Anksioznost. \u010ce je ogro\u017eujo\u010da nevarnost nejasna.<\/p>\n
Strah: \u010de je situacija objektivno ogro\u017eujo\u010da za osebo. Zelo pogosta motnja:<\/p>\n
vsak tretji izmed nas, vsaj 2\/3 ne i\u0161\u010de pomo\u010di, vsak 3 bolnik v splo\u0161ni ambulanti<\/p>\n
\u201cNormalna\u201d tesnoba je usklajen \u010dustven, spoznavni, fiziolo\u0161ki in vedenjski odgovor na dejansko ali groze\u010do nevarnost. Anksioznost je uporabna obramba. Neprijeten izziv in nam neprijeten odziv, vendar normalen. Pomaga usmerjati pozornost in prilagoditev. Tesnoba je fiziolo\u0161ka reakcija in smiselna: ko jo spro\u017ei vzrok, ko dose\u017ee pravo stopnjo, traja ravno prav dolgo. Ko tesnoba presega meje normalnega: Pretiran odziv na neprijeten izziv. Lahko traja predolgo. Odziv brez vzroka. Stiska.<\/p>\n
VZROKI ANKSIOZNOSTI: Posledica soupadanja dispozicije posameznika (genetski vzroki) in spro\u017eilnih dejavnikov (\u017eivljenjski dogodki\u2026). Nekateri so celo \u017eivljenje bolj ob\u010dutljivi, in stalno bolj ali manj anksiozni. Drugi do\u017eivijo tesnobo naenkrat, v dolo\u010denem \u017eivljenjskem obdobju, po bole\u010dem dogodku ali spontano.<\/p>\n
Stres Stresor Amplituda- Zaplet ali travma- Izziv ali nere\u0161ljiv problem. Frekvenca<\/p>\n
– Ob\u010dasno- Pogosto- Kontinuirano. Napovedljivost. Specifi\u010dnost. \u010clovek Spol, starost, izobrazba, Ob\u010dutljivost na dani stresor, Izku\u0161enost s stresorji, Zasi\u010denost s stresorji, Na\u010dini obvladovanja stresa. Znaki in simptomi anksioznosti<\/p>\n
Psihi\u010dni: strah pred izgubo kontrole ali norostjo, pred smrtjo, derealizacije ali depersonalizacije. Telesni znaki: srce – razbijanje srca, pospe\u0161en pulz, dihanje\u00a0 – kratka sapa ali ob\u010dutek du\u0161enja, cmok v grlu. nevrovegetativni \u2013 tresenje, potenje,<\/p>\n
mravljin\u010denje ali otopelost, mrazenje ali oblivanje vro\u010dine, vrtoglavice, omotice, motnje ravnote\u017eja, slabost, siljenje na vodo. bole\u010dina – v trebuhu, v medenici, po vseh mi\u0161icah. Fobi\u010dne anksiozne motnje\u00a0 F40 Zna\u010dilno: anksioznost spro\u017eijo dolo\u010deni zunanji objekti ali situacije, ki sami po sebi niso nevarni. Izogibanje objektom ali situacijam, Nelagodje, Groza, Agorafobija, Socialna fobija, Specifi\u010dne (izolirane) fobije (psi, pajki..), agorafobija Strah pred zaprtimi prostori, vstopanjem v trgovine, pred zapu\u0161\u010danjem doma, samostojnim potovanjem z vlakom, letalom…<\/p>\n
Pogosteje pri \u017eenskah (3:1), Izogibanje, Strah, da bom \u201cznorel\u201d, omedlevanje, Prisotnost nekoga, ki mu zaupa olaj\u0161a stisko, Pojavnost motnje\u00a0 je 2%<\/p>\n
Socialna fobija Anksioznost se spro\u017ei v omejenih socialnih polo\u017eajih. V katerih pri\u010dakuje, da bo izpostavljen preverjanju in kritiki, strah pred ocenjevanjem drugih. Znaki so lahko diskretni: zardevanje, slabost, tresenje rok, navzea, siljenje k mikciji..Mo\u010dneje izra\u017eeni: strah pred javnim nastopom. Pogostnost: 2-13%. Generalizirana anksiozna motnja F 41.1 Splo\u0161na anksioznost je trajna in ni omejena na nobeno zunanjo okoli\u0161\u010dino. Prosto lebde\u010da anksioznost. Anksiozne misli (skrb pred prihodnostjo). Pretirane skrbi in vsiljivke, Vztrajanje tesnobe. Posledice: potenje, omotica, vrtoglavost, palpitacije, slabost v \u017eelodcu,\u00a0 mi\u0161i\u010dna napetost, glavobol, nesposobnost sprostitve.. Nevarnost zlorabe PAS. Pogostnost: 8%<\/p>\n
Pani\u010dna motnja\u00a0 F 41.0 Anksioznost, ki se spro\u017ei\u00a0 BREZ povezave s kak\u0161no zunanjo okoli\u0161\u010dino. pogostnost: 3%. Ponavljajo\u010di se, nepri\u010dakovani napadi hude anksioznosti (panike), Nastane nenadoma, razvije se v 10 minutah, Mo\u010dan strah\u00a0 (pred smrtjo)in telesni znaki, Nenaden nastop palpitacij, bole\u010dine v prsih, ob\u010dutek du\u0161enja, vrtoglavice, ob\u010dutek nerealnosti (depersonalizacija, derealizacija). MINE v nekaj minutah do 1 ure. Anticipatorna anksioznost \u2013strah pred pojavom panike. Somatoformne motnje\u00a0 Ponavljajo\u010de in spremenljive telesne prito\u017ebe, Zanje ne najdemo adekvatne organske razlage. Trajajo vsaj 2 leti. Osnova motnjam je pojav, ki mu pravimo SOMATIZACIJA (izra\u017eanje \u010dustvenih in psihosocialnih problemov s telesnimi simptomi). Zavra\u010danje nasvetov in razlag, o tem da ni organskih razlogov za simptome. Okrnitev socialnega funkcioniranja. Hipohondri\u010dna motnja F 45.2<\/p>\n
Trajna preokupacija z mo\u017enostjo, da ima prizadeti eno ali ve\u010d resnih in napredujo\u010dih telesnih obolenj. Stalno prito\u017eevanje nad telesnimi simptomi (ki jih napa\u010dno razlaga. (bole\u010dina v glavi- imam raka na mo\u017eganih). Preokupacija s svojim telesnim videzom, telesnimi funkcijami (pulz, potenje\u2026). \u0160tevilne prito\u017ebe zardi bole\u010din. Hipersenzitivnost na : -normalne ob\u010dutke ali nepomembne posebnosti opisujejo, kot abnormalne -nastop bolezni pri bli\u017enjih -raziskovanje literature na temo bolezni\u00a0 -Opravijo \u0161tevilne preiskave – strah pred huj\u0161imi boleznimi, npr. rak AIDS. Zavra\u010dajo razlago zdravnika ali svojcev. Oblike pomo\u010di Poslu\u0161aj, spra\u0161uj, vklju\u010di bli\u017enje<\/p>\n
preveri vsakodnevne strategije in slog, dodatne preiskave (\u0161\u010ditnica, EKG..). Izobra\u017eevanje predavanja, izobra\u017eevalni materiali. zdravljenje vedenjsko kognitivna terapija (predstavi strategije re\u0161evanje problemov), tehnike spro\u0161\u010danja,\u00a0 zdravila\u00a0 (antidepresivi, anksiolitiki) \u00a0anksiolitiki Zdravila,ki omilijo strah in tesnobnost. Najprimernej\u0161i antidepresivi (SSRI). nizki odmerki antipsihotikov, Stabilizatorji razpolo\u017eenja, Benzodiazepini: nizki odmerki in kratek \u010das (3 tedne)!!!. Nevarnost razvoja odvisnosti pri nenavadnih Du\u0161evno zdravje WHO definicija du\u0161evnega zdravja\u201cDu\u0161evno zdravje je stanje dobrega po\u010dutja, v katerem posameznik uresni\u010duje svoje sposobnosti, se zmore spopasti z obi\u010dajnimi napori \u017eivljenja, zmore produktivno in uspe\u0161no delati ter prispevati k svoji skupnosti.\u201d<\/p>\n
