{"id":2479,"date":"2014-01-03T11:03:41","date_gmt":"2014-01-03T10:03:41","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2479"},"modified":"2014-01-03T18:01:13","modified_gmt":"2014-01-03T17:01:13","slug":"nujna-medicinska-pomoc-vprasanja-in-odgovori-2014","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/nujna-medicinska-pomoc-vprasanja-in-odgovori-2014\/","title":{"rendered":"Nujna medicinska pomo\u010d vpra\u0161anja in odgovori 2014"},"content":{"rendered":"

1. TIAMIN oz. VITAMIN B 1 DAMO PRI EPILEPTI\u010cNEM NAPADU, \u010cE VEMO, DA JE ZANJ RAZLOG?<\/span><\/p>\n

– Napad ali status-> DIAZEPAM<\/p>\n

– Kroni\u010dni alkoholizem->TIAMIN 100 MG i.v.<\/p>\n

– Hipoglikemija-> 28 ml 50% glukoze i.v.<\/p>\n

-sindrom od alkohola<\/p>\n

 <\/p>\n

2. KAKO DAJEMO ZDRAVILO PRI KPO- kardiopulmunalno o\u017eivljanje PO I.V. KANALU In s \u010cEM SPEREMO?<\/span><\/p>\n

20-30 ml<\/p>\n

<\/p>\n

3. S \u010cIM IN S KOLIKO SPEREMO ZDRAVILO, KI SMO GA DALI INTRATRAHEALNO?<\/span><\/p>\n

10 ml sterilno v fiziolo\u0161ko raztopino<\/p>\n

 <\/p>\n

4. KOLIKO JE NAJBOLJ\u0160A FREKVENCA PREDIHOVANJA, \u010cE JE BOLNIK NA VENTILATORJU ALI NA RESPIRATORJU?<\/span><\/p>\n

6-7 ml\/kg in frekvenca 10 vpihov\/min<\/p>\n

 <\/p>\n

5. KOLIK\u0160NA JE IZGUBA KRVI PRI ZLOMU FEMURJA?<\/span><\/p>\n

Do 2000-2500 ml<\/p>\n

 <\/p>\n

6. KAKO USTAVIMO KRVAVITEV IZ ARTERIJE?<\/span><\/p>\n

Manualna kompresija<\/p>\n

 <\/p>\n

7. Hemoragi\u010dni \u0161ok:<\/span><\/p>\n

Poglavitna vzroka za nastanek \u0161oka sta izguba krvi in bole\u010dina. \u0160ok prepoznamo po:<\/p>\n

-splo\u0161ni, mo\u010dni bledici,<\/p>\n

-konice prstov in ustnice so rahlo pomodrele,<\/p>\n

-hladni, lepljivi in znojni ko\u017ei,<\/p>\n

-hitrem in slabo tipljivem pulzu,<\/p>\n

-pospe\u0161enem in plitvem dihanju,<\/p>\n

-\u0161okirani je pri zavesti, apati\u010den,<\/p>\n

-\u017eejen ter manj ob\u010dutljiv za bole\u010dino in dogajanje okoli sebe;<\/p>\n

-bruhanje je pogosto, preneha izlo\u010danje se\u010da.<\/p>\n

 <\/p>\n

8. ZDRAVILO PRI ANAFILAKTI\u010cNEM \u0160OKU?<\/span><\/p>\n

TO SO: – kisik 10-15 l\/min,<\/p>\n

    \n
  1. adrenalin 0,5 mg i.v. (1.1000), odmerek ponavljamo na 15-20 min;<\/li>\n
  2. pri hudem \u0161oku 0,1 mg po\u010dasi i.v. (5 min.) ali infuzija 1-4mikrograma\/min<\/li>\n
  3. hitra infuzija fiziolo\u0161ke raztopine (1-2 litre, tudi do 4 litre)<\/li>\n
  4. H-1 antihistaminik (Klemastin) in H-2 antihistaminik(Renitidin)<\/li>\n
  5. Kortikosteroidi: hidrokortizon 100-200 mg i.v. (u\u010dinek \u010dez 4 do 6 ur)<\/li>\n
  6. Inhalacijski bronhodilatatorji: Salbutamol 5 mg, odmerek ponavljamo po potrebi, in Ipratropium 500 mikrogramov pri B, ki se zdravijo z betablokatorji<\/li>\n
  7. DODATNO TH: Vazopresin pri hudi hipotenziji, Atropin pri bradikardiji, Glukagon pri bolnikih, ki se ne odzivajo na adrenalin ali jemljejo beta blokatorje (1-2 mg vsakih 5 min. i.v. ali i.m.).<\/li>\n<\/ol>\n

     <\/p>\n

    9. KAK\u0160NA JE HITROST VEZAVE CO2\u00a0 NA Hb V PRIMERU Z O2?<\/span><\/p>\n

    CO2 se ve\u017ee 250 krat hitreje kot 02<\/p>\n

     <\/p>\n

    10. KATERO TEKO\u010cINO DAJEMO NAJPREJ PRI OPEKLINAH?<\/span><\/p>\n

    Ringerjev laktat<\/p>\n

     <\/p>\n

    11. SIMPTOMI PRI AKUTNI ZAPORI PERIFERNE ARTERIJE?<\/span><\/p>\n

    So: zmanj\u0161ana mo\u010d,neob\u010dutljivost,hladna okon\u010dina,bleda ko\u017ea,bole\u010dina,odsotnost pulzov<\/p>\n

     <\/p>\n

    12. V KOLIK\u0160NEM \u010cASU GOVORIMO O ODMRTJU TKIVA PRI AKUTNI ZAPORI PERIFERNE ARTERIJE<\/span> Po ve\u010d kot 6 urah.<\/p>\n

     <\/p>\n

    13. KJE TIPAMO PULZ PRI DOJEN\u010cKU?<\/span><\/p>\n

    -Brahialna arterija<\/p>\n

     <\/p>\n

    14. KAJ POVZRO\u010cI PO\u0160KODBO Z ELEKTRI\u010cNIM TOKOM?<\/span><\/p>\n

    Opekline (toplotna energija), tetani\u010dne kr\u010de skeletnih mi\u0161ic (izmeni\u010dni tok), ohromitev centra za dihanje ali dihalnih mi\u0161ic, ventrikularna fibrilacija, ishemija sr\u010dne mi\u0161ice<\/p>\n

     <\/p>\n

    15. NEUGODNI SPREMLJAJO\u010cI ZNAKI PRI TAHIKARDIJI?<\/span><\/p>\n

    -Sistoli\u010den tlak manj kot 90 mmHg<\/p>\n

    -Sr\u010dna odpoved<\/p>\n

    -Ishemija sr\u010dne mi\u0161ice<\/p>\n

    -Ishemija C\u017dS<\/p>\n

     <\/p>\n

    16. KAKO POTRDIMO ASISTOLIJO?<\/span><\/p>\n

    Potrdimo jo z:<\/p>\n

    -dolo\u010danjem pravilne lege in postavitve EKG elektrod za monitoring<\/p>\n

    – dolo\u010danje ritmov v I., II., odvodu<\/p>\n

     <\/p>\n

    \u010ce obstaja kakr\u0161en koli sum za VF takoj za\u010dnemo z defibrilacijo. Ciklusi TPO se ponavljajo na 3. minute, razen, \u010de je asistolija nastopila po defibrilaciji, takrat pa preverjamo po 1.,minuti<\/p>\n

     <\/p>\n

    17. ASINHRONO O\u017dIVLJANJE, S \u010cEM NE SMEMO PREKINJATI?<\/span><\/p>\n

    Z masa\u017eo srca.<\/p>\n

     <\/p>\n

    18. KJE PRITISNEMO PRI SELLICOVEM MANEVRU?<\/span><\/p>\n

    Pritisnemo na krikoidni hrustanec, ki porine sapnico nazaj in med predihavanjem prepre\u010di prenapihnjenost \u017eelodca. Tako med predihavanjem pri o\u017eivljanju zmanj\u0161amo mo\u017enost nastanka regurgitacije in aspiracije. Izvaja se samo pri nezavestnih osebah.<\/p>\n

     <\/p>\n

    19. KDAJ JE ZMERNA TEMPERATURA PRI PODHLADITVI?<\/span><\/p>\n

    Vrste podhladitev: – blaga podhladitev<\/b> (tt telesnega jedra je 35-32\u00b0C<\/sup>)<\/p>\n

    – srednje huda podhladitev<\/b> (32-30\u00b0C<\/sup>)<\/p>\n

    – huda podhladitev<\/b> (pod 300C<\/sup>)<\/p>\n

     <\/p>\n

    20. NA KOLIKO SEGREJEMO TEKO\u010cINE, KI JO DAMO HIPOTERMI\u010cNEMU BOLNIKU?<\/span><\/p>\n

    Bolnika segrevamo do temperature 35\u00b0C<\/sup>\u00a0 pri po\u0161kodbah in hudih podhladitvah.<\/p>\n

     <\/p>\n

    21. DEJAVNIKI TVEGANJA ZA ICV?<\/span><\/p>\n

    To so: – starost, dru\u017einska nagnjenost, zvi\u0161an RR, iztirjena\u00a0 presnovna ma\u0161\u010doba<\/p>\n

    -sr\u010dne bolezni (ishemi\u010dna bolezen srca, hibe zaklopk, motnje sr\u010dnega ritma)<\/p>\n

    -\u017eivljenjski stil (prekomerna tel.te\u017ea, zmanj\u0161ana tel. Aktivnost, neustrezna prehrana, kajenje, zloraba alkohola, izpostavljenost stresnim situacijam)<\/p>\n

    -motnje koagulacijskih mehanizmov, vaskulitisi razli\u010dne etiologije, poru\u0161ene vrednosti proteina S, proteina C, antitrombina III., homocisteinemija, v obtoku kro\u017ee\u010da antikoagulantna in antifosfolipidna protitelesa, kontraceptivi z visoko vrednostjo estrogena, migrenski status-napad.<\/p>\n

     <\/p>\n

    22. ZA KOLIKO ZNI\u017dAMO RR PRI B Z ICV, KI IMA HIPOTENZIJO?<\/span><\/p>\n

    Pri bolnikih z \u017ee izra\u017eeno atr. Hipertenzijo, so ciljne vrednosti vzdr\u017eevanega sistoli\u010dnega tlaka 180 mmHg in diastoli\u010dnega 100-105 mmHg. Pri ostalih bolnikih je za\u017eelena blaga hipertenzija-160-180\/90-100 mmHg.Sistoli\u010dne vrednosti nad 220 mmHg ali diastoli\u010dne nad 120 mmHg so indikacije za TH z zdravili; nifedipin, kaptopril, labetalol.<\/p>\n

     <\/p>\n

    23. KAJ SPADA POD DISTRIBUTIVNI \u0160OK?<\/span><\/p>\n

    Sem spadata:NEVROGENI \u0160OK in ANAFILAKTI\u010cNI \u0160OK<\/p>\n

     <\/p>\n

    24. KJE SE DRENIRA PRI TENZIJSKEM PNEUMOTORAKSU?<\/span><\/p>\n

    Najprej se da bolniku 100% kisik, sledi igelna punkcija, nato torakalna drena\u017ea in oskrba hipotenzije.<\/p>\n

     <\/p>\n

    25. KAJ JE GKS, KAJ Z NJO OCENJUJEMO?<\/span><\/p>\n

    GKS ali Glasgow koma skala, je posebna lestvica za\u00a0 ocenjevanje kome. Z njo ocenjujemo odpiranje o\u010di, govor in motori\u010dni odziv. Najmanj\u0161a mo\u017eno \u0161t. Zbranih to\u010dk je 3, najve\u010d pa 15.<\/p>\n

     <\/p>\n

    26. KAKO SE KA\u017dE ASTMA?<\/span><\/p>\n

    Ka\u017ee se z piski, ki jih zasledimo tudi pri plju\u010dnem edemu, KOPB. Plju\u010dnici, anafilaksiji, tujkih v dihalih, plj. Emboliji, bronhiektazijah in ra\u0161\u010dah pod nivojem glasilk<\/p>\n

     <\/p>\n

    27. KAJ POVZRO\u010cAJO ZASTRUPITVE Z OPIOIDI?<\/span><\/p>\n

    Povzro\u010dajo:- depresijo dihanja (antidot Nalokson)<\/p>\n

     <\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    28. ANTIDOT PRI ZASTRUPITVI Z OPIOIDI?<\/span><\/p>\n

    Antidot je Nalokson. Za\u010detni odmerek je 0,4 mg i.v. (ali 0,8 mb i.m; 2 mg intranazalno ali 1-2 mg intratrahealno). Poglej: 0,2-0,8 mg i.v.<\/p>\n

     <\/p>\n

    Pri hudih zastrupitvah titriramo Nalokson do skupnega odmerka 6-10 mg, ker Nalokson deluje 45-70 min., depresija dihanja po uporabi opioidov traja 4-5 ur, zato se odmerki Naloksona ponavljajo.Pri sr\u010dnem zastoju je dajanje Naloksona \u0161kodljivo.<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    29. V KOLIK\u0160NEM % SE KA\u017dE PRI AKS OSTEOMUSKULARNA BOLE\u010cINA?<\/span><\/p>\n

