\/p>\n

                                                                      neustrezno, prisotna je disociacija osebnosti. Posameznik je v<\/p>\n

                                                                      stanju terorja. U\u010denje ni mogo\u010de.<\/p>\n

                                                                       <\/p>\n

                                                                      56. Na\u0161tejte in opi\u0161ite 4 vloge, ki jih ima dru\u017eina v povezavi z boleznijo dru\u017einskega \u010dlana. <\/b><\/p>\n

                                                                      4 vloge dru\u017eine <\/b><\/p>\n

                                                                      _ Dru\u017eina kot vir (podpora in skrb).<\/p>\n

                                                                      _ Dru\u017eina kot deficit (ki prispeva k bolezni).<\/p>\n

                                                                      _ Dru\u017eina v toku bolezni (adaptacija ali mal-adaptacija).<\/p>\n

                                                                      _ Vpliv bolezni na dru\u017eino.<\/p>\n

                                                                       <\/p>\n

                                                                      1.Dru\u017eina kot vir<\/b><\/p>\n

                                                                      Dru\u017eina je primarni vir socialne podpore in skrbi. Kot taka ima<\/p>\n

                                                                      dru\u017eina naslednje vloge: preventivo, protektivno in zdravilno vlogo.<\/p>\n

                                                                      Dru\u017eina okrepi posameznikovo odpornost na bolezen ter<\/p>\n

                                                                      ima najve\u010dji vpliva na posameznikovo sledenje na\u010drtu<\/p>\n

                                                                      zdravljenja in upo\u0161tevanja navodil zdravstvenega osebja<\/p>\n

                                                                      (dru\u017eina je lahko nadzorni element).<\/p>\n

                                                                      Dru\u017eina nudi emocionalno podporo v te\u017ekih obdobjih<\/p>\n

                                                                      zdravljenja (stranski u\u010dinki zdravil, vztrajnost pri jemanju teh,<\/p>\n

                                                                      krepitev samopodobe).<\/p>\n

                                                                      Socialna podpora dru\u017eine zmanj\u0161uje stres, <\/b>povezan z<\/p>\n

                                                                      boleznijo in zdravljenjem. Pri tem pa ima percepcija mo\u017enosti<\/p>\n

                                                                      opore na dru\u017eino, enak vpliv, kot podpora sama po sebi (\u201elahko<\/p>\n

                                                                      ra\u010dunam na svojo dru\u017eino, da bo ob meni in me bo sprejemala,<\/p>\n

                                                                      ne glede na u\u010dinke bolezni in zdravljenja<\/p>\n

                                                                      2. Dru\u017eina kot deficit (\u201eprispevek\u201c dru\u017eine k bolezni<\/b> njenega \u010dlana)<\/b><\/p>\n

                                                                      Dru\u017eina ima lahko tudi negativen u\u010dinek na zdravje in<\/p>\n

                                                                      zdravljenje pacienta. Dru\u017eina lahko zmanj\u0161uje pacientove<\/p>\n

                                                                      sposobnosti spoprijemanja z boleznijo in s stresom, ki ga ta<\/p>\n

                                                                      povzro\u010da (npr. dru\u017einski \u010dlan pridobi posebno dieto za<\/p>\n

                                                                      zmanj\u0161anje vnosa ma\u0161\u010dob, dru\u017eina pa se tej dieti ne prilagodi<\/p>\n

                                                                      \u2013 ne omogo\u010di zdravega prehranjevanja za \u010dlana dru\u017eine).<\/p>\n