Du\u0161evno zdravje Celostno izra\u017eanje \u010dloveka: du\u0161evno zdravje je osnovano telesno in je celostno prepleteno z zdravjem na sploh. Od vedenja, izgleda do \u010dustvovanja, mi\u0161ljenja, govora, volje. Osebnostne poteze, vedenjski vzorci, du\u0161evne motnje. Odnos do sebe, drugih in sveta..<\/p>\n
Glavne usmeritve na podro\u010dju javnega zdravja Informatizacija, Dolo\u010ditev sistema \u2013mre\u017e strokovnjakov, znanj, informacij. Identificirnje najpomembnej\u0161ih bolezni Opredelitev glavnih determinant zdravja, Opredelitev glavnih gro\u017eenj zdravju<\/p>\n
MOTNJE ODVISNOSTI<\/p>\n
Najpogostej\u0161i pojmi v zvezi z odvisnostjo od psihoaktivnih snovi<\/p>\n
Hrepenenje (angl. Craving) – mo\u010dna \u017eelja po dolo\u010deni psihoaktivni substanci<\/p>\n
Abstinenca (treznost) \u2013 stanje,ko dolo\u010dena oseba ne u\u017eiva dolo\u010dene psihoaktivne snovi. Toleranca \u2013pojav, ko je za doseganje enakega u\u010dinka potreben vedno ve\u010dji odmerek dolo\u010dene psihoaktivne snovi. Odvisni\u0161ko vedenje- vrsta vedenja za katero je zna\u010dilno po\u017eelenje in kompulzivnost Odvisnost (bolezen- odvisnost od dolo\u010dene psihoaktivne snovi, psihofiziolo\u0161ki pojav, du\u0161evna odvisnost, telesna odvisnost)<\/p>\n
Odtegnitveno stanje \u2013 fiziolo\u0161ko in du\u0161evno stanje po nenadni prekinitvi rabe<\/p>\n
Recidiv- ponovitev vedenja pri osebi, ki je \u017ee vzpostavila abstinenco<\/p>\n
Uporaba alkohola \u2013 priporo\u010dila za abstinenco Mladoletne osebe (tveganje za razvoj odvisnosti je tem manj\u0161e, \u010dim kasnej\u0161i je za\u010detek u\u017eivanja alkohola) Nose\u010dnice in \u017eenske, ki na\u010drtujejo nose\u010dnost Odvisni od alkohola in drugih psihoaktivnih substanc. Bolniki, ki jemljejo zdravila, ki imajo interakcije z alkoholom. Bolniki, ki naj ne pijejo iz zdravstvenih razlogov (epilepsija, po\u0161kodbe glave, Pot razvoja odvisnosti od alkohola Abstinent, Preudarni pivec, Problemati\u010dni pivec, Odvisnost od alkohola Zastrupitev z alkoholom Opitost, Izguba spomina za dogodke, ki so se dogodili med pijanostjo, Dokaz alkohola v krvi ali izdihanem zraku \u2026 Vsaj trije od na\u0161tetih simptomov. Zgodnja alkoholna faza Popivanje postane mote\u010de, Ob\u010dutja krivde, Jezno zavra\u010danje o\u010ditkov, Izgube spomina po opitih no\u010deh, Toleranca nara\u0161\u010da<\/p>\n
Kriti\u010dna faza Pojav du\u0161evne odvisnosti, Izguba kontrole nad koli\u010dino popitega alkohola, Sla po pitju, Opravi\u010devanje lastnega vedenja (krivi so drugi\u2026) Poskusi abstinence so neuspe\u0161ni, Izogibanje prej\u0161nje dru\u017ebe, Vse bolj osamljen: ru\u0161enje dru\u017einskih odnosov, izgublja zdravje in slu\u017ebo\u2026Kroni\u010dna faza Ve\u010ddnevna, povsem nekontrolirana popivanja, Osebnostne spremembe: sebi\u010dnost, \u010dustvena otopelost, izguba \u010duta odgovornosti, mi\u0161ljenja in presoje, Ne prenese ve\u010dje koli\u010dine alkohola, Huj\u0161e zdravstvene te\u017eave, Zaradi vse huj\u0161ih posledic pitja se odlo\u010di za zdravljenje ali nadalje propada Obrambno vedenje odvisnika Zaradi krivdnih ob\u010dutij in soo\u010denj z resnico, pitje in posledice pitja: zanikajo, pomanj\u0161ujejo, posku\u0161ajo razumsko razlo\u017eiti<\/p>\n
pripisujejo posledice drugim ljudem, pomen te\u017eav \u201crazdrobijo\u201d Odtegnitveno stanje F 10.3 tresenje, Vznemirjenost, Znojenje, slabost. Alkoholni blede\u017e je huda oblika odtegnitvenega stanja Alkoholni blede\u017e – Delirium tremens Urgentno stanje: Je odtegnitveno stanje in znak telesne odvisnosti (3 \u2013 4 dni) simptomatika je bolj izra\u017eena pono\u010di. Znaki: skaljena zavest, motnje orientacije, motnje kratkoro\u010dnega spomina, halucinacije (vidne, kompleksne), iluzije, odtegnitveni simptomi (tresenje, znojenje, strah, nihanje\u00a0 krvnega pritiska, pospe\u0161en ritem srca, nespe\u010dnost). spro\u017eitelj: abstinenca, ABSTINENCA \u2013 popolno prenehanje pitja alkohola je le predpogoj za razre\u0161evanje posledic pitja in rehabilitacijo Zdravljenje odvisnosti od alkohola Pripravljalna faza: (ambulantno) Diagnosti\u010dni postopek, Motivacijski postopek.\u00a0 Intenzivna skupinska psihoterapija (bolni\u0161ni\u010dno ali ambulantno). Oblike podalj\u0161anega zdravljenja (Klubi zdravljenih alkoholikov, anonimni alkoholiki)<\/p>\n
Farmakoterapija odvisnosti od alkohola Zdravila uporabljamo: \u00a0Pri zdravljenju odtegnitvenih stanj (benzodiazepini). Kot pomo\u010d pri vzdr\u017eevanju abstinence (naltrekson). Za zdravljenje komorbidnih stanj in bolezni (npr. depreOsnovni znak skupine razpolo\u017eenjskih (afektivnih) motenj je sprememba razpolo\u017eenja<\/p>\n
1. Cikli\u010dne ali ob\u010dasne motnje z obdobji ve\u010dinoma popolnega okrevanja<\/p>\n
A. Bipolarna motnja (mani\u010dne in depresivne epizode)<\/p>\n
B.\u00a0 Ponavljajo\u010da depresivna motnja<\/p>\n
2. Trajne razpolo\u017eenjske motnje (Ciklotimija, distimija)<\/p>\n
Mani\u010dno depresivna psihoza<\/p>\n
GLAVNE\u00a0 ZNA\u010cILNOSTI\u00a0 DEPRESIVNE\u00a0 MOTNJE<\/p>\n
OSREDNJI\u00a0 SIMPTOMI<\/p>\n
Depresivno razpolo\u017eenje traja najmanj 2 tedna<\/p>\n
Izguba zanimanja oz. zadovoljstva<\/p>\n
Izguba energije in pove\u010dana utrujenost<\/p>\n