    45-49%<\/p>\n

     <\/p>\n

    30. KATERI SINDROM POVZRO\u010cA ZASTRUPITEV Z VOL\u010cJO \u010cE\u0160NJO?<\/span><\/p>\n

    Antiholinergi\u010dni<\/p>\n

     <\/p>\n

    31. KAK\u0160NI SO SIMPTOMI PRI ZASTRUPITVI Z OPIOIDI?<\/span><\/p>\n

    -hipotermija<\/p>\n

    -mioza depresija dihanja in C\u017dS<\/p>\n

    -hiporefleksija, hipotenzija<\/p>\n

    -bradikardija, bradipneja<\/p>\n

    -letargija, konfuznost<\/p>\n

    -koma, hipoventilacija<\/p>\n

    -apnea, plju\u010dni edem.<\/p>\n

     <\/p>\n

    32. KAJ DAMO PRI ZASTRUPITVAH Z ANTIDIBETIKIH?<\/span><\/p>\n

    Damo 10 mg glukagona i.v. ali 1 ampula i.m. + 80% glukoza 50-100 ml<\/p>\n

    Antidot je glukoza<\/p>\n

     <\/p>\n

    33. KJE SE SPRO\u0160\u010cAJO CIANIDI?<\/span><\/p>\n

    Pri gorenju plasti\u010dnih mas.<\/p>\n

     <\/p>\n

    34. PRETOKI PO ZNOTRAJVENSKIH KANILAH?<\/span><\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n
    BARVA<\/i><\/b><\/td>\nVELIKOST V GA<\/i><\/b><\/td>\nPRETOK<\/i><\/b><\/td>\n<\/tr>\n
    RUMENA<\/td>\n\n

    24<\/p>\n<\/td>\n

    		\n

    13 ml\/min<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

    MODRA<\/td>\n\n

    22<\/p>\n<\/td>\n

    		\n

    31 ml\/min<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

    ROZA<\/td>\n\n

    20<\/p>\n<\/td>\n

    		\n

    54 ml\/min<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

    ZELENA<\/td>\n\n

    18<\/p>\n<\/td>\n

    		\n

    80 ml\/min<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

    BELA<\/td>\n\n

    17<\/p>\n<\/td>\n

    		\n

    125 ml\/min<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

    SIVA<\/td>\n\n

    16<\/p>\n<\/td>\n

    		\n

    180 ml\/min<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

    RJAVA ali ORAN\u017dNA<\/td>\n\n

    14<\/p>\n<\/td>\n

    		\n

    270 ml\/min<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

     <\/p>\n

    35. KAKO DAJEMO PRI O\u017dIVLJANJU ZDRAVILO PREKO I.V. KANILE?<\/span><\/p>\n

    Dajemo hitro v bolusu, kjer speremo z 20-30 ml infuzijske teko\u010dine in dvignemo ud.<\/p>\n

     <\/p>\n

    36. KAKO USTAVIMO KRVAVITEV NA VRATU?<\/span><\/p>\n

    Digitalni pritisk na arterijo<\/p>\n

     <\/p>\n

    37.KOLIK\u0160NA JE NAJBOLJ\u0160A FREKVENCA PREDIHAVANJA, \u010cE JE BOLNIK NA RESPIRATORJU?<\/span><\/p>\n

    10 vpihov na minuto<\/p>\n

     <\/p>\n

    38. KOLIKO \u010cASA LAHKO PORABI\u0160 ZA PREVERJANJE UTRIPA?<\/span><\/p>\n

    10 sekund<\/p>\n

     <\/p>\n

    39. KOLIK\u0160NA JE FREKVENCA UTRIPA PRI III. STADIJU HEMORAGI\u010cNEGA\u00a0 \u00a0<\/span><\/p>\n

    \u0160OKA?\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/span><\/p>\n

    120-140 min<\/p>\n

     <\/p>\n

    40. KOLIK\u0160NA JE FREKVENCA DIHANJA PRI IV. STOPNJI HEMORAGI\u010cNEGA \u0160OKA?<\/span><\/p>\n

    Ve\u010d kot 40 na min<\/p>\n

     <\/p>\n

    41. KAJ DAMO NAJPREJ PRI HIPOTENZIJI?<\/span><\/p>\n

    Najprej damo ve\u010dje koncentracije kisika v vdihanem zraku (FiO2)+ i.v. kanal+ infuzija teko\u010dine.Damo \u0161e koloidne raztopine do skupno 800 ml.<\/p>\n

     <\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    42. NA KOLIKO \u010cASA DAJEMO ADRENALIN<\/span>?<\/p>\n

    1 mg na 3 minute<\/p>\n

     <\/p>\n

    43. KATERO ZDRAVILO DAMO PRI\u00a0 VZTRAJNI VENTRIKULARNI FIBRILACIJI?<\/span><\/p>\n

    Vazopresin 40 IE-1 kratno dozo, kot zamenjavo adrenalina.<\/p>\n

     <\/p>\n

    44. KATERO ZDRAVILO UPORABIMO, \u010cE \u017dELIMO POPOLNOMA ZAVRETI DELOVANJE N.VAGUSA?<\/span><\/p>\n

    Atropin v dozi 3 mg i.v. ali 6 mg intratrahealno<\/p>\n

     <\/p>\n

    45. KATERO ZDRAVILO DAMO PRI ASISTOLIJI?<\/span><\/p>\n

    Damo: adrenalin 1 mg\/3 min in atropin 3 mg i.v.(ali 6 mg intratrahealno v enkratni dozi)<\/p>\n

     <\/p>\n

    46. KAJ DAMO PRI PREKATNI TAHIKARDIJI?<\/span><\/p>\n

    \u010ce ne vemo za katero tahikardijo gre, da\u0161 AMIODARON, XYLOCAIN 50 mg v 2 minutah s ponovitvami na 5 minut do skupne doze 200 mg.<\/p>\n

     <\/p>\n

    47. KOLIK\u0160EN JE % OPE\u010cENOSTI PRI II. In III. STOPNJI PRI OTROCIH, DA SE OZNA\u010cI ZA KRITI\u010cNO?<\/span><\/p>\n

    Ve\u010d kot 30%.<\/p>\n

     <\/p>\n

    48. KATERO TEKO\u010cINO DAMO PRI OPEKLINAH V PRVIH URAH?<\/span><\/p>\n

    Damo: – RINGERJEV LAKTAT po parklandski formuli<\/p>\n

    odrasli<\/span><\/b>: 3 ml\/kg TT na % ope\u010dene povr\u0161ine<\/p>\n

    otroci<\/span><\/b>: 4 ml\/kg TT na % ope\u010dene povr\u0161ine<\/p>\n

     <\/p>\n

    49. KAK\u0160NA JE OKON\u010cINA PRI AKUTNI ZAPORI PERIFERNE ARTERIJE?<\/span><\/p>\n

    Hladna, bleda, cianoti\u010dna, brez pulza, mo\u010dna bole\u010dina v okon\u010dinah ter pe\u0161anje mo\u010di okon\u010din.<\/p>\n

     <\/p>\n

    50. V KOLIK\u0160NEM \u010cASU MORA BIT BOLNIK Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOM OPERIRANCA (PTCA)?<\/span><\/p>\n

    Mora biti takoj v bolni\u0161nici<\/p>\n

     <\/p>\n

    51. KOLIK\u0160NO JE RAZMERJE MASA\u017dE SRCA PROTI DIHANJU PRI NOVOROJEN\u010cKU, KO O\u017dIVLJA ENA OSEBA?<\/span><\/p>\n

    \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a03:1<\/b><\/p>\n

    \u00a0<\/b><\/p>\n

    52. KOLIK\u0160NA JE JAKOST 3 DEFIBRILACIJE PRI OTROKU?<\/span><\/p>\n

    \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 4 joule<\/b><\/p>\n

     <\/p>\n

    53. KOLIK\u0160NA JE PONOVNA DEFIBRILACIJA PRI OTROKU?<\/span><\/p>\n

    2 JOULA \/kg \/TT, 2 JOULA, 4 JOULE, nadalje vedno po 4 JOULE!<\/p>\n

     <\/p>\n

    54. S KOLIKO JOULI ZA\u010cNEMO DEFIBRILIRATI PRI ODRASLEM?<\/span><\/p>\n

    200 J<\/p>\n

     <\/p>\n

    55. KAJ NAJPREJ NAREDIMO PRI PREKATNI DEFIBRILACIJI?<\/span><\/p>\n

    Defibriliramo.<\/p>\n

     <\/p>\n

    56. KAJ NAREDIMO PO 3 KRATNI DEFIBRILACIJI?<\/span><\/p>\n

    1 minuto o\u017eivljamo<\/p>\n

     <\/p>\n

    57. KATERI JE NAJBOLJ VERJETNI VZROK ZA ZASTOJ SRCA PRI BOLNIKU ZA KATEREGA VEMO, DA HODI NA HEMODIALIZO?<\/span><\/p>\n

    Hiperkaliemija?<\/p>\n

     <\/p>\n

    58. KAJ PRI PO\u0160KODBI Z ELEKTRI\u010cNIM TOKOM POVZRO\u010cI ZASTOJ SRCA?<\/span><\/p>\n

    Asistolija.<\/p>\n

     <\/p>\n

    59. NA KOLIKO \u010cASA PREVERJAMO PULZ PRI ASISTOLIJI?<\/span><\/p>\n

    Na 1 minuto.<\/p>\n

     <\/p>\n

    60. B NE DIHA, IMA PA PULZ. NA KOLIKO \u010cASA MED UMETNIM DIHANJEM PREVERJAMO PULZ?<\/span><\/p>\n

    Na 1 minuto<\/p>\n

     <\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    61. KDAJ LAHKO IZVAJAMO TPO ASINHRONO?<\/span><\/p>\n

    Ko smo ga intubirali.<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    62. ZA KOLIKO % ZNI\u017dAMO TLAK PO ICV?<\/span><\/p>\n

    Zni\u017eamo ga do 25% v roku od 1 minute do 24 ur.<\/p>\n

     <\/p>\n

    63. KATERO TEKO\u010cINO DAJEMO PRI HIPOVOLEMI\u010cNEM \u0160OKU?<\/span><\/p>\n

    Dajemo RINGER ali FIZIOLO\u0160KO RAZTOPINO.<\/p>\n

     <\/p>\n

    64. KAKO DOLGO TRAJA EPISTATUS?<\/span><\/p>\n

    Ve\u010d kot 30. min<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    65.Manifestacija koronarnega sindoma?<\/span><\/p>\n

    – nestabilna angina pektoris<\/p>\n

    – netrasmuralni miokardni infarkt<\/p>\n

     <\/p>\n

    66.Kateri so najnevarnej\u0161i zapleti akutnega koronarnega sindroma?<\/span><\/p>\n

    – infarkt in ventrikularna fibrilacija<\/p>\n

     <\/p>\n

    67. pri akutnem koronarnem sindromu<\/span><\/p>\n

    – podatki o bole\u010dini<\/p>\n

    – EKG spremembe<\/p>\n

    – encim troponin<\/p>\n

     <\/p>\n

    68. Kaj je akutni koronarni sindrom?<\/span><\/p>\n

    akutna destabilizacija plaka v koronarni arteriji<\/p>\n

     <\/p>\n

    69.Koliko % bolnikov ima s koronarnim sindromom ima bole\u010dino v prsih?<\/span><\/p>\n

    18 do 22%<\/p>\n

     <\/p>\n

    70.V kolik\u0161nem \u010dasu mora biti bolnik operiran s akutnim koronarnim sindromom?<\/span><\/p>\n

    2 uri<\/p>\n

    \u00a0<\/b><\/p>\n

    71.Vzroki za nastanek anevrizme aorte?<\/span><\/p>\n

    – degeneracija aortne stene<\/p>\n

    – bolezni \u017eilne stene: ateroskleroza, glivi\u010dne infekcije stene, lues<\/p>\n

    – po\u0161kodbe<\/p>\n

     <\/p>\n

    72. Najpogostej\u0161e komplikacije anevrizme aorte?<\/span><\/p>\n

    – tromboza<\/p>\n

    – disekcija<\/p>\n

    – ruptura<\/p>\n

     <\/p>\n

    73. Vzroki za nastane ali etiologija akutne periferne zapore?<\/span><\/p>\n

    – tromboembolija<\/p>\n

    – tromboza<\/p>\n

     <\/p>\n

    74. Znaki zapore periferne arterije \u2013 klini\u010dna slika?<\/span><\/p>\n

    – okon\u010dina je hladna , bleda cianoti\u010dna, neob\u010dutljiva na dotik, brez pulza, bole\u010dina<\/p>\n

     <\/p>\n

    75. Katero zdravilo, ki ga uporabljamo tudi v kasnej\u0161i fazi zdravljenja dajemo proti agregaciji trombocitov pri akutni zapori periferne arterije?<\/span><\/p>\n

    Aspirin<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    76. V kolik\u0161nem \u010dasu govorimo o odmrtju tkiva pri akutni zapori periferne arterije?<\/span><\/p>\n

    – 3 min ?<\/p>\n

     <\/p>\n

    77. Vzrok za nastanek tromboze perifernih arterij?<\/span><\/p>\n

    – tromboza v arteriji sami<\/p>\n

    – razpoka intime nad ateroskleroti\u010dnim plakom<\/p>\n

    – po\u0161kodba \u017eilne stene zaradi zunanjega vzroka<\/p>\n

     <\/p>\n

    78. Najpogostej\u0161i znaki astme?<\/span><\/p>\n

    – tahipnoi\u010den<\/p>\n

    – diha s pomo\u010djo pomo\u017enih dihalnih mi\u0161ic<\/p>\n

    – cianoti\u010den<\/p>\n

     <\/p>\n

    79. Kaj se dogaja pri astmi?<\/span><\/p>\n

    – akutna bronhokonstrikcija<\/p>\n

    – bronhialna prevzdra\u017eenost<\/p>\n

    – vneta reakcija epitela dihalnih poti<\/p>\n

     <\/p>\n

    80. Ne kardialni plju\u010dni edem \u2013 vzroki?<\/span><\/p>\n

    \u0161ok, plju\u010dnica, po\u0161kodbe plju\u010d, zdravila in toksini, hematolo\u0161ke motnje, vnetje trbu\u0161ne stene, aspiracija \u017eelod\u010dne vsebine, vdihavanje strupenih plinov in par<\/p>\n

     <\/p>\n

    81. Vzroki kardiogenega plju\u010dnega edema?<\/span><\/p>\n

    miokardni infarkt, hipertenzivna kriza, sr\u010dne aritmije, mitralna stenoza<\/p>\n