                                                                      Na disfunkcionalnost dru\u017eine pa povratno vpliva tudi stanje<\/p>\n

                                                                      bolnega dru\u017einskega \u010dlana. Dolgotrajna in te\u017eka bolezen<\/p>\n

                                                                      dru\u017einskega \u010dlana vpliva tudi na zdravstveno stanje drugih<\/p>\n

                                                                      dru\u017einskih \u010dlanov in na njihovo delovanje ter sposobnost<\/p>\n

                                                                      nudenja podpore.<\/p>\n

                                                                      3. Vpliv dru\u017eine na potek bolezni<\/b><\/p>\n

                                                                      Razli\u010dne posledice bolezni in faze bolezni postavljajo pred<\/p>\n

                                                                      dru\u017eino razli\u010dne zahteve in vloge.<\/p>\n

                                                                      Kako dru\u017eina odgovori na te zahteve in vloge, vpliva na<\/p>\n

                                                                      pacientovo prilagoditev na bolezen in na potek bolezni.<\/p>\n

                                                                      4. Vpliv bolezni na dru\u017eino<\/b><\/p>\n

                                                                      Overinvolvement <\/i>\u2013 pretirana vklju\u010denost.<\/p>\n

                                                                      Razli\u010dne posledice bolezni in faze bolezni postavljajo pred<\/p>\n

                                                                      dru\u017eino razli\u010dne zahteve in vloge.<\/p>\n

                                                                      Kako dru\u017eina odgovori na te zahteve in vloge, vpliva na<\/p>\n

                                                                      pacientovo prilagoditev na bolezen in na potek bolezni.<\/p>\n

                                                                      \u00a0<\/b><\/p>\n

                                                                      57. Kaoti\u010dna\u00a0 dru\u017eina<\/b><\/p>\n

                                                                      Imajo \u0161tevilne probleme,zdi se, da so brez strukture, nimajo ciljev in avtoritete. Komunikacija je zmedena in revna. Strukturiranje komunikacije:<\/b><\/p>\n

                                                                      1) vsebine in tem<\/p>\n

                                                                      2) trajanje<\/p>\n

                                                                      razgovorov,<\/p>\n

                                                                      3) jasna<\/p>\n

                                                                      komunikacija,<\/p>\n

                                                                      4) preverjanje<\/p>\n

                                                                      realizacije<\/p>\n

                                                                      dogovorov.<\/p>\n

                                                                       <\/p>\n

                                                                      58. Kak\u0161ni so vzroki, da se v procesu zdravljenja lahko pojavijo te\u017eave pri komunikaciji s\u00a0\u00a0 pacientovo dru\u017eino? <\/b><\/p>\n

                                                                      Osebje sicer oblikuje specifi\u010dne na\u010dine komunikacije z <\/b>razli\u010dnimi stili dru\u017eine, vedno pa ja klju\u010dna za\u010detna komunikacija \u2013 prvi stik. <\/b>Northouse in Northouse (1992) ugotavljata, da se dru\u017eine <\/b>soo\u010dajo z dvema tipi\u010dnima problemoma: <\/b>– omejeni kontakti z zdravstvenim osebjem in s tem <\/b>povezano majhna stopnja podpore s strani zdravstvenega <\/b>osebja,- imajo omejen dostop do informacij v zvezi s pacientovim <\/b>zdravjem. <\/b>Pogosto se dru\u017eina \u010duti v vlogi odvetnika <\/i>pacienta, zato mora <\/b>zdravstveno osebje dru\u017eini nuditi ustrezna zagotovila <\/b>(informacije, napotke) sproti in na skrben na\u010din.<\/b><\/p>\n

                                                                      Dodatne te\u017eave pri komunikaciji povzro\u010da izgorelost dru\u017eine<\/p>\n

                                                                      \u2013 fizi\u010dna in emocionalna iz\u010drpanost, jeza in frustracija, zaradi velikih naporov namenjenih pacientu, brez pravih znakov izbolj\u0161anja ter zaradi osebnih izgub, kot posledica negovanja pacienta, ob\u010dutja nemo\u010di.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

                                                                      1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Funkcije komunikacije v zdravstveni negi (v zdravstvu).9slajd(slajdi po vrsti-1del predavanja) Komunikacija je sestavni del celovite zdravstvene oskrbe \u2013od komunikacije je odvisna vrsta, pogostost in kakovostoskrbe. Vpliva na zadovoljstvo pacientov in izvajalcev zdravstveneoskrbe. Zagotavlja sodelovanje partnerjev v procesu oskrbe. 2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Definicija komunikacije. je posredovanje, prena\u0161anje ali izmenjava informacij v besedni ali nebesedni obliki, na zavedni … Preberi ve\u010d o Komunikologija v zdravstveni negi<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[232],"tags":[1757,1067,1961],"class_list":["post-2476","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-komunikacija-v-zn-teamu-s-supervizijo","tag-komunikacija-v-zdravstveni-negi","tag-komunikacija-v-zn","tag-komunikologija-v-zdravstveni-negi"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2476","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2476"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2476\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2476"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2476"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2476"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}