GLAVNE\u00a0 ZNA\u010cILNOSTI\u00a0 DEPRESIVNE\u00a0 MOTNJE<\/p>\n
DODATNI\u00a0 SIMPTOMI<\/p>\n
Izguba samospo\u0161tovanja in samozavesti<\/p>\n
Neprimerna ali pretirana ob\u010dutja krivde<\/p>\n
Ponavljajo\u010de misli na smrt, samomorilne misli in vedenje<\/p>\n
Zmanj\u0161ana sposobnost razmi\u0161ljanja ali pozornosti<\/p>\n
Sprememba psihomotorne aktivnosti<\/p>\n
Motnje spanja<\/p>\n
Motnje apetita in spremembe telesne te\u017ee<\/p>\n
VELIKA\u00a0 DEPRESIVNA\u00a0 MOTNJA<\/p>\n
TRAJANJE: najmanj 2 tedna<\/p>\n
NI VALOVANJA SIMPTOMOV (prisotni ve\u010dji del dneva)<\/p>\n
INTENZIVNOST<\/p>\n
Depresivna motnja:<\/p>\n
\u017eenske obolevajo 2-3 krat pogosteje<\/p>\n
Stresni \u017eivljenjski dogodki<\/p>\n
Dolgotrajnej\u0161e obremenitve:<\/p>\n
POSREDNI VPLIV<\/p>\n
NEPOSREDNI VPLIV<\/p>\n
Kateholaminska: pomanjkanje nevronskih prena\u0161alcev-noradrenalina in dopamina pri depresiji<\/p>\n
Indolaminska: depresijo povzro\u010da pomanjkanje serotonina<\/p>\n
Funkcijske slikovne preiskave\u00a0\u00a0 (F-MRI, SPECT, PET)<\/p>\n
Zmanj\u0161ana aktivnost medialnega predela pred\u010delne skorje<\/p>\n
in sprednje cingulatne skorje<\/p>\n
Okvare povezav med \u010delnim re\u017enjem in globokimi mo\u017eganskimi jedri<\/p>\n
\u010custveno podro\u010dje: – potrtost, brezupnost, zaskrbljenost, ob\u010dutek nemo\u010di, tesnobnost- anhedonija (odsotnost veselja)<\/p>\n
Spoznavno podro\u010dje, mi\u0161ljenje:<\/p>\n
depresivne, negativne misli (ob\u010dutki krivde, nesposobnosti, obup, neodlo\u010dnost..)<\/p>\n
– depresivne, nihilisti\u010dne, hipohondri\u010dne blodnje, blodnje ekonomskega popada.\u00a0 – motnje pozornosti in spomina<\/p>\n
Vedenje: psihomotorna upo\u010dasnjenost ali agitiranost, brezvoljnost, utrujenost, pomanjkanje energije<\/p>\n
Vegetativno podro\u010dje: motnje spanja, apetita in libida<\/p>\n
Depresija je lahko prikrita (larvirana) s telesno simptomatiko<\/p>\n
– Bole\u010dinski sindromi (ob\u010dutki pritiskanja, prebadanja, peko\u010de bole\u010dine)<\/p>\n
-funkcionalne motnje sr\u010dno\u017eilnega sistema (razbijanje srca, krvni pritisk), prebavnega (zaprtost, diareje,slabosti), dihalne motnje (\u201cte\u017eko dihanje\u201d)<\/p>\n
ZDRAVLJENJE\u00a0 DEPRESIJE<\/p>\n
Antidepresivna zdravila<\/p>\n
2.Psihoterapija:\u00a0 – vedenjsko-kognitivna\u00a0\u00a0 – dru\u017einska\u00a0\u00a0\u00a0 – psihodinamska<\/p>\n
– skupine samopomo\u010di<\/p>\n
3.\u00a0\u00a0 Edukacija in psihosocialne intervencije<\/p>\n
4.\u00a0\u00a0 Ostalo: a.) Elektrokonvulzivno zdravljenje (rezistentna depresija)<\/p>\n
b.) Fototerapijac.) Transkranialna magnetna stimulacijaVzdr\u017eevalno zdravljenje depresije<\/p>\n
Zdravljenje zmerne ali hude depresivne epizode po dosegu remisije naj traja vsaj 6 do 9 mesecev\u010ce ima bolnik dve ali ve\u010d zaporednih depresivnih epizod svetujemo vzdr\u017eevalno\u00a0 dve letno zdravljenje<\/p>\n
Bipolarna motnja<\/p>\n
Izmenjavanje depresivnih in mani\u010dnih faz<\/p>\n
Manija je vsebinsko nasprotni pol depresije:\u00a0\u00a0 – evfori\u010dna \u010dustva\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 – velika \u017eivahnost mi\u0161ljenja<\/p>\n
– motori\u010dna razvrtost\u00a0 – lahko veli\u010dinska prepri\u010danja (blodnje)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 –\u00a0 prepri\u010dan v resni\u010dnost svojih mi\u0161ljenj (nekriti\u010dnost)Zdravljenje: – stabilizatorji razpolo\u017eenja, atipi\u010dni antipsihotiki , antidepresivi\u00a0\u00a0 – edukacija, socioterapija, psihoterapija<\/p>\n
Organske du\u0161evne motnje (demenca, delirij)<\/p>\n
du\u0161evne motnje<\/p>\n
Vzrok je po\u0161kodba, bolezen ali disfunkcija osrednjega \u017eiv\u010devja<\/p>\n
O\u010ditna\u00a0 povezava med organsko motnjo in pojavom psihi\u010dnih simptomov<\/p>\n
Psihi\u010dno izbolj\u0161anje ali okrevanje po odstranitvi organskega vzroka<\/p>\n
AKUTNE (delirij, halucinoza po zastrupitvi..)<\/p>\n
SUBAKUTNE (org. blodnjava motnja zaradi hipertireoze..)<\/p>\n
KRONI\u010cNE (Alzheimerjeva demenca, potravmatska demenca)<\/p>\n
Organske du\u0161evne motnje delimo v dve veliki skupini\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1. Sindromi s prevladujo\u010dimi motnjami spoznavnih sposobnosti (demence, delirij, amnesti\u010dni sindrom, blage motnje spoznavnih sposobnosti)<\/p>\n
2. Sindromi, ki vklju\u010dujejo motnje zaznavanja (org. halucinoza), mi\u0161ljenja (org. blodnjava motnja), \u010dustvovanja (org. razpolo\u017eenjska motnja\u2026) ali osebnosti (org. osebnostna motnja)<\/p>\n
ZNA\u010cILNOSTI SPREMEMB<\/p>\n
Upad spominskih in drugih intelektualnih\u00a0 sposobnosti<\/p>\n
Psihomotorna upo\u010dasnjenost \u2013 dalj\u0161i reakcijski \u010dasi<\/p>\n
Spremembe socialnih povezav<\/p>\n
Upokojitev<\/p>\n
Izguba bli\u017enjih in oseb iz svoje generacije<\/p>\n
Pogostej\u0161a telesna obolenja<\/p>\n
Nezmo\u017enost samostojnega \u017eivljenja doma \u2013 odvisnost od drugih<\/p>\n
OCENJUJEMO<\/p>\n
Spoznavne (kognitivne) sposobnosti<\/p>\n
Mi\u0161ljenje, govorIzgled in vedenjeRazpolo\u017eenje<\/p>\n
Motnje zaznavanja (halucinacije)vpogled v lastno stanje<\/p>\n
Socialno stanjeSpoznavne sposobnosti<\/p>\n
Spomin (dolgoro\u010dni, kratkoro\u010dni)<\/p>\n
Orientacija v \u010dasu, prostoru in osebi<\/p>\n
Vidno prostorske sposobnostiGovor, branje<\/p>\n
Pozornost (usmerjena, deljena, vzdr\u017eevana)<\/p>\n
Ra\u010dunanjePrepoznavanje in imenovanje stvari in pojmov<\/p>\n
Izvr\u0161itvene sposobnosti<\/p>\n
Normalno staranje in blaga kognitivna motnja<\/p>\n
1. Normalno staranje \u2013 s starostjo povezano prizadetost spomina \u0161tejemo med normalna stanja. Ni napredujo\u010da in ni zdru\u017eena z drugimi izpadi (\u201cne morem se spomniti imena..\u201d)<\/p>\n