     <\/p>\n

    82. Znaki plju\u010dne embolije?<\/span><\/p>\n

    – Kardiogeni vzrok: cianoza, tahikardija, bole\u010dina. Dispnoi\u010den ka\u0161elj s penastim izme\u010dkom, diha s pomo\u010djo pomo\u017ene muskulature, obliva ga znoj, nemiren<\/p>\n

    – Nekardiogeni vzrok: poka\u017ee se ve\u010dinoma 2 do 3 po spro\u017eilnme faktorju, hipoksija, kipokapnija, ostalo je isto kot pri kardiogenem<\/p>\n

     <\/p>\n

    83. Katera sta najpogostej\u0161a simptoma plju\u010dne embolije?<\/span><\/p>\n

    du\u0161enje in pospe\u0161en utrip, cianoza, tahikardija, bole\u010dina<\/p>\n

     <\/p>\n

    84. Kaj je najpogostej\u0161i vzrok za plju\u010dno embolijo?<\/span><\/p>\n

    globoka tromboza ven spodnjih okon\u010din<\/p>\n

     <\/p>\n

    85. Kardiogeni plu\u010dni edem \u2013 zdravljenje?<\/span><\/p>\n

    zni\u017eujemo RR \u010de je\u00a0 vzrok hipertenzija; kisik, morfij<\/p>\n

     <\/p>\n

    86. Globoka venska tromboza \u2013 nevarnosti?<\/span><\/p>\n

    dolgo le\u017eanje, operacija medenice, kolkov, rodil<\/p>\n

     <\/p>\n

    87. Kako prepre\u010dimo globoko vensko trombozo?<\/span><\/p>\n

    – povijanje nog<\/p>\n

    – zgodnje vstajanje<\/p>\n

    – fizioterapija, vaje<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    88. Zakaj nastane tromboza?<\/span><\/p>\n

    – stres<\/p>\n

    – pospe\u0161eno strjevanje<\/p>\n

    – zmanj\u0161an pretok<\/p>\n

     <\/p>\n

    89. Pri epi napadu damo TIAMIN ali?<\/span><\/p>\n

    – B1 vitamin\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 50 \u2013 100 ml<\/p>\n

     <\/p>\n

    90. Prvo zdravilo za prekinitev epilepti\u010dnega napada<\/span>?<\/p>\n

    Diazepam 5mg na 4 minute do skupne doze 20 mg<\/p>\n

     <\/p>\n

    91. Kako dolgo traja epi napad<\/span>?<\/p>\n

    5 minut<\/p>\n

     <\/p>\n

    92. \u010ce je bolnik Hipertonik, koliko mora biti tlak, da pre\u017eivi?<\/span><\/p>\n

    diastoli\u010den naj ne\u00a0 bo pod 100mm\/Hg<\/p>\n

     <\/p>\n

    93. Kateri je najbolj verjetni vzrok za zastoj srca pri bolniku za katerega vemo, da hodi na <\/span><\/p>\n

    Hemodoalizo?<\/span><\/p>\n

    Acidoza?<\/p>\n

     <\/p>\n

    94. Znaki hipoglikemije<\/span><\/p>\n

    – spremenjen mentalni status od kome do psihomotorne agitacija<\/p>\n

    – ziaforeza, zvi\u0161an pulz<\/p>\n

    – paraliza, disfazija, konvulzije<\/p>\n

     <\/p>\n

    95. Kateri je prvi analgetik pri stenokardiji?<\/span><\/p>\n

    morfij<\/p>\n

     <\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    96. Na\u010delo zdravljenja bolnikov z obstojno elevacijo spojnice ST? infarkt!<\/span><\/p>\n

    – na terenu: aspirin, plavix, clexane, nitrogliceri, morfij, defibrilacija<\/p>\n

    – v bolni\u0161nici:- \u010dimprej\u0161nje odprtje intrakoronarne arterije, PTCA balonska dilatacija, fibrinoliza<\/p>\n

     <\/p>\n

    97. Dejavniki tveganja AMI?<\/span><\/p>\n

    – kajenje<\/p>\n

    – povi\u0161an RR<\/p>\n

    – \u017eivljenjske navade<\/p>\n

     <\/p>\n

    98. Mo\u017eganska kap \u2013 v kolik\u0161nem \u010dasu je u\u010dinkovito razkrajanje strdka?<\/span><\/p>\n

    do 3 ur<\/p>\n

     <\/p>\n

    99. Pri bolnikih po ICV ne smemo delati tombolize oz. ni priporo\u010dljiva?<\/span><\/p>\n

    – je imel ve\u010dje operacije v zadnjih 3 tednih<\/p>\n

    – po\u0161kodbo glave v zadnjih 3 mesecih<\/p>\n

    – krvavitev v mo\u017eganih<\/p>\n

    – epi napad<\/p>\n

    – krvavitev iz prebavil \/ se\u010dil v prvih tednih<\/p>\n

     <\/p>\n

    100. Kolik\u0161na naj bi bila vrednost diastoli\u010dnega RR pri hipertoniku po ICV?<\/span><\/p>\n

    – zni\u017eujemo do 25%<\/p>\n

    – od 1 min do 24 h, nato naj bo distalni krvni tlak 100mm\/Hg<\/p>\n

     <\/p>\n

    101. Vzrok za akutni glavobol, prisotni nevrolo\u0161ki izpadi?<\/span><\/p>\n

    – subarahnoidna krvavitev<\/p>\n

    – nenaden mo\u010dan hitro se \u0161iri<\/p>\n

     <\/p>\n

    102. Mo\u010d elektrokonverzije pri paroksizmalni supraventikularni tahikardiji<\/span><\/p>\n

    120-150 J pri bifazi\u010dnem oziroma 200 J pri monofazi\u010dnem defibrilatorju.<\/p>\n

     <\/p>\n

    103. Pri katerih motnah dajemo Amiodaron<\/span><\/p>\n

    – ventrikularna tahikardija brez pulza<\/p>\n

    – ventrikularna fibrilacija<\/p>\n

     <\/p>\n

    104. Sr\u010dni spodbujevalnik, kdaj je upravi\u010dena uporaba?<\/span><\/p>\n

    pri AV bloku III. Stopnje<\/p>\n

     <\/p>\n

    105. Maligne prekatne –\u00a0 ventrikularne ekstrasistole, kak\u0161na je krivulja?<\/span><\/p>\n

    – \u010de je ve\u010d kot 5 ekstrasistol med seboj povezanih<\/p>\n

    – \u010de se pojavi ekstrasistola na vrhu t vala<\/p>\n

     <\/p>\n

    106. Katere motnje ritma so nevarne<\/span>?<\/p>\n

    – asistolija<\/p>\n

    – VF\/VT<\/p>\n

    – AV blok III. Stopnje<\/p>\n

     <\/p>\n

    107. Katera od na\u0161tetih motenj ritma sodi med tiste, pri katerih je treba ukrepati takoj?<\/span><\/p>\n

    – VF<\/p>\n

    – AV blok II. Stopnje s frekvenco prekatov 20\/min<\/p>\n

     <\/p>\n

    108. Neugodni spremljajo\u010di znaki tahikardije?<\/span><\/p>\n

    sr\u010dni zastoj<\/p>\n

     <\/p>\n

    109. Zdravljenje paroksizmalni tahikardiji?<\/span><\/p>\n

    – vagalni manever<\/p>\n

    – amiodaron<\/p>\n

    – verapamil<\/p>\n

    – betablokator<\/p>\n

    – adenozin<\/p>\n

    – elektrokonvulzija<\/p>\n

     <\/p>\n

    110. Kdaj nastane melena ob koliko izgubljene krvi?<\/span><\/p>\n

    60 do 100 ml<\/p>\n

     <\/p>\n

    111. Vzroki krvavitve ( najpogostej\u0161i iz prebavil )<\/span><\/p>\n

    razjeda \u017eelodca, dvanajstnika, vranice, po\u017eiralnika<\/p>\n

     <\/p>\n

    112. Najpogostej\u0161i vzrok krvavitve iz prebavne cevi?<\/span><\/p>\n

    pepti\u010dna razjeda<\/p>\n

     <\/p>\n

    113. Akutna hipertenzija?<\/span><\/p>\n

    > 220\/120 z glavobolom, motnje vida, edem papile, plju\u010dni edem, mo\u017eganska krvavitev<\/p>\n

     <\/p>\n

    114. Kdaj govorimo o akutni hipotenziji?<\/span><\/p>\n

    ko je srednji tlak pod 60 mmHg<\/p>\n

     <\/p>\n

    115. Ope\u010denega bolnika moramo<\/span><\/p>\n

    – hladiti opeklino 15% – 30minut<\/p>\n

    – prostore segrevati na 34 stopinj C<\/p>\n

    – ope\u010denca za opeklino na 15% – vla\u017eiti in ogrevati<\/p>\n

    – opekline nikoli ne hladimo z ledom<\/p>\n

     <\/p>\n

    116. Kaj je huda opeklina pri odraslih?<\/span><\/p>\n

    ve\u010d kot 60% ope\u010dene povr\u0161ine pri odraslih<\/p>\n

    ve\u010d kot 30% ope\u010dene povr\u0161ine pri otrocih<\/p>\n

     <\/p>\n

    117. Kolik\u0161na je ope\u010dena povr\u0161ina \u010de je ope\u010den sprednji in zadnji del telesa?<\/span><\/p>\n

    36%<\/p>\n

     <\/p>\n

    118. Prva pomo\u010d pri opeklinah?<\/span><\/p>\n

    – odstranitev vira toplote<\/p>\n

    – izklju\u010ditev pridru\u017eenih po\u0161kodb<\/p>\n

    – izklopitev vira elektrike<\/p>\n

    – odstranitev obla\u010dil, ki niso prilepljena na ko\u017eo<\/p>\n

    – hlajenje<\/p>\n

    – spiranje<\/p>\n

    – menjava obkladkov<\/p>\n

    – prepre\u010ditev podhladitve<\/p>\n

    – ocena globine in povr\u0161ine opeklinske rane<\/p>\n

    – prvi zavoj<\/p>\n

    – transport<\/p>\n

     <\/p>\n

    119. Srednje huda opeklina<\/span><\/p>\n

    – do 30% odrasli<\/p>\n

    – do 20% otroci<\/p>\n

     <\/p>\n

    120. Lahka opeklina<\/span><\/p>\n

    – manj kot 20% odrasli<\/p>\n

    – manj kot 10% otroci<\/p>\n

     <\/p>\n

    121.Globina opekline<\/span><\/p>\n

    – epidermalna<\/p>\n

    – povrhnja dermalna<\/p>\n

    – globoka dermalna<\/p>\n

    – subdremalna<\/p>\n

     <\/p>\n

    122. Opeklinska rana \u2013 3 podro\u010dja histolo\u0161ko<\/span><\/p>\n

    – podro\u010dje koagulacije<\/p>\n

    – staze<\/p>\n

    – hiperemije<\/p>\n

     <\/p>\n

    123. Procenti opeklin po telesu?<\/span><\/p>\n

    – povr\u0161ina glave 9%<\/p>\n

    – povr\u0161ina vsakega uda 9%<\/p>\n

    – povr\u0161ina vsakega uda 189%<\/p>\n

    – povr\u0161ina trupla spredaj 18%<\/p>\n

    – povr\u0161ina trupla zadaj 18%<\/p>\n

     <\/p>\n

    124. Globoka dermalna opeklina?<\/span><\/p>\n

    – ope\u010dnata rde\u010da barva,mehurju<\/p>\n

    – slabo opazna krvna vrnitev<\/p>\n

    – slab\u0161a senzibiliteta<\/p>\n

     <\/p>\n

    125. Antidot pri zastrupitvah z organofosfati, holinergi\u010dni sindrom, karbamati?<\/span><\/p>\n

    Atropin sulfat \u2013 doziranje: 1-5 mg i.v. (bolus), nato 1mg \/ 5 minut do atropinizacije<\/p>\n

     <\/p>\n

    126. Antidot pri zastrupitvi z metenolom?<\/span><\/p>\n

    Etanol \u2013 doziranje: 0.5 g \u2013 1 g \/kg za\u010detna in 0.1-0.2 g\/kg\/h vzdr\u017eevalno<\/p>\n

     <\/p>\n

    127. Antidot pri zastrupitvi z antifrizom?<\/span><\/p>\n

    etanol<\/p>\n

     <\/p>\n

    128. Zna\u010dilnosti zastrupitve z opioidi in postopki<\/span><\/p>\n

    – hipotenzija, bradikardija, bradipnea, letargija,konfuznost, koma, hipoventilacija, apnea, mioza, hiporefleksija, plju\u010dni edem, hipotermija;<\/p>\n

    Antidot: – NALOKSON \u2013 doziranje: 0.2 \u20130.8 mg i.v.<\/p>\n

     <\/p>\n

    129. Kateri so antidoti pri zastrupitvi z:<\/span><\/p>\n

    -saliclati = paracetamol \u2013 acetil cistein<\/p>\n

    – barbiturati: benzodiazepini – Flumazenil<\/p>\n

    -antifrizom: metanol<\/p>\n

    -etilenglukolom: – Etanol<\/p>\n

    -organofosfati: – Atropin sulfat<\/p>\n

    zelena mu\u0161nica: – benzilpenicilin<\/p>\n

     <\/p>\n

    130. Kje se lahko zastrupimo z CO2?<\/span><\/p>\n

    kleti, silosi, vodnjaki, globoko rovi, slatinski vrelci, vrenje mo\u0161ta in piva<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    131. Kaj je pomembno za uspe\u0161no zdravljenje zastrupitve?<\/span><\/p>\n

    hitra identifikacija strupa<\/p>\n

     <\/p>\n

    132. Ali z zastrupitvijo predstavlja nevarnost za re\u0161evalca?<\/span><\/p>\n

    – \u010de pridemo v kontakt s strupenim plinom<\/p>\n

     <\/p>\n

    133. Pri otroku z zastrupitvijo ne smemo izpirati \u017eelodec:<\/span><\/p>\n

    – pri zau\u017eitju kislin in lugov, kadar mine od dogodka ve\u010d kot 30 minut \u2013 perforacija<\/p>\n