2. Blaga kognitivna motnja je prehodno stanje med normalnim upadom spoznavnih sposobnosti pri starostniku in blago demenco.<\/p>\n
Prisotne motnje spomina<\/p>\n
Ohranjene ostale spoznavne sposobnosti<\/p>\n
Ohranjene dnevne aktivnosti!<\/p>\n
Demenca je sindrom (skupina simptomov), za katero je zna\u010dilen globalen upad spoznavnih sposobnosti, ki bolnika postopoma onesposobi za osnovne dnevne aktivnosti.<\/p>\n
Kriteriji:<\/p>\n
Motnje spominskih sposobnosti in<\/p>\n
Motnje drugih spoznavnih sposobnosti: govora, ve\u0161\u010dih gibov, zaznavanja, izvr\u0161itvenih sposobnosti<\/p>\n
Izguba intelektualnih sposobnosti je tako huda, da vpliva na socialne in profesionalne zmo\u017enosti.<\/p>\n
Ni motnje zavesti<\/p>\n
Ima specifi\u010dno organsko motnjo<\/p>\n
Potek demence<\/p>\n
Blaga demenca\u00a0 Motnje spomina za nedavne dogodke,<\/p>\n
Te\u017eave v poimenovanju\u00a0\u00a0 Pogosto spregledajo bolniki in svojci<\/p>\n
izguba interesov, depresivno razpolo\u017eenje, razdra\u017eljivost. Te\u017eave v re\u0161evanju kompleksnih problemov.<\/p>\n
2. Zmerna demenca:<\/p>\n
Huda izguba spomina, aktualne dogodke pozabijo, neorientirani<\/p>\n
Nezmo\u017eni re\u0161evati probleme in obvladovati socialne situacije<\/p>\n
Niso ve\u010d samostojni pri aktivnostih izven doma<\/p>\n
Potrebna pomo\u010d pri higieni, obla\u010denju..<\/p>\n
3. Huda demenca<\/p>\n
Huda izguba spomina, tudi za starej\u0161e dogodke, neorientirani<\/p>\n
Motnje govora, ve\u0161\u010dih gibov. Potrebna pomo\u010d pri vseh \u017eivljenjskih aktivnostih.<\/p>\n
Inkontinentni in potrebujejo nego ter nadzor<\/p>\n
Vrste demenc<\/p>\n
Ireverzibilne (potek je napredujo\u010d)<\/p>\n
Alzheimerjeva<\/p>\n
VaskulrnaDemenca Lewyevih telesc<\/p>\n
FrontotemporalanaMe\u0161ana<\/p>\n
Reverzibilne (mo\u017eno z zdravljenjem izbolj\u0161ati motnje)<\/p>\n
Depresija<\/p>\n
Metabolne in endokrine motnje (\u0161\u010ditnica)<\/p>\n
Toksi\u010dni vzroki (zdravila, alkohol..)<\/p>\n
TumorjiInfekcije<\/p>\n
Subduralni hematom<\/p>\n
Normotenzivni hidrocefalus<\/p>\n
Alzheimerjeva demenca<\/p>\n
50% -70% vseh demenc<\/p>\n
Postopen za\u010detek in progresiven potek (lahko ve\u010d let)<\/p>\n
Okvari mo\u017egansko skorjo, predvsem temenski in sen\u010dni, pozneje tudi \u010delni re\u017eenj<\/p>\n
Zna\u010dilne motnje spomina in drugih kortikalnih funkcij (govor, orientacija, ve\u0161\u010di gibi..)<\/p>\n
bolezen prizadene holinergi\u010dne \u017eiv\u010dne celice (nevrotransmiter je acetil holin)<\/p>\n
Zdravljenje simptomatsko in preventivno (vzdr\u017eevanje mentalne in fizi\u010dne aktivnosti, \u017eilne bolezni , sladkorne bolezni, zmanj\u0161anje stresa, nadome\u0161\u010danje hormonov..)<\/p>\n
Za\u010detne spremembe pogosto opredelijo, kot \u201cnormalno staranje\u201d<\/p>\n
Blaga pozabljivost<\/p>\n
Te\u017eave v u\u010denju novih stvari<\/p>\n
Te\u017eave v poimenovanju\u2013 te\u017eja komunikacija!!Motnje pozornosti<\/p>\n
Te\u017eave z orientacijoZa\u010detna faza<\/p>\n
Depresija ali zaskrbljenostPasivnost<\/p>\n
Umik iz obi\u010dajnih aktivnosti<\/p>\n
Karakterne spremembe<\/p>\n
V 40% ne prepoznajo pri sebi te\u017eav<\/p>\n
Zgodnji znaki demence:<\/p>\n
Izguba spomina vpliva na vsakdanje \u017eivljenje<\/p>\n
Sedanje dogodke takoj pozabim<\/p>\n
Izgubljam stvari<\/p>\n
Pozabljam besede. Kaj sem hotel povedati?<\/p>\n
Te\u017eko opravljam dru\u017einska opravila<\/p>\n
Problemi z jezikom<\/p>\n
Slaba orientacija v prostoru in \u010dasu<\/p>\n
Slaba in pomanjkljiva presoja<\/p>\n
Kradejo mi!<\/p>\n
Depresija v starosti je v\u010dasih za\u010detek demence<\/p>\n
Izguba zanimanja in \u017eivljenjske mo\u010di<\/p>\n
POSTANEJO PASIVNI IN POTREBUJEJO NAVODILA<\/p>\n
Spremembe osebnosti (..ali moj odgovor na spremembe, ki jih do\u017eivljam)<\/p>\n
Vaskularna demenca<\/p>\n
15% demenc<\/p>\n
Hiter za\u010detek in stopni\u010dast potek<\/p>\n
Po\u0161kodbe globokih mo\u017eganskih struktur<\/p>\n
Arterijska hipertenzija, prekomerna te\u017ea, kajenje<\/p>\n
Nevrolo\u0161ki znaki: motnje gibanja, po\u017eiranja, govora<\/p>\n
Apatija, agitiranost, osebnostne spremembe<\/p>\n
Demenca Lewyevih telesc<\/p>\n
V za\u010detku podobna Alzheimerjevi demenci<\/p>\n
parkinsonizem<\/p>\n
Vidne halucinacije<\/p>\n
Nihanje v izra\u017eanju motenj spoznavnih sposobnosti<\/p>\n
Frontotemporalna demenca<\/p>\n
Prizadene predvsem \u010delni predel<\/p>\n
5%<\/p>\n
Izrazite osebnostne spremembe (socialno neustrezno vedenje, imitacijsko vedenje)<\/p>\n
Perseveracije<\/p>\n
Lahko spomin ohranjen na za\u010detku<\/p>\n
Ocena demence in preiskave<\/p>\n
Kratek preskus spoznavnih sposobnosti<\/p>\n
Test risanje ure<\/p>\n
Osnovne biokemi\u010dne laborat. preiskave, \u0161\u010ditni\u010dni hormoni, vitamin B12, folna kislina<\/p>\n
CT mo\u017eganov, MRI, SPECT<\/p>\n
Zdravljenje in oblike pomo\u010di, ki jih nudimo bolniku z demenco<\/p>\n
Simptomatsko zdravljenje (zaviralci acetiholin esteraze)<\/p>\n
Laj\u0161anje vedenjskih motenj in zapletov demence<\/p>\n
Spodbujanje umskih sposobnosti<\/p>\n
Vzdr\u017eevanje preostalih sposobnosti bolnika (dnevne aktivnosti, skrb zase..)<\/p>\n
Laj\u0161anje stisk bolnika<\/p>\n
Prilagajanje okolja bolniku (za bolj\u0161o orientacijo v prostoru.. )<\/p>\n
Pomo\u010d dru\u017eini in skrbnikom (Spomin\u010dica- dru\u0161tvo za pomo\u010d osebam zbolelim za demenco in njihovim svojcem)<\/p>\n
delirij<\/p>\n
Delirij\u00a0 je etiolo\u0161ko nespecifi\u010den organski mo\u017eganski sindrom, ki se hitro razvije in ima nihajo\u010d potek.<\/p>\n
Ozna\u010dujejo ga so\u010dasne motnje:<\/p>\n
Zavesti in pozornosti (zmedenost)<\/p>\n
Zaznavanja (halucinacije)<\/p>\n
Mi\u0161ljenja (blodnje)<\/p>\n
Spomina (amnezija za dogajanje)<\/p>\n
\u010custvovanja (hud nemir, strah\u2026)<\/p>\n
Razpored spanja in budnosti (pono\u010di budni)<\/p>\n
Psihomotorna aktivnost (hiperaktivni, hipoaktivni)<\/p>\n
Zdravljenje delirija<\/p>\n
Odstranitev vzrokov za razvoj delirija (infekcija, zdravila, droga, alkohol, po\u0161kodba)<\/p>\n
Zdravila: Klometiazol, benzodiazepini<\/p>\n
Urejanje ravnote\u017eja in vnosa teko\u010din in elektrolitov<\/p>\n
Ustrezno, mirno okolje<\/p>\n
Po\u010ditek<\/p>\n
Varnost<\/p>\n
spanec<\/p>\n
Blodnje: miselne konstrukcije z izkrivljenjem realnosti, v katerih vsebino bolnik trdno verjame<\/p>\n
Prevalentne misli: ideje same niso neresni\u010dne ali absurdne, vendar njihov tvorec preceni \u010dez razumno mero<\/p>\n
Obsesivne misli: pojavljajo se mimo bolnikove volje (\u201cvsiljene\u201d), po vsebini nesmiselne in za bolnika neprijetne misli, predstave ali notranje vzpodbude<\/p>\n
blodnje<\/p>\n
PRIMARNE pojavljajo brez predhodnih psihopatolo\u0161kih znamenj<\/p>\n
SEKUNDARNE bolnikova premi\u0161ljanja zaradi prej\u0161njih bolezenskih dogajanj (npr. halucinacij)<\/p>\n
Veli\u010dinske<\/p>\n
Depresivne<\/p>\n
Nihilisti\u010dne<\/p>\n
Preganjalne<\/p>\n
Ljubosumnostne<\/p>\n
Eroti\u010dne<\/p>\n
Nana\u0161alne\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ( interpretativne)<\/p>\n
religiozne<\/p>\n
Motnje inteligentnosti<\/p>\n
INELIGENTNOST je sposobnost splo\u0161ne du\u0161evne prilagodljivosti na nove \u017eivljenjske naloge in razmere<\/p>\n
Skupina sposobnosti, ki jih povezujemo z mo\u017egansko skorjo ter povezavami med posameznimi mo\u017eganskimi centri<\/p>\n
IQ\u00a0 Inteligentnostni koli\u010dnik<\/p>\n
Primarni primanjkljaj inteligentnosti<\/p>\n
Sekundarni primanjkljaj inteligentnosti<\/p>\n
Kvantitativne motnje zavesti<\/p>\n
Kvalitativne motnje zavesti<\/p>\n
Motnje \u010dustvovanja<\/p>\n
Motnje hotenja<\/p>\n
Povezave med \u010delnim re\u017enjem ( pred\u010delna skorja ima nadzorno funkcijo) in parietalnim re\u017enjem (povezuje senzori\u010dne podatke in motori\u010dne odgovore)<\/p>\n
Motnje hotenj<\/p>\n
Skrb za bolnika s kroni\u010dnim potekom\u00a0 bolezni<\/p>\n
Skrb naj bo nepretrgana, kakovostna in vsestranska<\/p>\n
Multidisciplinarni timi (delovna skupina razli\u010dnih sodelavcev)<\/p>\n
Skupnostna skrb vs. Institucionalna<\/p>\n
\u0160ir\u0161e dru\u017ebeno razumevanje :<\/p>\n
-edukacija strokovne in lai\u010dne javnosti, ozave\u0161\u010danje\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 – antistigma programi<\/p>\n
Psihosocialna rehabilitacija<\/p>\n
Je proces, ki vodi k \u010dim bolj\u0161i kakovosti \u017eivljenja oseb z du\u0161evno boleznijo<\/p>\n
v PSR uporabljamo biopsihosocialni pristop \u2013 kompleksnej\u0161e razumevanje motenj ter posledic<\/p>\n
PSR je terapevtski pristop, ki vzpodbuja ljudi z du\u0161evno motnjo, da dose\u017eejo najbolj\u0161o mo\u017eno raven neodvisnega delovanja v skupnosti prek u\u010denja- izbolj\u0161evanja bolnikovih sposobnosti, ob podpori okolice<\/p>\n
Kdo sodeluje v procesu psihosocialne rehabilitacije?<\/p>\n
PSR\u00a0 je kompleksna dejavnost ter zdru\u017euje vse udele\u017eence v skrbi: bolnike (uporabnike), strokovnjake (bolni\u0161nice, ambulante, socialne slu\u017ebe), dru\u017einske \u010dlane, delodejalce, uradnike skupnostnih slu\u017eb, nevladne organizacije.<\/p>\n
<\/p>\n
Psihosocialna rehabilitacija \u2013 temeljne smernice<\/p>\n
1. Individualizirano zdravljenje<\/p>\n
2. Vklju\u010ditev okolja<\/p>\n
3. Osredoto\u010denje na bolnikove zmo\u017enosti<\/p>\n
4.\u00a0 Obnavljanje upanja<\/p>\n
5. Poudarek na zaposlitvenih mo\u017enostih<\/p>\n
6. Vsestranska skrb (dru\u017ebeni klubi, dnevna sredi\u0161\u010da, rekreacijski programi, stanovanja, izobra\u017eevalni programi..)<\/p>\n
7. Vklju\u010devanje bolnikov<\/p>\n
8. Stalna skrb<\/p>\n
9. Terapevtsko odnos (dostopnost, resnicoljubnost, empatija, skrb)<\/p>\n
Metode dela<\/p>\n
Iskanje re\u0161itev, spretnosti in potreb ( ne le patologije, motenj itd.)<\/p>\n
Diagnoza in poznavanje motnje je le podlaga za nadaljno ravnanje<\/p>\n
Individualni na\u010drt:<\/p>\n
–\u00a0 kontinuirana, dolgotrajna podpora v skupnosti<\/p>\n
–\u00a0 zmanj\u0161ujejo krizo<\/p>\n
–\u00a0 prepre\u010devanje hospitalizacije in namestitve v socialno varstvene zavode<\/p>\n
–\u00a0\u00a0 dvigujejo kvaliteto \u017eivljenja bolnika in dru\u017eine<\/p>\n
Na\u010dini PSR<\/p>\n
Farmakolo\u0161ko zdravljenje: zmanj\u0161evanje simptomov, prepre\u010devanje ponovitev bolezni<\/p>\n
U\u010denje spretnosti neodvisnega bivanja in socialnih spretnosti<\/p>\n
Psiholo\u0161ka podpora bolnikom in dru\u017einskim \u010dlanom<\/p>\n
Urejanje bivanja<\/p>\n
Delovna rehabilitacija in zaposlovanje<\/p>\n
Socialne podporne mre\u017ee<\/p>\n
Prosto\u010dasne dejavnosti<\/p>\n
Multidisciplinarni timi<\/p>\n
V bolni\u0161nici in skupnosti<\/p>\n
Fleksibilni, u\u010dinkoviti, povezani med seboj<\/p>\n
Pestrost v sestavi ( patrona\u017ena sestra, psihiater, osebni zdravnik, socialni delavci, nevladne organizacije..)<\/p>\n
Princip enakopravnosti<\/p>\n
transparentnost kompetenc<\/p>\n
Skupnostni pristop<\/p>\n
Bolnik, klient, uporabnik je subjekt (ne objekt)<\/p>\n
Prilagajanje aktivnosti potrebam<\/p>\n
Poudarek je na bolnikovih preostalih sposobnostih, spretnostih, kompetencah na katerih lahko gradi rehabilitacijo !!<\/p>\n
Spo\u0161tovanje avtonomnosti in samodeterminiranosti posameznika<\/p>\n
Strokovnjak sledi potrebam ter izvaja storitve<\/p>\n
Omogo\u010da dostopnost in kontinuiranost<\/p>\n
Obravnava v enoti za psihosocialno rehabilitacijo<\/p>\n
Vsak \u010dlan tima poda svojo oceno ( negovalna, psihiatri\u010dna, psiholo\u0161ka, delovno terapevtska, socialna)<\/p>\n