    – pri zau\u017eitju lahko hlapnih naftnih derivatov \u2013 aspiracija hlapov<\/p>\n

     <\/p>\n

    134. Okoli\u0161\u010dine zastrupitve?<\/span><\/p>\n

    -naklju\u010dna zastrupitev<\/p>\n

    -samo zastrupitve<\/p>\n

    -suicui, homicid<\/p>\n

    -nesre\u010de<\/p>\n

     <\/p>\n

    135. Vnos strupa?<\/span><\/p>\n

    -zau\u017eitje<\/p>\n

    -vdihavanje<\/p>\n

    -resorbcija preko ko\u017ee in sluznic<\/p>\n

    -vbrizganje v \u017eilo<\/p>\n

     <\/p>\n

    136. Najpogostej\u0161e zastrupitve v na\u0161em okolju?<\/span><\/p>\n

    – alkohol<\/p>\n

    – \u0161kropiva<\/p>\n

    – mamila<\/p>\n

    – ogljikovim monoksidom<\/p>\n

     <\/p>\n

    137. Znaki zastrupitve na osnovi C\u017dS?<\/span><\/p>\n

    – zaspan a nagovorljiv<\/p>\n

    – ni nagovorljiv, a reagira na blago bole\u010dino<\/p>\n

    – slabo reagira na hudo bole\u010dino<\/p>\n

    – nobene reakcije na bole\u010dino, odsotnost vseh refleksov<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    138.Ali so znaki zastrupitve vedno enaki?<\/span><\/p>\n

    ponavadi ne<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    139. Sekundarna dekontaminacija<\/span><\/p>\n

    – odstranitev strupa iz telesa<\/p>\n

    – forsirati diurezo in hemodializa<\/p>\n

    140. Primarna dekontaminacija?<\/span><\/p>\n

    – odstranitev zastrupljenega iz obmo\u010dja zastrupitve<\/p>\n

    – izzvati bruhanje: ne pri kislinah, lugih, nafta, pra\u0161ki<\/p>\n

    – vnos preko ko\u017ee \u2013 sle\u010demo ga in umijemo z milom in toplo vodo + za\u0161\u010ditne rokavice<\/p>\n

     <\/p>\n

    141. Znaki ventilnega \u2013 tenzijskega – zaprtega pnevmotoraxa so:<\/span><\/p>\n

    – napete vratne vene<\/p>\n

    – hipersonoren perkutorni\u00a0 zvok na prizadeti strani<\/p>\n

    – dihalna stiska<\/p>\n

    – hipotenziven<\/p>\n

    -oslabljeno dihanje na prizadeti strani<\/p>\n

     <\/p>\n

    142. Prvi ukrep pri bolniku, ki ima vse znake ventilnega pnevmotoraxa?<\/span><\/p>\n

    Zdravljenje:<\/p>\n

    – kisik<\/p>\n

    – prosta dihalna pot<\/p>\n

    – dekompresija z: i.v. kanilo (14 \u2013 16 G) v 2. interkostalnem prostoru v medioklavikularni liniji<\/p>\n

    – torakalna drena\u017ea(4 \u2013 5 interkostalni prostoru v zadnji aksilarni liniji)<\/p>\n

     <\/p>\n

    143. Zdravljenje odprtega pnevmotoraxa?<\/span><\/p>\n

    – Zapremo odprtino s treh stani<\/p>\n

    – zagotovimo prosto dihalno pot<\/p>\n

    – damo mu kisik<\/p>\n

    – \u010dim hitrej\u0161i transport v bolni\u0161nico<\/p>\n

    – vstavimo I.V. kanilo<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    144. Ventilni pnevmotorax ogro\u017ea \u017eivljenje ker?<\/span><\/p>\n

    vpliva na dihalno in cirkulacijsko tehniko<\/p>\n

     <\/p>\n

    145. Na kaj vpliva Hematotorax?<\/span><\/p>\n

    na dihanje in na cirkulacijo<\/p>\n

     <\/p>\n

    146. Masivni hematotorax \u2013 koliko krvi se izlije v plevralno votlino?<\/span><\/p>\n

    > 1500 ml<\/p>\n

     <\/p>\n

    147. Znaki masivnega hematotoraksa?<\/span><\/p>\n

    – dihalna stiska<\/p>\n

    – \u0161ok<\/p>\n

    – avskultatorno ne sli\u0161imo dihanja na prizadeti strani<\/p>\n

    – perkutorno na prizadeti strani prisotna zamolklina<\/p>\n

     <\/p>\n

    148. Zdravljenje masivnega hematotoraksa?<\/span><\/p>\n

    – prosta dihalna pot<\/p>\n

    – damo mu kisik<\/p>\n

    – hiter prevoz v bolni\u0161nico<\/p>\n

    – I.V. kanila + infuzija<\/p>\n

     <\/p>\n

    149. Nestabilni prstni ko\u0161?<\/span><\/p>\n

    – nastane kadar je zlomljenih vtri ali ve\u010d reber na dveh mestih<\/p>\n

    Zdravljenje:<\/p>\n

    – – prosta dihalna pot<\/p>\n

    – damo mu kisik<\/p>\n

    – hiter prevoz v bolni\u0161nico<\/p>\n

    – I.V. kanila + infuzija<\/p>\n

    – pogosto ga je potrebno orotahealno intubirati<\/p>\n

     <\/p>\n

    150. Tamponada srca?<\/span><\/p>\n

    – nastane zaradi penetrantne poo\u0161kodbe prstnega ko\u0161a<\/p>\n

    – pride do hitrega nabiranja krvi v prostoru med srcem in osr\u010dnikom<\/p>\n

    Klini\u010dna slika:<\/p>\n

    – hipotenzija<\/p>\n

    – nabrekle vratne vene<\/p>\n

    – zamolkli sr\u010dni toni<\/p>\n

    – paradoksni pulz<\/p>\n

    Zdravljenje:<\/p>\n

    – prosta dihalna pot<\/p>\n

    – damo mu kisik<\/p>\n

    – hiter prevoz v bolni\u0161nico<\/p>\n

    – I.V. kanila + infuzija<\/p>\n

     <\/p>\n

    151. Na\u0161tej tri to\u010dkovne sisteme za ocenjevanje te\u017eavnostne stopnje politravme?<\/span><\/p>\n

    – AIS<\/p>\n

    – ISS<\/p>\n

    – GCS<\/p>\n

    – RTS<\/p>\n

     <\/p>\n

    152. Glavne pomanjkljivosti GCS sta:<\/span><\/p>\n

    – odvisna od terapije<\/p>\n

    – te\u017eavna za ocenjevanje otrok<\/p>\n

     <\/p>\n

    153. Najpogostej\u0161i organski zapleti pri politravmi so?<\/span><\/p>\n

    po\u0161kodbe glave in mo\u017eganov<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    154. Zgodnja faza zdravljenja pri politravmatizirancih je?<\/span><\/p>\n

    – reanimacija<\/p>\n

    – operacija<\/p>\n

    – stabilizacija<\/p>\n

     <\/p>\n

    155. Pozna faza zdravljenja politravmatiziranih je?<\/span><\/p>\n

    – podpiranje okvarjenih organskih funkcij<\/p>\n

    – rehabilitacija<\/p>\n

    -prepre\u010ditev zapletov<\/p>\n

     <\/p>\n

    156. Ukrepi pri sumu na po\u0161kodbo trebu\u0161nih organov?<\/span><\/p>\n

    – hiter transport<\/p>\n

    – polle\u017ee\u010di polo\u017eaj<\/p>\n

    – nastavimo I.V. kanal<\/p>\n

     <\/p>\n

    157. Zanesljivi znaki zloma so?<\/span><\/p>\n

    – \u0161trle\u010da kost iz rane<\/p>\n

    – patolo\u0161ka gibljivost<\/p>\n

    – deformacija<\/p>\n

     <\/p>\n

    158. Arterijsko krvavitev iz 8 cm velike rane na podlahti ustavimo na kraju nesre\u010de z?<\/span><\/p>\n

    – s pritiskom na nadlahtno arterijo brahialis<\/p>\n

    – kompresijskim povojem<\/p>\n

    – maksimalno fleksijo komolca<\/p>\n

     <\/p>\n

    159. Nujni medicinski postopki pri zlomu okon\u010dine?<\/span><\/p>\n

    – imobilizacija<\/p>\n

    – analgezija<\/p>\n

    – sterilno prekritje odprtega zloma<\/p>\n

    – infuzija<\/p>\n

     <\/p>\n

    160. GCS ima razpon to\u010dk?<\/span><\/p>\n

    3 do 15<\/p>\n

     <\/p>\n

    161. Primarna po\u0161kodba mo\u017eganov je?<\/span><\/p>\n

    – zlom lobanje<\/p>\n

    – raztrganine<\/p>\n

    – udarnine<\/p>\n

    – obtol\u010denine<\/p>\n

     <\/p>\n

    162. Sekundarna po\u0161kodba mo\u017eganov je?<\/span><\/p>\n

    – epiduralni hematom<\/p>\n

    – edem mo\u017eganov<\/p>\n

     <\/p>\n

    163. Koma brez \u017eari\u0161\u010dnih simptomov je?<\/span><\/p>\n

    – uremi\u010dna<\/p>\n

    – hepati\u010dna<\/p>\n

    – hiperglikemi\u010dna<\/p>\n

     <\/p>\n

    164. Intrakranialni pritisk je?<\/span><\/p>\n

    znotraj lobanjski tlak<\/p>\n

     <\/p>\n

    165. Pri katerih po\u0161kodbah izvedemo na terenu imobilizacijo\u00a0 uda?<\/span><\/p>\n

    – zlomi<\/p>\n

    – zvini<\/p>\n

    – izpahi<\/p>\n

    – opekline<\/p>\n

    -vratni hrbtenici<\/p>\n

    -pri rupturi in nateg vezi<\/p>\n

     <\/p>\n

    166. Kaj je IKT – ICP<\/span><\/p>\n

    – njegova vrednost je od 0 \u2013 15 mmHg<\/p>\n

    – tvorijo ga likvor mo\u017egani in koli\u010dina cirkulirajo\u010de krvi<\/p>\n

     <\/p>\n

    167. Kdaj za\u010dnemo zvi\u0161evati CPP?<\/span><\/p>\n

    pri 50 mmHg<\/p>\n

     <\/p>\n

    168. Pri GCS ocenjujemo?<\/span><\/p>\n

    – motoriko s 6 to\u010dkami<\/p>\n

    – odpiranje o\u010di s 4 to\u010dkami<\/p>\n

    – govor s 5 to\u010dkami<\/p>\n

     <\/p>\n

    169. Kaj je politravma?<\/span><\/p>\n

    isto\u010dasna po\u0161kodba dveh ali ve\u010d regij ali organskih sistemov, ko je vsaj eden \u017eivljenjsko pomemben<\/p>\n

     <\/p>\n

    170. Za\u010detni problemi bolnika s politravmo?<\/span><\/p>\n

    – mo\u017enost krvavitve<\/p>\n

    – nezavest<\/p>\n

    – hipotermija<\/p>\n

    – hipodinami\u010dni \u0161ok<\/p>\n

    – hipoksija<\/p>\n

     <\/p>\n

    171. Cerebralni venski pritisk moramo vzdr\u017eevati nad?<\/span><\/p>\n

    70 mmHg<\/p>\n

     <\/p>\n

    172. Nevarnost izkrvavitve je<\/span><\/p>\n

    za\u010detni klini\u010dni problem pri politravmatiziranem\u00a0 bolniku?<\/p>\n

     <\/p>\n

    173. Koliko po oceni GCS intubiramo bolnika?<\/span><\/p>\n

    < 8<\/p>\n

     <\/p>\n

    174. Motnje zavesti?<\/span><\/p>\n

    – kvalitativne: somnolenca, sopor, koma<\/p>\n

    – kvantitativne: zmedenost, zamra\u010denost, delirantno skaljena zavest<\/p>\n

     <\/p>\n

    175. Koma z \u017eari\u0161\u010dnim simptomi v C\u017dZ?<\/span><\/p>\n

    – intracerebralni hematom<\/p>\n

    – tromboza mo\u017eganske arterije<\/p>\n

    – embolija mo\u017eganske arterije<\/p>\n

     <\/p>\n

    176. NMP pri krvavitvi?<\/span><\/p>\n

    – ustavitev krvavitve<\/p>\n

    – nadomestitev teko\u010dine<\/p>\n

    – avtotrasfuzija \u2013 trendelenburgov polo\u017eaj<\/p>\n

    – analgezija<\/p>\n

    – hiter transport<\/p>\n

     <\/p>\n

    177. Po kak\u0161nem vrstnem redu tria\u017eiramo, \u010de je prisotno ve\u010d po\u0161kodovancev?<\/span><\/p>\n

    – zagotovitev dihalne poti<\/p>\n

    – zagotovitev ventilacije<\/p>\n

    – vzdr\u017eevanje cirkulacije in obvladovanje krvavitev<\/p>\n

     <\/p>\n

    178. Kako anestezist zni\u017ea ICP med operacijo?<\/span><\/p>\n

    s sedacijo<\/p>\n

     <\/p>\n

    179. SEDATIV<\/span><\/p>\n

    – Norcaron<\/p>\n

    – dormicum<\/p>\n

     <\/p>\n

    180. Najpogostej\u0161e po\u0161kodba pri politravmatiziranih?<\/span><\/p>\n

    – mo\u017egani na prvem mestu<\/p>\n

    – sp. Okon\u010dine<\/p>\n

    – prsni ko\u0161<\/p>\n

    – glava<\/p>\n

    – medenica<\/p>\n

    – zg. okon\u010dine<\/p>\n

    – trebuh<\/p>\n

    – hrbtenica<\/p>\n

     <\/p>\n

    181. Koma z znaki vnetja ali dra\u017eenja mening:<\/span><\/p>\n

    – gnojni meningitis<\/p>\n

    – TBC meningitis<\/p>\n

    – subarahnoidea krvavitev<\/p>\n

    – encefalitis<\/p>\n

    – meningo vaskularni sifilis<\/p>\n

    – AIDS<\/p>\n

     <\/p>\n

    182. V kateri fazi je nevarnost izsu\u0161itve<\/span><\/p>\n

    1.faza oz. zgodnja faza<\/p>\n

     <\/p>\n

    183. Po\u0161kodbe z elektri\u010dnim tokom?<\/span><\/p>\n

    – izmeni\u010dni \u2013 VF, tetani\u010dne mi\u0161i\u010dne kontrakcije<\/p>\n

    – enosmerni \u2013 asistolija, ena sam mi\u0161i\u010dni kr\u010d<\/p>\n

     <\/p>\n

    184. Hipotermija?<\/span><\/p>\n

    tem. Telesa je pod 35 stopinj C<\/p>\n

     <\/p>\n

    185. Kdaj pride pri hipotermi\u010dnem bolniku do atrijske fibrilacije, ventrikularne fibrilacije?<\/span><\/p>\n

    < 28 stopinj C<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    186. Na koliko segrevamo vdihan zrak pri hipotermi\u010dne bolniku?<\/span><\/p>\n

    naj bo vla\u017een in segre od 40 do 46 stopinj C<\/p>\n

     <\/p>\n

    187. Na koliko segrejemo teko\u010dino pri za peritonealno lava\u017eo?<\/span><\/p>\n

    do 45 stopinj C<\/p>\n

     <\/p>\n

    188. Znaki blagega poslab\u0161anja po\u0161kodbe glave?<\/span><\/p>\n

    – zenici raz\u0161irjeni<\/p>\n

    – zaspanost<\/p>\n

    – bruhanje<\/p>\n

     <\/p>\n

    189. Chrus sindrom pridru\u017eene po\u0161kodbe?<\/span><\/p>\n

    odpoved ledvic<\/p>\n

     <\/p>\n

    190. Kdaj je hipotermija zmerna?<\/span><\/p>\n

    30do 32 stopinj C<\/p>\n

     <\/p>\n

    191. Komatozna stanja 3 skupine?<\/span><\/p>\n

    – koma brez \u017eari\u0161\u010dnih simptomov C\u017dS<\/p>\n

    – koma z zanki vnetja ali dra\u017eenja mening<\/p>\n

    – koma z \u017eari\u0161\u010dnimi simptomi C\u017dS<\/p>\n

     <\/p>\n

    192. Kdo spada med politravmatizirance?<\/span><\/p>\n

    – vsi ki imajo spremembe zavesti<\/p>\n

    – vsi ki imajo zanke \u0161oka<\/p>\n

    – vsi ki imajo ve\u010d zlomov<\/p>\n

     <\/p>\n

    193. Razdelitev po\u0161kodb z elektri\u010dnim tokom?<\/span><\/p>\n

    – glede na volta\u017eo in po smeri elektri\u010dnega toka?<\/p>\n

     <\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    194. Od \u010desa je odvisna stopnja po\u0161kodbe z elekt. Tokom?<\/span><\/p>\n

    jakosti, smeri toka, \u010dasu izpostavljenosti, izpostavljena povr\u0161ina, spremljajo\u010de po\u0161kodbe, predhodna obolenja<\/p>\n

     <\/p>\n

    195. Masovne nesre\u010de<\/span><\/p>\n

    – takoj\u0161nja oskrba \u2013 ljudje na mestu nesre\u010de<\/p>\n

    – PP \u2013zdravstveno osebje v 2 \u2013 3 urah po nesre\u010di<\/p>\n

    – organizirana re\u0161evalna akcija<\/p>\n

     <\/p>\n

    196. Definicija ATLS<\/span><\/p>\n

    usoda po\u0161kodovancev je odvisna od optimalne oskrbe takoj po po\u0161kodbi \u2013 obdobje zlate ure<\/p>\n

     <\/p>\n

    197. Koliko mora biti pri po\u0161kodovanih PaO2 in SaO2?<\/span><\/p>\n

    – PaO2 = 95%<\/p>\n

    – SaO2 – > 70<\/p>\n

     <\/p>\n

    198. Nevrogeni \u0161ok nastane zaradi po\u0161kodbe?<\/span><\/p>\n

    – hrbtenja\u010de<\/p>\n

    – mo\u017eganov<\/p>\n

    – hrbtnega mozga<\/p>\n

     <\/p>\n

    199. Splo\u0161ni simptomi \u0161oka so:<\/span><\/p>\n

    motnje zavesti, hladna lepljiva ko\u017ea, zni\u017ean krvni tlak, pospe\u0161en krvni utrip, zni\u017eana urna diureza<\/p>\n

     <\/p>\n

    200. Septi\u010dni \u0161ok lahko nastane zaradi?<\/span><\/p>\n

    – gnojnega peritonitisa<\/p>\n

    – perforacije vnetega \u017eol\u010dnika<\/p>\n

    – operacije goleni<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    201. V hiperdinami\u010dni obliki septi\u010dnega \u0161oka ima bolnik?<\/span><\/p>\n

    – zvi\u0161ano telesno temperaturo<\/p>\n

    – tahikardijo<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    202. Glavni problemi pri travmatskem \u0161oku?<\/span><\/p>\n

    – hipovolemi\u010dni \u0161ok<\/p>\n

    – infekcija<\/p>\n

    – reperfuzijske po\u0161kodbe<\/p>\n

     <\/p>\n

    203. Hiperdinami\u010dni \u0161ok je?<\/span><\/p>\n

    – bolnik ima pospe\u0161en utrip<\/p>\n

    – ko\u017ea je ro\u017enata<\/p>\n

    – periferni edemi<\/p>\n

    – RR normalen ali ni\u017eji<\/p>\n

     <\/p>\n

    204. Katera zdravila damo pri anafilakti\u010dnem \u0161oku<\/span><\/p>\n

    Adrenalin, kortikosteroid, antihistaminik, kisik, infuzija<\/p>\n

     <\/p>\n

    205. Kaj je razlog za nastanek hiperdinami\u010dnega \u0161oka?<\/span><\/p>\n

    – spinalni \u0161ok<\/p>\n

    – kardiogeni \u0161ok<\/p>\n

     <\/p>\n

    206. Hemoragi\u010dni \u0161ok pri odraslem- koliko teko\u010dine mu spustimo v bolus?<\/span><\/p>\n

    2000 ml<\/p>\n

    npr. \u010de je izgubil 500ml krvi, mora dobiti 1500 kristaloidov ali 500 koloidov<\/p>\n

    koloidi 1:1<\/p>\n

    kristaloidi v3:1<\/p>\n

     <\/p>\n

    207. \u010ce je otrok v hipovolemi\u010dnem \u0161oku, koliko teko\u010dine mu spustimo v bolus<\/span><\/p>\n

    20 ml\/kg TT \u2013 otrok<\/p>\n

     <\/p>\n

    208. Vzroki obstruktivnega \u0161oka po po\u0161kodbi<\/span><\/p>\n

    – tamponada srca<\/p>\n

    – tenzijski pnevmotoraks<\/p>\n

     <\/p>\n

    209. Kaj povzro\u010da obstruktivni \u0161ok?<\/span><\/p>\n

    – masivna plju\u010dna tromboembolija<\/p>\n

    – tenzijski pnevmotoraks<\/p>\n

     <\/p>\n

    210. Anafilakti\u010dni \u0161ok \u2013 vzroki?<\/span><\/p>\n

    reakcija po izpostavitvi antigenu<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    211. Septi\u010dni \u0161ok \u2013 vzroki?<\/span><\/p>\n

    – bakterije<\/p>\n

    – endotoksini<\/p>\n

    – posledica spro\u0161\u010danja citoksinov kot meditatorjev vnetja<\/p>\n

     <\/p>\n

    212. \u0160ok \u2013 kaj pomeni<\/span><\/p>\n

    hudo nenadno stanje ki ogro\u017ea \u010dlovekovo \u017eivljenje<\/p>\n

     <\/p>\n

    213. Vzroki \u0161okovnega stanja?<\/span><\/p>\n

    – hipovolemija: krvavitev, izguba telesnih teko\u010din<\/p>\n

    – kardiogeni: inarkt sr\u010dne mi\u0161ice, motnje ritma, popu\u0161\u010danje in nizki utripni volumen, oviranje pretoka<\/p>\n

    – tokso\u010dni ali septi\u010dni<\/p>\n

    – anafilakti\u010dni<\/p>\n

    – nevrogeni<\/p>\n

    – travmatski<\/p>\n

     <\/p>\n

    214. Znaki in terapija hipovolemi\u010dnega \u0161oka!<\/span><\/p>\n

    – nastane zaradi prevelikega bruhanja, driskah prekomernemu znojenju, prekomerni uporabi diuretikov, sladkorni bolezni<\/p>\n

    Znaki motnje zavesti, nemir, prazne vratne vene, suha ko\u017ea, nizek sistoli\u010dni in diastoli\u010dni tlak<\/p>\n

    Terapija: kisik. RL, fiziolo\u0161ka raztopina,<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    215. Opeklinski \u0161ok?<\/span><\/p>\n

    – nastane pri opeklini ki je ve\u010dja od 25% telesne povr\u0161ine<\/p>\n

    – vzrok je izguba teko\u010dine<\/p>\n

     <\/p>\n

    216. Kardiogeni \u0161ok \u2013 ukrepi in terapija<\/span><\/p>\n

    – nastane zaradi popu\u0161\u010danja delovanja sr\u010dne mi\u0161ice in zaradi oviranegapretoka krvi skozi srce<\/p>\n

    Znaki: bole\u010dina v prsih, prekomerno napolnjene vratne vene<\/p>\n

    Terapija: ventilacija, ifuzija, \u010drpalka, kisik, nadome\u0161\u010danje teko\u010dine, umetna dihalna pot,<\/p>\n

     <\/p>\n

    217. Nevrogeni \u0161ok Th<\/span><\/p>\n

    pri vrednosti manj kot 8 po GCS je potrebnaumetna dihalna pot, predihavanje, kristaloidi, analgetik, za 30% vzdignjeno vzglavje<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    218. Posledica hemoragi\u010dnega \u0161oka?<\/span><\/p>\n

    najpogosteje notranjih krvavitev ( v lobanjsko votlino, hematotorax, v trebuh, zaprti zlom velikih kosti in medenice)<\/p>\n

     <\/p>\n

    219. Hipervolemi\u010dni \u0161ok \u2013 pravilno zaporedje?<\/span><\/p>\n

    – ocena stanja, dihanja in cirkulacij<\/p>\n

    – kisik-<\/p>\n

    – teko\u010dine<\/p>\n

    – analgetik<\/p>\n

    – sedativi<\/p>\n

    – \u017eelod\u010dna cevka<\/p>\n

    – trajni urinki kateter<\/p>\n

     <\/p>\n

    220. Septi\u010dni \u0161ok ?<\/span><\/p>\n

    kadar sepso \u0161e spremlja hipotenzija<\/p>\n

     <\/p>\n

    221. Katero teko\u010dino dajemo pri hopovolemi\u010dnem \u0161oku?<\/span><\/p>\n

    Kristaloide<\/p>\n

     <\/p>\n

    222. Travmatski \u0161ok problemi?<\/span><\/p>\n

    – razvije se pri politravmi<\/p>\n

    – tukaj dajemo prednost analgeziji<\/p>\n

     <\/p>\n

    [wp_ad_camp_1]<\/p>\n

    223. Kolik\u0161na je koli\u010dina cirkulirajo\u010de krvi pri odrasli osebi?<\/span><\/p>\n

    224. Od \u010desa je odvisna oksigenacija?<\/span><\/p>\n

    225. Koliko krat izvedemo abdominalni sunek in tol\u010denje po hrbtu med lopaticami?<\/span><\/p>\n

    226. Katere ritme lahko na monitorju zasledimo pri nenadni smrti? Sinusni ritem to je sigurno prav, \u0161e ve\u010d je bilo na\u0161tetih?<\/span><\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    227. Kak\u0161en je pretok venflonke 14G?<\/span><\/p>\n

    270 ml\/min<\/p>\n

     <\/p>\n

    228. Pretok kanile 16 G?<\/span><\/p>\n

    180ml\/min<\/p>\n

     <\/p>\n

    229. Koliko ve\u010djo dozo zdravila moramo dati endotrahealno za razliko od I.V.?<\/span><\/p>\n

    2 \u2013 2.5 krat ve\u010djo dozo<\/p>\n

     <\/p>\n

    230. Kaj je zlato pravilo sprostitve dihalne poti?<\/span><\/p>\n

    endotrahealna intubacija z tubusom ne manj\u0161im od 7\u00a0 m<\/p>\n

    alternativa je lahko tudi kombi tubus ali laringealna maska ni primerna za asinhrono o\u017eivljanje<\/p>\n

     <\/p>\n

    231. Kaj opazujemo pri bolniku ki ne diha?<\/span><\/p>\n

    dvig prsnega ko\u0161a<\/p>\n

    \u010dutimo sapo na obrazu<\/p>\n

    poslu\u0161amo dihanje<\/p>\n

     <\/p>\n

    232. Prva doza AMIODARONA?<\/span><\/p>\n

    je 300mg i.v. v bolusu neposredno pred 4. \u0161okom razred\u010den z 20ml 5% glukoze<\/p>\n