Ob sprejemu na oddelek ocena potreb<\/p>\n
Postavitev koordinatorja<\/p>\n
Individualen na\u010drt obravnave<\/p>\n
Cilji obravnave dogovorjeni med bolnikom in timom<\/p>\n
Sodelovanje s svojci in \u201c zunanjimi slu\u017ebami\u201dIntervence v skupnosti v \u010dasu hospitalizacije<\/p>\n
Ocena situacije v skupnosti<\/p>\n
Vzpostavitev sodelovanja s slu\u017ebami (patrona\u017ena slu\u017eba, socialna slu\u017eba, nevladne organizacije)<\/p>\n
Intervence v skupnosti po odpustu<\/p>\n
Na\u010drtovani obiski na domu v skladu s potrebami in na\u010drtom ( na 1 ali 2 tedna)<\/p>\n
– socialne ve\u0161\u010dine<\/p>\n
– dnevne aktivnosti<\/p>\n
– zdravljenje, terapevtske intervence\u2026<\/p>\n
Podpora dru\u017eini in pacientom<\/p>\n
Koordinirano delo z drugimi slu\u017ebami\u00a0 Izku\u0161nje<\/p>\n
Bolj\u0161e sodelovanje pacientov in svojcev<\/p>\n
Ob poslab\u0161anju pravo\u010dasne hospitalizacije na odprti oddelek<\/p>\n
Razlogi za odklon obiska\u00a0 (redko):<\/p>\n
– sram zaradi razmer v dru\u017eini<\/p>\n
– stigma<\/p>\n
– slabo sodelovanje pri zdravljenju, nekriti\u010dn<\/p>\n
Psihoterapija<\/p>\n
Psihoterapija je zdravljenje \u010dustvenih te\u017eav s pomo\u010djo psiholo\u0161kih sredstev, v katerem usposobljeni \u010dlovek vzpostavi poklicen odnos s pacientom, da bi odstranil ali modificiral obstoje\u010de simptome; spremenil mote\u010de oblike vedenja in spodbujal pozitivno osebnostno rast in razvoj.<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
0sebnostna zrelost<\/p>\n
Sposoben obvladovanja samega sebe<\/p>\n
Sposoben odlo\u010danja, kar je posledica pravilnega dojemanja sebe, drugih in dru\u017ebenega okolja<\/p>\n
Sposoben sprejemati odgovornost za svoje ravnanje<\/p>\n
V stiku s svojimi \u010dustvi<\/p>\n
Sposoben odkrito komunicirati z drugimi<\/p>\n
Sposoben sprejemati druge ljudi, kot druga\u010dne od sebe<\/p>\n
Pripravljen videti te razlike kot prilo\u017enost za u\u010denje, ne pa za ogro\u017eenost\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Razvrstitev psihoterapevtskih metod<\/p>\n
Psihoanaliza<\/p>\n
Neoanalitske in psihodinamske psihoterapije<\/p>\n
Vedenjska psihoterapija<\/p>\n
Kognitivna psihoterapija<\/p>\n
Humanisti\u010dne psihoterapije (logoterapija, Rogersova p\u2026)<\/p>\n
Glede na oblikovna izhodi\u0161\u010da: – individualna\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 psihoterapija parov\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0dru\u017einska<\/p>\n
– skupinska<\/p>\n
Tehnike spro\u0161\u010danja<\/p>\n
Bolnik s tesnobo, posebej \u010de je jasen problem<\/p>\n
Aktivno obvladovanje problema pove\u010duje bolnikovo samospo\u0161tovanje<\/p>\n
Redko u\u010dinkovita, kot edina tehnika<\/p>\n
Individualnost bolnika in njegova izku\u0161nja<\/p>\n
Pomen telesne komponente spro\u0161\u010danja<\/p>\n
Redno izvajanje, tudi v obdobjih izbolj\u0161anja<\/p>\n
Kognitivno vedenjska terapija<\/p>\n
Utemeljitelj psiholo\u0161ke metode zdravljenja je ameri\u0161ki psihiater Aaron Beck<\/p>\n
Osnovna predpostavka: to, v kar ljudje verjamejo, vpliva na njihova \u010dustva in vedenje<\/p>\n
V anksioznosti, depresiji in drugih du\u0161evnih motnjah se pri ljudeh ka\u017eejo neprilagojeni vzorci razmi\u0161ljanja in vedenja, ki povratno vzdr\u017eujejo simptome in znake te motnje<\/p>\n
KVT posku\u0161a dolo\u010diti in spremeniti razmi\u0161ljanje in vedenje ter tako izbolj\u0161ati samo du\u0161evno motnjo<\/p>\n
Kognitivno vedenjska terapija
\n(KVT)- prednosti, zna\u010dilnosti-<\/p>\n
Usmerjena\u00a0 je na \u201cproblematiko in situacijo \u201c tukaj in zdaj<\/p>\n
Terapevt je aktiven, vendar sodeluje aktivno tudi oseba, ki je v terapiji<\/p>\n
Problemi so opredeljeni tako, da je njihovo te\u017eavnost in pogostnost mogo\u010de sproti ocenjevati<\/p>\n
Kratkotrajna, skoraj vsem dosegljiva<\/p>\n
preverjeno u\u010dinkovita<\/p>\n
\u0160iroko uporabna v psihiatriji<\/p>\n
KVT – predpostavke- \u010dustva in vedenje so posledica mi\u0161ljenja- \u010dustvene motnje so posledica negativnega in nestvarnega mi\u0161ljenja<\/p>\n
– s spreminjanjem tega negativnega in nestvarnega mi\u0161ljenja lahko zmanj\u0161amo \u010dustvene motnje<\/p>\n
KVT – pristop<\/p>\n
V nekaterih primerih je bolje za\u010deti z vedenjskimi tehnikami (obsesivno kompulzivna motnja), v drugih s kognitivnimi tehnikami (depresija)<\/p>\n
Za ve\u010dino motenj je kombiniran pristop naju\u010dinkovitej\u0161i<\/p>\n
Potek kognitivne terapije<\/p>\n
1. Pacienta nau\u010diti prepoznavanja in zavedanja svojih misli, \u010dustev in situacij, ki te misli spro\u017eajo<\/p>\n
2. Prikazati mu je treba, kako te misli pripeljejo do \u010dustvenih in vedenjskih te\u017eav<\/p>\n
3. Ugotoviti je potrebno ali pacient sploh \u017eeli zmanj\u0161ati ali odpraviti te\u017eave ( morda ima sekundarne koristi?)<\/p>\n
4. Sledi u\u010denje pacienta, kako naj modificira svoje negativne misli<\/p>\n
ABC sistem (zaporedje DOGODEK-MISLI-REAKCIJA)<\/p>\n
Psihi\u010dne motnje povezane s kognitivnimi distorzijami<\/p>\n
Papir, svin\u010dnik<\/p>\n
Spada med zahtevnej\u0161e tehnike<\/p>\n
1. Jasna opredelitev problema<\/p>\n
2. Seznam mo\u017enih re\u0161itev ( brez vrednotenja !)<\/p>\n
3. Ovrednotenje re\u0161itev na seznamu<\/p>\n
Ni idealnih re\u0161itev, izbira najbolj smiselne re\u0161itve<\/p>\n
Mo\u017een u\u010dinek tudi ob nere\u0161enem problemu<\/p>\n
Opredelitev samomora<\/p>\n
Namen in dejanje, ki je usmerjeno proti samemu sebi in je anevarno za \u017eivljenje<\/p>\n
Klasi\u010dne opredelitve samomora obsegajo tri komponente:<\/p>\n
– namen<\/p>\n
– dejanje<\/p>\n
– smrt<\/p>\n
Celovito podobo tega pojava dobimo ob pregledu vsakovrstnega avtoagresivnega vedenja. Lestvica samomorilnega vedenja razkriva vrsto vedenj, od prikritih, do o\u010ditnih oblik samouni\u010devanja.<\/p>\n
Lestvica samomorilnega vedenja<\/p>\n
1. Posredno samouni\u010devalno vedenje: odvisnost, samopo\u0161kodbe, zanemarjanje zdravljenja, tvegani \u0161porti..<\/p>\n
2. Samomorilna razmi\u0161ljanja<\/p>\n
3. Samomorilne tendence<\/p>\n
4. Parasuicidalna pavza (\u201cvzel preveliki odmerek uspaval\u201d)<\/p>\n
5. S. gro\u017enja<\/p>\n
6. Namerno samopo\u0161kodovanje<\/p>\n
8. Samomorilni poskus<\/p>\n
9. Bilan\u010dni samomor<\/p>\n
Samomorilno vedenje<\/p>\n
Slovenija je glede stopnje samomorilnosti visoko nad evropskim povpre\u010djem<\/p>\n
Obse\u017ene razlike med evropskimi dr\u017eavami. Slovenija je po koli\u010dniku samomorilnosti v skupini z Latvijo, Litvo, Estonijo in Finsko, ki imajo najve\u010djo samomorilnost; v razmerju z mediteranskimi de\u017eelami je tikratna razlika<\/p>\n
Posebej ogro\u017eeni starostniki<\/p>\n
Mehanizmi samomorilnega procesa<\/p>\n
Samomor ni opredeljen kot trenutek-dogodek smrti<\/p>\n
Samomorilni akt, pri katerem se namen izrazi v dejanju, ki se zares kon\u010da s smrtjo<\/p>\n
<\/p>\n
Troje pomembnih pravil:<\/p>\n
1. Pravilo polikavzalnosti<\/p>\n
2. Samomor je\u00a0 proces (t. i. presuicidalni sindrom<\/p>\n
-Ringel)<\/p>\n
3. Tretje pravilo nam govori o navzkri\u017eju med te\u017enjo po smrti in klicu na pomo\u010d<\/p>\n
Samomorilno vedenje – proces<\/p>\n
Du\u0161evne motnje in samomorilno vedenje<\/p>\n
zdravljenje osnovne motnje in pridru\u017eenih motenj.<\/p>\n
O suicidalnem vedenju:<\/p>\n
Samomorilno vedenje v o\u017eji okolici v zadnjem \u010dasu;<\/p>\n
Samomorilno vedenje v dru\u017eini.<\/p>\n
OCENA\u00a0 TVEGANJA<\/p>\n
za: \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 – SAMOMORILNO VEDENJE<\/p>\n
– Z DEPRESIJO POVZRO\u010cENO \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0ZANEMARJENJE<\/p>\n
<\/p>\n
Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje<\/p>\n
Cepitev psihi\u010dnega \u017eivljenja v anarhi\u010dne fragmente, nesoglasje med mi\u0161ljenjem in \u010dustvovanjem.<\/p>\n
Epidemiologija<\/p>\n
Etiologija<\/p>\n
Teorije o multifaktorialni pogojenosti bolezni \u2013 shizofrenija je kon\u010dni izid interakcije biolo\u0161kih (dednost) in okoljskih dejavnikov (intrauterine okvare zaradi virusnih infekcij, porodni zapleti, psihosocialni dejavniki).<\/p>\n
Biolo\u0161ki dejavniki: genetika. Dedovanje je poligenetsko<\/p>\n
Nevrorazvojna motnja<\/p>\n
Funkcijske preiskave\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0(PET, SPECT, f-MRI) odkrivajo motnje mo\u017eganskega pretoka in metabolizma glukoze v \u010delnem podro\u010dju (hiperfrontalizacija, hipofrontalnost)<\/p>\n
Okvara pred\u010delne skorje je povezana z bolezenskimi spremembami pri shizofreniji<\/p>\n
Psiholo\u0161ki in socialni dejavniki<\/p>\n
<\/p>\n
Vloga dru\u017eine kot protektivni ali obremenilni dejavnik<\/p>\n
Ve\u010d bolezni v ni\u017ejih socioekonomskih pogojih (rev\u0161\u010dina, emigranti)<\/p>\n
Klini\u010dna slika<\/p>\n
Motnje mi\u0161ljenja:<\/p>\n
Formalne<\/p>\n
-miselni blok (zapora, zadrga)<\/p>\n
-miselna disociiranost<\/p>\n
Vsebinske (blodnje)<\/p>\n
-vpadljive, bizarne, presenetljive<\/p>\n
-Preganjalne in nana\u0161alne blodnje so pogoste<\/p>\n
-Veli\u010dinske, ljubosumnostne, religiozno-misti\u010dne, depresivne, eroti\u010dneKlini\u010dna slika<\/p>\n
Motnje zaznavanja:<\/p>\n
-slu\u0161ne halucinacije (glasovi)<\/p>\n
-halucinacije telesnih ob\u010dutkov<\/p>\n
Motnje \u010dustvovanja:<\/p>\n
– v akutni bolezni:groza, depresivna ali evfori\u010dna stanja<\/p>\n
– \u010dustvena plitvost, otopelost<\/p>\n
– ambivalenca<\/p>\n
– paratimija, paramimija<\/p>\n
– tesnoba<\/p>\n
– samomorilne misli<\/p>\n
Klini\u010dna slika<\/p>\n
Avtizem<\/p>\n
Motnje hotenja: brezvoljnost<\/p>\n
Depersonalizacija<\/p>\n
Katatonski znaki<\/p>\n
– Stupor<\/p>\n
– Vo\u0161\u010dena upogljivost<\/p>\n
– Negativizem, avtomatija na ukaz<\/p>\n
Psihomotori\u010dne hiperkinezije<\/p>\n
– stereotipije,<\/p>\n
– manire<\/p>\n
– bizarnosti<\/p>\n
Motnje spoznavnih sposobnosti<\/p>\n
Pozornosti<\/p>\n
Spomina<\/p>\n
Izvr\u0161itvene sposobnosti ( npr. abstraktno mi\u0161ljenje)<\/p>\n
Potek bolezni<\/p>\n
Akuten ali<\/p>\n
<\/p>\n
prikrit oz. plaze\u010d<\/p>\n
zna\u010dajske in vedenjske spremembe<\/p>\n
zapirajo se vase<\/p>\n
popu\u0161\u010dajo v \u0161oli in pri delu (kognitivne motnje)<\/p>\n
se zanemarjajo<\/p>\n
nevrastenske te\u017eave<\/p>\n
primitivno mi\u0161ljenje<\/p>\n
Potek bolezni<\/p>\n
10-15% blaga epizodi\u010dna varianta<\/p>\n
40-50% negativna simptomatika<\/p>\n
30-40% maligni potek<\/p>\n
Ugoden potek:<\/p>\n
\u017denske<\/p>\n
Kasen potek<\/p>\n
Akuten potek<\/p>\n
Paranoidna oblika bolezni<\/p>\n
Inteligentnost<\/p>\n
Klini\u010dni tipi shizofrenije<\/p>\n
Paranoidna shizofrenija (F 20.0)<\/p>\n
Hebefrenija (Dezorganizirana s.) (F 20.1)<\/p>\n
Katatonska s. (F20.2)<\/p>\n
Nediferencirana s. (F20.3)<\/p>\n
Posthizofrenska s (F20.4)<\/p>\n
Rezidualna s (F20.5)<\/p>\n
Enostavna s. (F20.6)<\/p>\n
Diagnoza<\/p>\n
Zna\u010dilni simptomi: blodnje, halucinacije, dezorganizirano govorjenje, dezorganizirano vedenje, negativna simptomatika pri \u010dustvovanju in hotenju<\/p>\n
Socialna in poklicna prizadetost<\/p>\n
Trajanje bolezni: 6 mesecev<\/p>\n
Izklju\u010dene motnje razpolo\u017eenja<\/p>\n
Du\u0161evna motnja ni posledica kake telesne bolezni, drogiranja, zastrupitve, zdravil..<\/p>\n
Izklju\u010dene so razvojne motnje (avtizem..)<\/p>\n
Paranoidna shizofrenija F20.0<\/p>\n
Zna\u010dilnosti:<\/p>\n
Relativno stabilno, pogosto paranoidne blodnje<\/p>\n
Halucinacije (slu\u0161ne in telesnega ob\u010dutka)<\/p>\n