     <\/p>\n

    233. Koliko vpihov damo, \u010de dajemo adrenalin intratrahealno?<\/span><\/p>\n

    5 vpihov<\/p>\n

     <\/p>\n

    234. Kdaj je smiselno izvesti prekordialni udarec po zastoju srca?<\/span><\/p>\n

    \u010ce se v trenutku, ko nastopi sr\u010dni zastoj, nahajamo ob bolniku in smo torej\u00a0 pri\u010da zastoja, ali \u010de zastoj zasledimo na monitorju in defibrilator ni takoj dosegljiv. Znotraj 30 sekund.<\/p>\n

     <\/p>\n

    235. Za\u010detna mo\u010d pri defibrilaciji odraslega in kdaj defibriliramo?<\/span><\/p>\n

    V primeru, da je prisoten ritem VF\/VT, napolnimo defibrilator in spro\u017eimo en elektri\u010dni \u0161ok (150-200 J pri bifazi\u010dnem ali 360 J pri monofazi\u010dnem defibrilatorju).<\/p>\n

     <\/p>\n

    236. Adrenalin katera trditev ne dr\u017ei?<\/span><\/p>\n

    zni\u017ea sistemski \u017eilni upor (v resnici ZVI\u0160A sistemski \u017eilni upor )<\/p>\n

     <\/p>\n

    237. Koliko \u010dasa porabimo, da ugotovimo da bolnik ne diha?<\/span><\/p>\n

    10 sekund<\/p>\n

     <\/p>\n

    238. Reanimacijska zdravila so?<\/span><\/p>\n

    – Adrenalin ali Suprarenin<\/p>\n

    – Atropin<\/p>\n

    – Kordarone ali Amiodaron<\/p>\n

    – Xylocain ali Lidokain<\/p>\n

    – Natrijev hidrokarbonat \u2013 NaHCa3<\/p>\n

    – Magnezijev sulfat \u2013 MgSo4<\/p>\n

    – Vazopresin<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    239. Enkratna skupna doza ATROPINA? <\/span><\/p>\n

    atropin v dozi 3 mg i.v. (ali 6 mg intratrahealno) v enkratni dozi in na ta na\u010din v popolnosti zavremo n. vagus<\/p>\n

     <\/p>\n

    240. Kak\u0161en je procent uspe\u0161nosti, \u010de ne defibriliramo takoj?<\/span><\/p>\n

    Uspe\u0161nost o\u017eivljanja v tej skupini bolnikov je odvisna od \u010dasa, ki je potekel do prve defibrilacije. Verjetnost uspe\u0161ne defibrilacije se zmanj\u0161a za 7 – 10 % z vsako minuto odla\u0161anja s postopkom.<\/p>\n

     <\/p>\n

    241. Kdaj ozna\u010dimo asistolijo kot patolo\u0161ko?<\/span><\/p>\n

    – z dolo\u010danjem pravilne lege in postavitve EKG elektrod za monitoring;<\/p>\n

    – z dolo\u010danjem ritmov v I. \u00a0in II. odvodu .<\/p>\n

     <\/p>\n

    242. Za\u010detna jakost defibrilacije pri VT?<\/span><\/p>\n

    (150-200 J pri bifazi\u010dnem ali 360 J pri monofazi\u010dnem defibrilatorju).<\/p>\n

     <\/p>\n

    243. Katero zdravilo lahko spro\u017ei atrijsko fibrilacijo?<\/span><\/p>\n

    Lanitop ali Lanikor? \u2013obe zdravili lahko spro\u017eita fibrilacijo?<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    244. Kolik\u0161en je za\u010detni bolus pri ventilaciji?<\/span><\/p>\n

    250 ml ?<\/p>\n

     <\/p>\n

    245. Katera zdravila lahko dajemo intratrehealno?<\/span><\/p>\n

    adrenalin ali suprarenin, Lidokain ali Xylocain, atropin, Nalokson ali Narcanti<\/p>\n

     <\/p>\n

    246. Ali bolniku, ki smo dali Amiodaron ali Kordarone smemo dati Lidokain ali Xylocain?<\/span><\/p>\n

    ne<\/p>\n

     <\/p>\n

    247. Aistolija\u00a0 –\u00a0 preverjanje pulza koliko \u010dasa?<\/span><\/p>\n

    10 sekund<\/p>\n

     <\/p>\n

    248. Asistolija\u00a0 –\u00a0 nato vzpostavitev\u00a0 VT\/VF \u2013 na koliko \u010dasa preverjamo pulz?<\/span><\/p>\n

    kontroliramo sr\u010dni ritem na 2 minuti, 10 sekund<\/p>\n

     <\/p>\n

    249. Po treh defibrilacijah je naslednja jakost defibrilacije?<\/span><\/p>\n

    (150 \u2013360 J pri bifazi\u010dnem ali 360 J pri monofazi\u010dnem defibrilatorju)<\/p>\n

     <\/p>\n

    250. Kaj storimo najprej, ko ugotovimo VT\/VF?<\/span><\/p>\n

    V primeru, da je prisoten ritem VF\/VT, napolnimo defibrilator in spro\u017eimo en elektri\u010dni \u0161ok (150-200 J pri bifazi\u010dnem ali 360 J pri monofazi\u010dnem defibrilatorju).<\/p>\n

     <\/p>\n

    251. Intubacije ki omogo\u010dajo asinhrono o\u017eivljanje?<\/span><\/p>\n

    Uporaba kombitubusa\u00a0 in laringealnega tubusa\u00a0 prav tako omogo\u010da asinhrono o\u017eivljanje. Tudi laringealna maska predstavlja mo\u017enost za oskrbo dihalne poti, vendar ni vedno primerna za asinhroni tip o\u017eivljanja.<\/p>\n

     <\/p>\n

    252. Ko smo izvedli asinhrono intubacijo kaj ne smemo opustiti?<\/span><\/p>\n

    Ko smo bolnika uspe\u0161no intubirali, lahko nadaljnje o\u017eivljanje poteka asinhrono,\u00a0 kar pomeni, da pri predihavanju ne prenehamo s sr\u010dno masa\u017eo. KISIK ????<\/p>\n

     <\/p>\n

    253. Katero zdravilo damo pri vztrajni ventrikularni fibrilaciji?<\/span><\/p>\n

    adrenalin pred tretjim \u0161okom, amiodaron pred \u010detrtim \u0161okom.<\/p>\n

     <\/p>\n

    254. Kaj najprej naredimo pri prekatni fibrilaciji?<\/span><\/p>\n

    defibriliramo<\/p>\n

     <\/p>\n

    255. Kaj naredimo po treh defibrilacijah?<\/span><\/p>\n

    Damo amiodaron v odmerku 300 mg i.v. v bolusu.<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    256. Kdaj lahko izvajamo TPO asinhrono?<\/span><\/p>\n

    kadar imamo bolnika priklju\u010denega na ventilator ali respirator.<\/p>\n

     <\/p>\n

    257. Veriga pre\u017eivetja obsega pravo\u010dasne postopke?<\/span><\/p>\n

    – Zgodnja prepoznava bolnika in klic po pomo\u010d –<\/p>\n

    – Zgodnji TPO, za pridobitev \u010dasa \u2013 nadomestno dihanje in krvni otok<\/p>\n

    – Zgodnja defibrilacija za vzpostavitev ritma \u2013 zgodnja defibrilacija<\/p>\n

    – Nadaljnji\u00a0 postopki in oskrba po o\u017eivljanj \u2013 dodatni postopki kjer \u017eelimo odstraniti vzrok sr\u010dnega zastoja<\/p>\n

     <\/p>\n

    258. Vrstni red o\u017eivljanja?<\/span><\/p>\n

    VARNOST BOLNIKA\/PO\u0160KODOVANCA IN RE\u0160EVALCEV<\/p>\n

    Preverjanje odzivnosti bolnika<\/p>\n

    KLIC NA POMO\u010c (V NEPOSREDNEM OKOLJU!)<\/p>\n

    Odprtje dihalnih poti<\/p>\n

    Preverjanje dihanja<\/p>\n

    KLIC 112!<\/p>\n

    30 KOMPRESIJ PRSNEGA KO\u0160A (sredina prsnega ko\u0161a!)<\/p>\n

    PONOVNO ODPIRANJE DIHALNIH POTI IN DVA U\u010cINKOVITA VPIHA (1s)<\/p>\n

    KPO 30:2<\/p>\n

    Defibrilacija<\/p>\n

     <\/p>\n

    259. Kako zagotovimo prosto dihalno pot?<\/span><\/p>\n

    – s trojnim manevrom dvig spodnje \u010deljusti<\/p>\n

    – endotrahealna intubacija<\/p>\n

    – konikotomija<\/p>\n

     <\/p>\n

    260. Katere motnje ritma so \u017eivljenjsko nevarne?<\/span><\/p>\n

    Prekatna fibrilacija (VF) in prekatna tahikardija (VT) brez pulza.<\/p>\n

     <\/p>\n

    261. Kaj spada pod TPO?<\/span><\/p>\n

    – vzdr\u017eevanje odprtih dihalnih poti<\/p>\n

    – podpora dihanja in cirkulacije brez opreme<\/p>\n

     <\/p>\n

    262. Naj zanesljivej\u0161i in naju\u010dinkovitej\u0161i pripomo\u010dki za ohranjanje proste dihalne poti?<\/span><\/p>\n

    – endotrahealni tubus<\/p>\n

    – combitubus<\/p>\n

    – laringealni tubus<\/p>\n

     <\/p>\n

    263. Na\u010din dajanja zdravil med reanimacijo?<\/span><\/p>\n

    i.v. ali intratrahealno<\/p>\n

     <\/p>\n

    264. Najpogostej\u0161i reverzibilni vzroki za sr\u010dni zastoj?<\/span><\/p>\n

    4H<\/p>\n

    – HIPOKSIJA<\/p>\n

    – HIPOVOLEMIJA<\/p>\n

    – HIPER\/HIPOKALIEMIJA, HIPOKALCIEMIJA, ACIDOZA<\/p>\n

    – HIPOTERMIJA<\/p>\n

    4T<\/p>\n

    – TENZIJSKI PNEVMOTORAKS<\/p>\n

    – TAMPONADA SRCA<\/p>\n

    – TOKSINI<\/p>\n

    – TROMBEMBOLIJA<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    265. Kako dolgo defibriliramo?<\/span><\/p>\n

    dokler je prisotna ventrikularna fibrilacija ali ventrikularna tahikardija<\/p>\n

     <\/p>\n

    266. Kako dolgo o\u017eivljamo?<\/span><\/p>\n

    – \u017ertev ka\u017ee znake \u017eivljenja;<\/p>\n

    – ne pride nujna medicinska pomo\u010d;<\/p>\n

    – se ne utrudite.<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    267. Kaj je prvi ukrep pri VF?<\/span><\/p>\n

    defibrilacija<\/p>\n

     <\/p>\n

    268. Mo\u010d sinhronizirane elektrokonverzije pri ventrikularni ali prekatni tahikardiji?<\/span><\/p>\n

    Za VT uporabimo za\u010detno energijo 120 \u2013150 J pri bifazi\u010dnem oz. 200 J pri\u00a0 monofazi\u010dnem\u00a0 defibrilatorju.<\/p>\n

     <\/p>\n

    269. Kombinacija zdravil oz. vrstni red pri DPO?<\/span><\/p>\n

    adrenalin, kateremu takoj sledi tretji \u0161ok iste mo\u010di in nadaljevanje KPO (vzorec: ZDRAVILO \u2013 \u0160OK \u2013 KPO – KONTROLA RITMA \u2013 ZDRAVILO \u2013\u0160OK – KPO\u2026.). \u010ce VF\/VT vztraja tudi po tretjem \u0161oku, damo amiodaron v odmerku 300 mg i.v. v bolusu (neposredno pred 4. \u0161okom).<\/p>\n

     <\/p>\n

    270. Osnovno zdravilo pri supraventrikularni tahikardiji?<\/span><\/p>\n

    Adrenalin<\/p>\n

     <\/p>\n

    271. Nenadna smrt je lahko posledica?<\/span><\/p>\n

    – akutnega koronarnega sidroma<\/p>\n

    – valvularne sr\u010dne bolezni<\/p>\n

    – pulmonalnih embolizmov<\/p>\n

    – neznanega vzroka<\/p>\n

    – intrakranialni incident<\/p>\n

    – kardiomiopatija<\/p>\n

    – elektrolitske motnje<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    272. Nenadna smrt je dogodek , ko bolnik nenadoma:<\/span><\/p>\n

    – ne diha,je nezavesten<\/p>\n

    – nima znakov delovanja krvnega obtoka<\/p>\n

     <\/p>\n

    273. Razlogi sr\u010dnega napada so lahko?<\/span><\/p>\n

    – fizi\u010dni napor<\/p>\n

    – kr\u010d sr\u010dne \u017eile<\/p>\n

    – nezadostna oskrba srca s kisikom<\/p>\n

     <\/p>\n

    274. Zmanj\u0161anje smrtnosti zaradi nenadne smrti?<\/span><\/p>\n

    – prenehanje kajenja<\/p>\n

    – zdravljenje zvi\u0161anega krvnega tlaka<\/p>\n

    – zdravljenje dejavnikov tveganja<\/p>\n

     <\/p>\n

    275. Kak\u0161en je namen TPO?<\/span><\/p>\n

    – Namen temeljnih postopkov o\u017eivljanja (TPO) je zagotoviti\u00a0\u00a0 krvni obtok in dihanje ter tako pridobiti \u010das in po\u010dakati na nujno medicinsko pomo\u010d (podalj\u0161ati posku\u0161amo \u010das od sr\u010dnega zastoja do nastanka mo\u017eganske smrti.)<\/p>\n

     <\/p>\n

    276. Znaki sr\u010dnega napada?<\/span><\/p>\n

    bole\u010dina za prsnic, ki lahko iz\u017eareva v roko ali vrat, spodnjo \u010deljust, v hrbet med obe lopatici, pomanjkanje zraka, du\u0161enje, hladni znoj, smrtni strah, omotica, slabost ob kateri bolnika sili na bruhanje.<\/p>\n

     <\/p>\n

    277. Ukrepi pri sr\u010dnem napadu?<\/span><\/p>\n

    – bolnik mora mirovati le\u017ee, ob du\u0161enju pa pol sede<\/p>\n

    – pod jezik mu damo tableto nitroglicerina ali dva vpiha nitroglicerinskega pr\u0161ila le<\/p>\n

    – v primeru, da je bolnik to zdravilo \u017ee jemal in da ima dobro tipen utrip.<\/p>\n

    – damo mu \u00bd tablete aspirina \u010de je ta dan \u0161e ni vzel in \u010de na aspirin ni preob\u010dutljiv (alergi\u010den)<\/p>\n

    – ostanemo pri bolniku do prihoda SNMP<\/p>\n

    – v primeru nenadne izgube zavesti pri\u010dnemo s temeljnimi postopki o\u017eivljanja<\/p>\n

     <\/p>\n

    278. Kateri vzroki pospe\u0161ijo zgodnji nastanek bolezni srca in o\u017eilja?<\/span><\/p>\n

    Moderno \u017eivljenje s pogostimi stresnimi dogodki, nepravilno prehrano in premalo gibanja, vodi v zgodnji nastanek bolezni srca in o\u017eilja. Potek bolezni mo\u010dno pospe\u0161i kajenje.<\/p>\n

     <\/p>\n

    279. Znaki mo\u017eganske kapi?<\/span><\/p>\n

    – prizadetost obraznega \u017eivca enostransko s pove\u0161enim enim ustnim kotom, ki se slab\u0161e giblje in \u0161ir\u0161o o\u010desno \u0161pranjo na prizadeti strani<\/p>\n

    – ote\u017eko\u010den, nerazumljiv ali blebetav govor<\/p>\n

    – motnja zavesti od rahle zmedenosti pa vse do nezavesti<\/p>\n

    – oslabljena mo\u010d ali odrevenelost obraza, noge in\/ali roke na eni polovici telesa<\/p>\n

    – omotica ali nenaden padec brez razloga<\/p>\n

    – zamegljen ali zmanj\u0161an vid obi\u010dajno na eno oko.<\/p>\n

     <\/p>\n

    280. Ukrepi pri mo\u017eganski kapi?<\/span><\/p>\n

    – hitro pomisliti na mo\u017enost mo\u017eganske kapi in prepoznati znake<\/p>\n

    – takoj obvestiti SNMP<\/p>\n

    – bolnik naj po\u010diva le\u017ee ali pol sede<\/p>\n

    – \u010de se ne odziva vsako minuto preverjajte dihanje in znake krvnega obtoka<\/p>\n

    – \u010de bolnik preneha dihati izvajajte umetno dihanje in vsako minuto preverjajte znake krvnega obtoka<\/p>\n

    – \u010de izginejo tudi znaki krvnega obtoka izvajajte vse ukrepe TPO<\/p>\n

     <\/p>\n

    281. Kak\u0161ne ukrepe poznamo pri zadu\u0161itvi s tujkom?<\/span><\/p>\n

    – udarci po hrbtu med lopaticami 5x<\/p>\n

    – Heimlichov prijem 5x<\/p>\n

    – po treh ciklih kli\u010de\u0161 112<\/p>\n

     <\/p>\n

    282. Kje ne smemo izvajati Heimlichovega prijema?<\/span><\/p>\n

    – pri utopljencih<\/p>\n

    – pri dojen\u010dkih starih pod eno leto<\/p>\n

     <\/p>\n

    283. Kdaj kli\u010de\u0161 nujno medicinsko pomo\u010d<\/span><\/p>\n

    -Ve\u010d kot en re\u0161evalec<\/b><\/p>\n

    En re\u0161evalec kli\u010de NMP, drugi o\u017eivlja<\/p>\n

    -En re\u0161evalec<\/b><\/p>\n

    Takoj, ko ugotovimo da prizadeti ne diha<\/p>\n

    odrasli, \u010de izklju\u010dimo utopitev<\/p>\n

    otroku z boleznijo srca<\/p>\n

    -Po eni minuti o\u017eivljanja: dojen\u010dek ali otrok brez bolezni srca<\/p>\n

    utopitev<\/p>\n

     <\/p>\n

    284. Odstranjevanje tujka?<\/span><\/p>\n

    – nikoli na slepo<\/p>\n

    – tujek odstranimo samo takrat ko ga vidi\u0161<\/p>\n

     <\/p>\n

    285. Kdaj je indiciran Magnezijev sulfat?<\/span><\/p>\n

    je indiciran pri vztrajni VF, \u010de obstaja sum na hipomagnezemijo<\/p>\n

     <\/p>\n

    286. Kdaj je idiciran Natrijev bikarbonat?<\/span><\/p>\n

    V skupino I sodi, kadar ga uporabimo pri bolniku s sr\u010dnim zastojem, kjer vemo, da je prisotna hiperkaliemija. V skupino IIa sodi, \u010de ga uporabimo pri zastrupitvi s tricikli\u010dnimi antidepresivi ali za alkalizacijo urina pri zastrupitvi z acetilsalicilati in drugimi podobnimi zdravili. V skupino IIb sodi, \u010de ga uporabimo pri intubiranih in mehani\u010dno predihavanih bolnikih z dolgotrajnim sr\u010dnim zastojem ali pri vzpostavitvi spontanega utripa pri bolnikih z dolgo trajajo\u010dim sr\u010dnim zastojem.<\/p>\n

     <\/p>\n

    287. Ali lahko damo Natrijev bikarbonat in Kalcij po sitem kanalu?<\/span><\/p>\n

    ne<\/p>\n

     <\/p>\n

    288. Katero metodo uporabljamo za potrditev lege endotrahealnega tubusa?<\/span><\/p>\n

    – metoda za potrditev lege endotrahealnega tubusa (etCO2<\/sub> metoda!).<\/p>\n

     <\/p>\n

    289. Mo\u017eganska smrt nastopi?<\/span><\/p>\n

    10 minut po prenehanju sr\u010dne akcije<\/p>\n

     <\/p>\n

    290. Razlogi za nastanek mo\u017eganske kapi so:<\/span><\/p>\n

    – strdek v spremenjeni mo\u017eganski \u017eili<\/p>\n

    – krvavitev v mo\u017eganih<\/p>\n

     <\/p>\n

    291. Temeljni postopki o\u017eivljanja?<\/span><\/p>\n

    pomenijo postopke za vzdr\u017eevanje in ohranjanje \u017eivljenjskih funkcij?<\/p>\n

     <\/p>\n

    292. Temeljni postopki o\u017eivljanja za odrasle veljajo za stare ve\u010d kot?<\/span><\/p>\n

    8 let<\/p>\n

     <\/p>\n

    293. Nujno medicinsko pomo\u010d pokli\u010demo takoj?<\/span><\/p>\n

    – ko ugotovimo neodzivnost in odsotnost dihanja pri odraslem<\/p>\n

    – ko ugotovimo neodzivnost dihanja pri otroku ki je sr\u010dni bolnik<\/p>\n

    – odrasli \u010de izklju\u010dimo utopitev<\/p>\n

     <\/p>\n

    294. Nujno medicinsko pomo\u010d kli\u010demo po eni minuti o\u017eivljanja?<\/span><\/p>\n

    – pri dojen\u010dku ali otroku brez bolezni srca<\/p>\n

    – pri utopljencu<\/p>\n

     <\/p>\n

    295. Pri uporabi polavtomatskega\u00a0 defibrilatorja moramo?<\/span><\/p>\n

    – Pripraviti defibrilator za delovanje<\/p>\n

    – ugotoviti motnjo sr\u010dnega ritma<\/p>\n

    – izbrati jakost elektri\u010dnega \u0161oka<\/p>\n

    – pritisniti na tipko za spro\u0161\u010danje, ko pri\u010dne utripati oran\u017ena kaplji\u010dasa tipka<\/p>\n

    – pritisniti na tipko za spro\u0161\u010danje \u0161oka, ko smo preverili, da se nih\u010de ne dotika prizadetega<\/p>\n

     <\/p>\n

    296. Kateri so nesporno u\u010dinkoviti postopki o\u017eivljanja, ki vplivajo na pre\u017eivetje bolnikov ob sr\u010dnem zastoju?<\/span><\/p>\n

    TPO, defibrilacija, intratrahealna intubacija<\/p>\n

     <\/p>\n

    297. Kako dajemo pri o\u017eivljanju zdravilo preko i. v. kanala<\/span><\/p>\n

    v bolusu<\/p>\n

     <\/p>\n

    298. Katero zdravilo damo pri vztrajni ventrikularni fibrilaciji?<\/span><\/p>\n

    Lidokain ali Xylokain, adrenalin, magnezijev sulfat, amiodaron ali kordarone<\/p>\n

     <\/p>\n

    299. Kaj damo pri prekatni tahikardiji?<\/span><\/p>\n

    Za prekatno ali VT uporabimo za\u010detno energijo 120 \u2013150 J pri bifazi\u010dnem oz. 200 J pri\u00a0 monofazi\u010dnem\u00a0 defibrilatorju. Adrenalin in amiodaron ali kordarone in tudi lidokain ali Xylocaine<\/p>\n

     <\/p>\n

    300. Na koliko \u010dasa preverjamo pulz pri asistoliji<\/span><\/p>\n

    na 2 minuti<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    301. \u00a0TPO pri bolniku, ki diha in mu ne bije srce?<\/span><\/p>\n

    1. ocena zavesti<\/p>\n

    2. klic nujne medicinske pomo\u010di<\/p>\n

     <\/p>\n

    302. TPO pri bolniku, ki ne diha in mu ne bije srce?<\/span><\/p>\n

    1. ocena zavesti<\/p>\n

    2. klic NMP<\/p>\n

    3. umetno dihanje<\/p>\n

    4. masa\u017ea srca<\/p>\n

    5. defibrilacija<\/p>\n

     <\/p>\n

    303. Zaporedje pri zastoju srce, \u010de imamo defibrilator pri roki?<\/span><\/p>\n

    1. defibrilacija dihanje<\/p>\n

    2. dihanje<\/p>\n

    3. masa\u017ea srca<\/p>\n

     <\/p>\n

    304. Po kolik\u0161nem \u010dasu nastanejo okvare ne mo\u017eganih, \u010de ni pravo\u010dasne pomo\u010di?<\/span><\/p>\n

    po 4 minutah<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    305. Kak\u0161en je vrstni red jakosti defibrilacije, \u010de pacient potrebuje 6 defibrilacij?<\/span><\/p>\n

    – (150-200 J pri bifazi\u010dnem ali 360 J pri monofazi\u010dnem defibrilatorju)<\/p>\n

    – (150 \u2013360 J pri bifazi\u010dnem ali 360 J pri monofazi\u010dnem defibrilatorju)<\/p>\n

    – (150 \u2013360 J pri bifazi\u010dnem ali 360 J pri monofazi\u010dnem defibrilatorju)<\/p>\n

    – (150 \u2013360 J pri bifazi\u010dnem ali 360 J pri monofazi\u010dnem defibrilatorju) itd.<\/p>\n

     <\/p>\n

    306. V katerih primerih se pri o\u017eivljanju lahko zastrupi tudi re\u0161evalec?<\/span><\/p>\n

    kadar pride strup v kontakt z re\u0161evalcem<\/p>\n

     <\/p>\n

    307. Znaki nenadne smrti?<\/span><\/p>\n

    – odsotnost dihanja<\/p>\n

    – odsotnost pulza<\/p>\n

     <\/p>\n

    308. \u010ce \u017eelimo obogatiti zrak s kisikom v balonu za predihavanje mora biti pretok po doto\u010dni cevi:<\/span><\/p>\n