Relativno nepomembne motnje \u010dustvovanja, hotenja in govora<\/p>\n
Hebefrenska shizofrenija F20.1
\nIzstopajo \u010dustvene motnje, razpolo\u017eenje je plitvo in neustrezno<\/p>\n
Neorganizirano mi\u0161ljenje<\/p>\n
Nepovezan govor<\/p>\n
Nepredvidljivo in nezanesljivo vedenje; manirizmi<\/p>\n
Hiter razvoj \u201cnegativnih simptomov\u201d<\/p>\n
Slaba prognoza<\/p>\n
Katatonska shizofrenija F20.2<\/p>\n
Izrazite psihomotorne motnje: hiperkineti\u010dnost<\/p>\n
Stupor, negativizem<\/p>\n
Halucinacije<\/p>\n
Enostavna shizofrenija F20.6<\/p>\n
Prikriti in progresiven razvoj \u010duda\u0161tva v vedenju<\/p>\n
Upad splo\u0161ne storilnosti<\/p>\n
Nesposobnost upo\u0161tevanja dru\u017ebenih zahtev<\/p>\n
Negativni simptomi (\u010dustvena otopelost, ope\u0161ana volja, pomanjkanje iniciativnosti, pasivnost, govorna osiroma\u0161elost, borna nebesedna mimi\u010dna komunikacija s pogledom in ostalo mimiko, zanemarjenost, osiroma\u0161elost socialne u\u010dinkovitosti<\/p>\n
Akutna in prehodna psihoti\u010dna motnja F23.0<\/p>\n
Ni organskega vzroka<\/p>\n
Akuten nastop psihoti\u010dnih simptomov (blodnje, halucinacije, perceptualne motnje, hud razkroj obi\u010dajnega vedenja)<\/p>\n
Ozdravljenje v nekaj dneh ali mesecih<\/p>\n
Trajne blodnjave motnje F22.0<\/p>\n
Dolgotrajne blodnje so edina ali najbolj o\u010ditna klini\u010dna posebnost<\/p>\n
Relativna osebnostna ohranjenost<\/p>\n
ZDRAVLJENJE AKUTNE PSIHOZE IN SHIZOFRENIJE<\/p>\n
Akutna psihoza \u2013 klini\u010dni sindrom
\nLahko v okviru shizofrenije, shizoafektivne psihoze, shizofreniformne psihoze<\/p>\n
<\/p>\n
Klini\u010dni sindrom:<\/p>\n
– moteno vedenje in odzivanje<\/p>\n
– prisotnost psihopatolo\u0161kih simptomov (formalne in vsebinske motnje mi\u0161ljenja, motnje zaznavanja in motnje \u010dustvovanja)<\/p>\n
– ne uvidevajo bolezenskega stanja<\/p>\n
Je nujno psihiatri\u010dno stanje<\/p>\n
Agitacija<\/p>\n
\u201cpsihomotorna agitacija je motnja motori\u010dne aktivnosti povezana s psihi\u010dno stisko in jo ozna\u010duje omejena, ponavljajo\u010da se neusmerjena in brezciljna aktivnost\u201d<\/p>\n
Celostno zdravljenje shizofrenije<\/p>\n
Zdravljenje z antipsihoti\u010dnimi zdravili<\/p>\n
Psihoterapija (kognitivno – vedenjska)<\/p>\n
Psihosocialne intervencije in rehabilitacija<\/p>\n
Skupnostna psihiatri\u010dna oskrba<\/p>\n
– dnevni centri<\/p>\n
– ureditev zaposlitvenih pogojev<\/p>\n
– stanovanjske skupnosti in pomo\u010d pri pridobitvi stanovanja<\/p>\n
– Prosto\u010dasne aktivnosti<\/p>\n
Zdravljenje akutne psihoze<\/p>\n
Farmakoterapevtske mo\u017enosti:<\/p>\n
Tipi\u010dni:<\/p>\n
Hloperidol (Haldol)<\/p>\n
Flufenazin (Moditen)<\/p>\n
Promazin (Prazine)<\/p>\n
Sulpirid (Eglonyl) \u2026<\/p>\n
U\u010dinkujejo predvsem na dopaminske receptorje<\/p>\n
Atipi\u010dni:<\/p>\n
Klozapin (Leponex)<\/p>\n
Olanzapin (Zyprexa)<\/p>\n
Risperidon (Risperdal)<\/p>\n
Kvetiapin (Seroquel)\u2026<\/p>\n
U\u010dinkujejo na dopaminske in serotoninske receptorje<\/p>\n
Stabilizacijsko in vzdr\u017eevalno zdravljenje<\/p>\n
Trajanje zdravljenja:<\/p>\n
– po prvi epizodi najmanj dve leti<\/p>\n
– po drugi epizodi najmanj pet let<\/p>\n
– po tretji ni vseh ostalih do\u017eivljenjsko<\/p>\n
Uspe\u0161nost zdravljenja je odvisna od:<\/p>\n
U\u010dinka zdravila<\/p>\n
Prenosljivosti zdravila<\/p>\n
Sodelovanja bolnika<\/p>\n
Dejavniki tveganja za opu\u0161\u010danje zdravljenja vezani na zdravila<\/p>\n
Ne\u017eeleni u\u010dinki:<\/p>\n
– Ekstrapiramidni sindrom (akatizija, parkinsonizem, distonija, tresenje..)<\/p>\n
– metabolni sindrom (visoka telesna te\u017ea)<\/p>\n
– zaspanost<\/p>\n
– omotica<\/p>\n
– nevtropenija (nizke vrednosti belih krvni\u010dk)\u2026<\/p>\n
Zapleteno jemanje<\/p>\n
Negativni odnos do zdravil<\/p>\n
Sodelovanje pri jemanju zdravil je klju\u010dnega pomena v poteku zdravljenja<\/p>\n
Verjetnost, da pride do recidiva psihoze pri nezdravljenih bolnikih s shizofrenijo je 10% na mesec<\/p>\n
(Ne) sodelovanje pri zdravljenju akutne psihoze je odvisna od :<\/p>\n
Ne\u017eeleni u\u010dinki zdravil, mladi, mo\u0161ki, socialno neaktivni, visoka izra\u017eenost simptomov..<\/p>\n
Pomanjkanje uvida:<\/p>\n
– nevrokognitivni deficit<\/p>\n
– zanikanje, kot obrambni mehanizmi<\/p>\n
Vzdr\u017eevalno in stabilizacijsko zdravljenje<\/p>\n
Cilji:<\/p>\n
preverjanje in zdravljenje preostale simptomatike<\/p>\n
Spodbujanje uvida v bolezen<\/p>\n
Ugotavljanje zgodnjih znakov relapsa<\/p>\n
Ugotavljanje stranskih u\u010dinkov<\/p>\n
Ugotavljanje in prepre\u010devanje komorbidnosti<\/p>\n
Psihosocialne intervencije<\/p>\n
Delo s svojci<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Anksioznost. \u010ce je ogro\u017eujo\u010da nevarnost nejasna. Strah: \u010de je situacija objektivno ogro\u017eujo\u010da za osebo. Zelo pogosta motnja: vsak tretji izmed nas, vsaj 2\/3 ne i\u0161\u010de pomo\u010di, vsak 3 bolnik v splo\u0161ni ambulanti \u201cNormalna\u201d tesnoba je usklajen \u010dustven, spoznavni, fiziolo\u0161ki in vedenjski odgovor na dejansko ali groze\u010do nevarnost. Anksioznost je uporabna obramba. Neprijeten izziv in nam … Preberi ve\u010d o Anksioznost<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[450],"tags":[465,1963],"class_list":["post-2481","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-psihologija","tag-anksioznost","tag-o-anksioznosti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2481","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2481"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2481\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2481"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2481"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2481"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}