    10 \u2013 15 l\/min<\/p>\n

     <\/p>\n

    309. Pri umetnem dihanju z metodo usta na usta se lahko oku\u017eimo z?<\/span><\/p>\n

    – virusom gripe<\/p>\n

    – tuberkulozo<\/p>\n

    – hepatitis B<\/p>\n

     <\/p>\n

    310. V postopkih TPO pri po\u0161kodovancu ocenjujemo dihanje z?<\/span><\/p>\n

    – opazovanjem gibanja prsnega ko\u0161a<\/p>\n

    – \u010dutenje in poslu\u0161anje izdiha<\/p>\n

     <\/p>\n

    311. Po nastanku VT je bolnik?<\/span><\/p>\n

    – \u017ee po nekaj minutah \u0161okiran s nizkim krvnim tlako<\/p>\n

    – ve\u010dinoma nezavesten<\/p>\n

     <\/p>\n

    312. Koliko krat izvajamo Heimlichov prijem?<\/span><\/p>\n

    3x<\/p>\n

     <\/p>\n

    313. V katero skupino sodi Adrenalin?<\/span><\/p>\n

    vmesno<\/p>\n

     <\/p>\n

    314. Zna\u010dilnosti Adrenalina ?<\/span><\/p>\n

    Adrenalin je mo\u010dni simpatikomimetik, ki stimulira a 1 in a 2 receptorje s posledi\u010dno vazokonstrikcijo (pove\u010da sistemski \u017eilni upor ter mo\u017eganski in koronarni perfuzijski tlak).<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    315. Kak\u0161en je najve\u010dji mo\u017een pretok skozi nazalni kateter?<\/span><\/p>\n

    od 1 do 6 l\/min<\/p>\n

     <\/p>\n

    316. Pri Proksimalni supraventrikularni tahikardiji damo?<\/span><\/p>\n

    Amiodaron ali Kordarone<\/p>\n

     <\/p>\n

    317. Primarna prevenca nenadne smrti?<\/span><\/p>\n

    Kajenje, zvi\u0161an RR, hiperlipidemija, \u017eivljenske navade<\/p>\n

     <\/p>\n

    318. Sekundarna prevenca nenadne smrti?<\/span><\/p>\n

    agresivna obravnava bolnikov z zvi\u0161anim tveganjem<\/p>\n

     <\/p>\n

    319. Kolik\u0161na je minimalna prisotnost kisika pri predihavanju z balonom?<\/span><\/p>\n

    5 do 10 litrov<\/p>\n

     <\/p>\n

    320. Znaki dihalne stiske so:<\/span><\/p>\n

    – dispnoa<\/p>\n

    – tahipnoa<\/p>\n

     <\/p>\n

    321. Zna\u010dilnost IIb skupine?<\/span><\/p>\n

    sprejemljivo, mogo\u010de, morda koristno<\/p>\n

     <\/p>\n

    322. Katera obolenja lahko vplivaj no vrednost pulzne oksimetrije?<\/span><\/p>\n

    – hipovolemija<\/p>\n

    -anemija<\/p>\n

    – hipotermija<\/p>\n

    – periferna vazokonstrikcuja<\/p>\n

     <\/p>\n

    323. Kaj naredimo pri otroku ki se je utopil?<\/span><\/p>\n

    – takoj reanimiramo<\/p>\n

     <\/p>\n

    324. Znaki srednje hude dihalne stiske pri otroku?<\/span><\/p>\n

    – dihanje s pomo\u017enimi dihalnimi mi\u0161icami<\/p>\n

    – ugrezanje jugularne jame in prostorov nad klju\u010dnicami<\/p>\n

    – dihanje z nosnimi krili<\/p>\n

    – ugrezanje med rebrnih prostorov<\/p>\n

     <\/p>\n

    325. Znaki te\u017eke dehidracije pri otroku?<\/span><\/p>\n

    – suh jezik<\/p>\n

    – apati\u010den, ne odziva se na prigovarjanje<\/p>\n

    – lahko ima zvi\u0161ano temperaturo<\/p>\n

     <\/p>\n

    326. Kdaj ne izpiramo pri zastrupitvah otrok?<\/span><\/p>\n

    – pri lugih,\u00a0 kislinah, \u010de je poteklo ve\u010d kot 30 minut – perforacija<\/p>\n

    – pri naftnih derivatih zaradi mo\u017enosti aspiracije \u2013 aspiracija<\/p>\n

     <\/p>\n

    327. Kak\u0161en % prizadetosti predstavlja izsu\u0161itev pri otroku?<\/span><\/p>\n

    – 15% TT<\/p>\n

     <\/p>\n

    328. Znaki hude dihalne stiske pri otroku?<\/span><\/p>\n

    –\u00a0 pene na ustih<\/p>\n

    – cianoza<\/p>\n

    – stokanje<\/p>\n

     <\/p>\n

    329. Utopitev otroka?<\/span><\/p>\n

    – TPO<\/p>\n

    – zahteva takoj\u0161nje o\u017eivljanje, saj je od tega odvisna kvaliteta pre\u017eivetja!<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    330. Znaki lahke dihalne stiske pri otrocih?<\/span><\/p>\n

    – pospe\u0161eno dihanje<\/p>\n

     <\/p>\n

    331. Kak\u0161no je razmerje med zunanjo sr\u010dno masa\u017eo in dihanjem pri 7.letnem starem otroku?<\/span><\/p>\n

    – 30:2 ali 15:2<\/p>\n

     <\/p>\n

    332. \u00a0Za\u010detna jakost pri defibrilaciji otrok?<\/span><\/p>\n

    – 4 J\/kg TT<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    333. Kje tipamo pulz pri novorojen\u010dku?<\/span><\/p>\n

    – na arteriji Brahialis<\/p>\n

     <\/p>\n

    334. Kak\u0161na je jakost tretje defibrilacije pri otroku?<\/span><\/p>\n

    – Izvedemo le en defibrilacijski sunek na ciklus, in sicer vedno v dozi 4 J\/kg. Ta doza velja za uporabo tako monofaznih kot bifaznih defibrilatorjev.<\/p>\n

     <\/p>\n

    335. Kak\u0161na je nadalna mo\u010d defibrilacije pri otroku?<\/span><\/p>\n

    – Izvedemo le en defibrilacijski sunek na ciklus, in sicer vedno v dozi 4 J\/kg. Ta doza velja za uporabo tako monofaznih kot bifaznih defibrilatorjev.<\/p>\n

     <\/p>\n

    336. Ali se razlikuje TPO pri otrocih in odraslih?<\/span><\/p>\n

    – da manj\u0161a sila in frekvenca<\/p>\n

     <\/p>\n

    337. Frekvenca masa\u017ee srca pri otroku<\/span><\/p>\n

    100 stisov\/min<\/p>\n

     <\/p>\n

    338. Kaj je najpogosteje vzrok pri otrocih \u010de ne dihajo?<\/span><\/p>\n

    dihalni vzrok<\/p>\n

     <\/p>\n

    339. DOKON\u010cNA OSKRBA \u2013 UKREP TENZIJSKEGA PNEUMOTORAKSA?<\/span><\/p>\n

    torakalna drena\u017ea v 2-3 interkostalni prostor medioklavikularne linije<\/p>\n

     <\/p>\n

    340. KDAJ PRIDE PRI HIPOTERMI\u010cNEM BOLNIKU DO\u00a0 AF\/VF?<\/span><\/p>\n

    <28,\u00a0 <30,\u00a0 <33,\u00a0 <38 mo\u017eni odgovori<\/p>\n

    Pravilen odgovor je Pri\u00a0 <28<\/p>\n

     <\/p>\n

    341. NA KOLIKO SEGREVAMO VDIHAN ZRAK PRI HIPOTERMI\u010cNEM BOLNIKU?<\/span><\/p>\n

    30,\u00a0 35,\u00a0 40,\u00a0 42,\u00a0 45\u00a0\u00a0 mo\u017eni odgovori<\/p>\n

    segrevamo od 40-45 stopinjC.<\/p>\n

     <\/p>\n

    342. KATERI NA\u010cIN INTUBACIJE PRI URGENTNI ENDOTRAHEALNI INTUBACIJI?<\/span><\/p>\n

    orotrahealna<\/p>\n

     <\/p>\n

    343. KOLIK\u0160EN JE % OPE\u010cENOSTI PRI 50 LETNEM ODRASLEM S HUDO <\/span><\/p>\n

    OPEKLINO?<\/span><\/p>\n

    >10,\u00a0 >15,\u00a0 >20,\u00a0 >25,\u00a0 >30\u00a0 mo\u017eni odgovori,pravilno obkro\u017ei<\/p>\n

     <\/p>\n

    345. KOLI\u010cINA\u00a0 URINA V 4.FAZI HEMORAGI\u010cNEGA \u0160OKA?<\/span><\/p>\n

    urina ni!\u00a0\u00a0 Mo\u017eni odgovori: <30, <25, <20, <15, <10, <5\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pravilno obkro\u017ei!<\/p>\n

     <\/p>\n

    346. PULZ V 3. FAZI HEMORAGI\u010cNEGA \u0160OKA?<\/span><\/p>\n

    120 \u2013 140<\/p>\n

     <\/p>\n

    347. KOLI\u010cINA KISIKA NA RESPIRATORJU?<\/span><\/p>\n

    10 \u2013 12 l\/min<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    348. SR\u010cNI SPODBUJEVALNIK, KDAJ JE UPRAVI\u010cENA UPORABA?<\/span><\/p>\n

    pri AV blok III. stopnje<\/p>\n

     <\/p>\n

    349. KOLIK\u0160NA NAJ BI BILA VREDNOST DIASTOL. TLAKA PRI HIPERTONIKU PO\u00a0\u00a0 ICV? <\/span><\/p>\n

    tlak mu zni\u017eujemo do 25 % od 1 min do 24h, nato naj bo distalni tlak 100 mm\/Hg<\/p>\n

    100-103 mmHg<\/p>\n

     <\/p>\n

    350. KOLIKO UPADA % USPE\u0160NOSTI DEFIBRILACIJE PRI 1 MIN. ODLA\u0160ANJU S \u00a0POSTOPKOM?<\/span><\/p>\n

    7-10 %<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    351. POLT V 4. FAZI HEMORAGI\u010cNEGA \u0160OKA?<\/span><\/p>\n

    pepelnata<\/p>\n

     <\/p>\n

    352. PRI EPILEPTI\u010cNEM NAPADU DAMO PRI KRONI\u010cNEM ALKOHOLIZMU KATERI VITAMIN?<\/span><\/p>\n

    vit B1<\/p>\n

     <\/p>\n

    353. KOLIKO \u010cASA PONAVLJAMO CIKLUSE TPO PRI ASISTOLIJI?<\/span><\/p>\n

    2 min<\/p>\n

     <\/p>\n

    354. NA KOKIKO \u010cASA PREVERJAMO PULZ PRI ASISTOLIJI, \u010cE JE NASTOPILA <\/span><\/p>\n

    NEPOSREDNO PO DEFIBRILACIJI?<\/span><\/p>\n

    2 min<\/p>\n

     <\/p>\n

    355. KATERE BOLEZNI LAHKO VPLIVAJO NA\u00a0 VREDNOST PULZNE OKSIMETRIJE?<\/span><\/p>\n

    – hipovolemija<\/p>\n

    – hipotermija, anemija, periferna vazokonstrikcija<\/p>\n

     <\/p>\n

    356. ZASTRUPITEV V KLETI \u2013 S \u010cIM? <\/span><\/p>\n

    CO, CO2, \u017eveplo<\/p>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    357. C\u017dS- STATUS V 3. FAZI HEMORAGI\u010cNEGA \u0160OKA<\/span><\/p>\n

    anksiozen ali zmeden<\/p>\n

     <\/p>\n

    358. PRETOK KISIKA NA VENTILATORJU, \u010cE NI\u00a0 NA VOLJO\u00a0 DODATNEGA KISIKA?<\/span><\/p>\n

    10ml\/kg TT\u00a0\u00a0 (\u010de je na ventilatorju 6-7 ml)<\/p>\n

     <\/p>\n

    359. VZROK ZA AKUTNO GLAVOBOL, PRISOTNI MENINGEALNIM ZNAK. NEVROLO\u0160KI IZPADI?<\/span><\/p>\n

    subarahnoidna krvavitev<\/p>\n

     <\/p>\n

    360. KOLIKO MASA\u017d PRI OTROKU?<\/span><\/p>\n

    100<\/p>\n

     <\/p>\n

    361. KOLIKOKRAT VE\u010cJO DOZO ZDRAVILA MORAMO DATI ENDOTRAHEALNO <\/span><\/p>\n

    \u00a0ZA RAZLIKO OD IV?<\/span><\/p>\n

    – 2 \u2013 2,5 krat ve\u010djo dozo, nato sprati z 10 ml fiziolo\u0161ke raztopine, nato 5 krat poambujati<\/p>\n

     <\/p>\n

    362. HEMORAGI\u010cNI \u0160OK?<\/span><\/p>\n

    1. FAZA:<\/p>\n

    – izguba krvi 0 \u2013 15% (750 ml)<\/p>\n

    – RR normalen<\/p>\n

    – frekv. dihanja 14 \u2013 20 min<\/p>\n

    – pulz <100<\/p>\n

    – U <30ml\/h<\/p>\n

    – POLT: normalna<\/p>\n

    – C\u017dS: \u017eivahen<\/p>\n

    – dajemo kristaloide<\/p>\n

     <\/p>\n

    2. FAZA:<\/p>\n

    – izguba krvi: 15- 30 %\u00a0 (750-1500 ml)<\/p>\n

    – RR srednje normalen<\/p>\n

    – FD 20-30<\/p>\n

    – P<100<\/p>\n

    – U 20-30 ml \/h<\/p>\n

    – POLT: bledica<\/p>\n

    – C\u017dS: anksiozen ali agresiven<\/p>\n

    – dajemo kristaloide<\/p>\n

     <\/p>\n

    3. FAZA:<\/p>\n

    – izguba krvi: 30- 40 %(1500-2000ml)<\/p>\n

    – RR srednje normalen<\/p>\n

    – FD 30- 40<\/p>\n

    – P >120<\/p>\n

    – U.10-20ml\/h<\/p>\n

    – POLT:bledica<\/p>\n

    – C\u017dS:anksiozen ali zmeden<\/p>\n

    – dajemo:kristaloidi, koloidi, kri<\/p>\n

     <\/p>\n

    4. FAZA:<\/p>\n

    – izguba krvi: >40%(>2000ml)<\/p>\n

    – RR:zni\u017ean<\/p>\n

    – FD:>40<\/p>\n

    – P: >140<\/p>\n

    – U: 0-10<\/p>\n

    – POLT:pepelnata<\/p>\n

    – C\u017dS:letargija<\/p>\n

    – dajemo:kristaloide, koloide, kri<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    1. TIAMIN oz. VITAMIN B 1 DAMO PRI EPILEPTI\u010cNEM NAPADU, \u010cE VEMO, DA JE ZANJ RAZLOG? – Napad ali status-> DIAZEPAM – Kroni\u010dni alkoholizem->TIAMIN 100 MG i.v. – Hipoglikemija-> 28 ml 50% glukoze i.v. -sindrom od alkohola   2. KAKO DAJEMO ZDRAVILO PRI KPO- kardiopulmunalno o\u017eivljanje PO I.V. KANALU In s \u010cEM SPEREMO? 20-30 ml<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[90],"tags":[1717,1715,1714,91,1962],"class_list":["post-2479","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-prva-pomoc","tag-gradivo-nmp","tag-nmp","tag-nujna-medicinska-pomoc","tag-prva-pomoc","tag-vprasanja-in-odgovori-nmp"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2479","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2479"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2479\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2479"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2479"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2479"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}