{"id":2483,"date":"2014-01-03T11:32:09","date_gmt":"2014-01-03T10:32:09","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2483"},"modified":"2014-01-03T17:59:32","modified_gmt":"2014-01-03T16:59:32","slug":"gradivo-za-zdravstveno-nego-mentalnega-pacienta-2014","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/gradivo-za-zdravstveno-nego-mentalnega-pacienta-2014\/","title":{"rendered":"Gradivo za zdravstveno nego mentalnega pacienta 2014"},"content":{"rendered":"<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">1.Samomorilni proces<\/span><\/b> poteka v ve\u010d stopnjah. Razvije se lahko v enem dnevu, tednu, mesecu ali ve\u010d letih in pri katerikoli starosti. Na za\u010detku se pojavijo misli t.i. samomorilne misli, ki so posledica neznosnih situacij, iz katerih posameznik ne vidi izhoda, v tisti fazi posameznik razmi\u0161lja o mo\u017enosti, ali bi si \u017eivljenje skraj\u0161al ali ne.<\/p>\n<p>Teh misli ne oznanja okolici in jih zadr\u017euje zase.\u00a0 samomor\u00a0 se ne zgodi zaradi ene same obremenilne situacije ali psihi\u010dne travme. Kri\u017eati se morata dejavnik, ki zavzema \u0161ibko mesto v posameznikovi osebnosti, z ustrezno travmatsko situacijo ali pa zbor subjektivnih in objektivnih okoli\u0161\u010din.<\/p>\n<p>Posameznik ne stori tega dejanja naenkrat, temve\u010d je to le zaklju\u010dek \u017ee neko\u010d za\u010detih zgodb. Navaja dve sili, ki poglavitno odlo\u010data o izidu, &#8220;alarm&#8221; te\u017enja smrti in &#8220;apel&#8221; klic pomo\u010di. V tistem, odlo\u010dilnem trenutku je zelo pomembno, da najde posameznik, ki je v stiski, \u010dloveka, ki ta klic pomo\u010di razume in da mu je pripravljen pomagati. Samomor je ve\u010dplasten fenomen. Samomorilni proces se za\u010dne razvijati v zgodnjem otro\u0161tvu.<\/p>\n<p>Od spleta okoli\u0161\u010din je odvisno, ali se ga bo dalo prepre\u010diti ali ne. Samomorilno nagnjenje spodbuja osamljenost in da je samomorov manj v prepleteni, povezani dru\u017ebi kot v razcepljeni in individualizirani.slovenska dru\u017eba je razcepljena, in\u00a0 nara\u0161\u010da individualizacija, nepovezanost in egocentri\u010dnost. Ti procesi tudi pojasnjujejo visok koeficient samomorilnosti v Sloveniji<\/p>\n<p><b>Samomor poteka v petih fazah:<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>navadno se za\u010dne z generaliziranimi negativnimi mislimi<\/li>\n<li>postopno se te misli stopnjujejo v misli o samomoru<\/li>\n<li>oseba izdela samomorilni na\u010drt \u2013 v tej fazi pomembno vlogo igrata agresivnost in impulzivnost;<\/li>\n<li>izvedba samomora<\/li>\n<li>smrt<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">2.vloga ms <\/span><\/b><\/p>\n<p>Med samo obravnavo medicinska sestra sprejema razli\u010dne vloge &#8211; od vloge popolnega tujca, ko z vso odzivnostjo vzpostavi za\u010detni odnos z pacientom in z zavzetostjo, zaupanjem in pristno<!--more--><b><\/b><\/p>\n<p>\u010dlove\u0161ko komunikacijo spozna in za\u010duti njegove potrebe, stiske in te\u017eave; do osebe, ki je potrpe\u017eljiva, pogumna, eti\u010dna in daje informacije, u\u010di, svetuje, varuje, tola\u017ei in skrbi zanj. Pogosto ima tudi vlogo osebe, ki predstavlja ali nadome\u0161\u010da drugo osebo v varovan\u010devem \u017eivljenju.<\/p>\n<p>Pacienta obravnavamo po procesni metodi dela, katere naloge vodenja in izvajanja zdravstvene nege vklju\u010dujejo naloge strokovne obravnave in prepoznavanja samomorilne ogro\u017eenosti, oceno stanja, opazovanje in ugotavljanje \u017eivljenjskih aktivnosti na osnovi poznavanja teorije avtoagresivnega vedenja, epidemiologije in dejavnikov tveganja samomorilne ogro\u017eenosti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>3. negovalne diagnoze pri samomoru<\/b><\/p>\n<p><b>Negovalne diagnoze na osnovi tveganja za samomorilno vedenje<\/b>:<\/p>\n<ul>\n<li>pove\u010dano tveganje za nastanek samopo\u0161kodb \u2013 samomorilno vedenje<\/li>\n<li>prisotnost rizi\u010dnih faktorjev za samomorilno vedenje<\/li>\n<li>pove\u010dano tveganje za nastanek fizi\u010dnih po\u0161kodb ali samopo\u0161kodb zaradi psihi\u010dnega stanja in potrebe po uporabi omejevanja ali prepre\u010ditvi<\/li>\n<li>samomorilna ogro\u017eenost, stanje po poskusu samomora<\/li>\n<li>ovirana komunikacija<\/li>\n<li>motena samooskrba<\/li>\n<li>zmanj\u0161ana samokontrola<\/li>\n<li>moteno izogibanje nevarnosti \/ zagotavljanje varnosti v bolni\u0161ni\u010dnem okolju<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Mo\u017ene negovalne diagnoze<\/b>:<\/p>\n<ul>\n<li>samopo\u0161kodovanje \u2013 nevarnost za samopo\u0161kodovanje (Gordon)<\/li>\n<li>samomorr, nevarnost (Gordon)<\/li>\n<li>zvi\u0161ana mo\u017enost po\u0161kodb (NANDA)<\/li>\n<li>nezmo\u017enost obvladovanja osebnih problemov (NANDA)<\/li>\n<li>samomorilna ogro\u017eenost (psih. sekcija) (16)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>4.) <\/b><b>ZGODNJI ZNAKI SHIZOFRENIJE<\/b><\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">PREDBOLEZENSKI ZNAKI IN SIMPTOMI<\/span><\/b><\/p>\n<p>Iz zgodnjih obdobij bolnikovega \u017eivljenja je pogosto mogo\u010de izlu\u0161\u010diti odstopanja od normalnega dozorevanja predvsem na podro\u010dju govora, motori\u010dnih koordinacij, pogostej\u0161e so motnje pozornosti, slab\u0161e prilagoditvene sposobnosti in splo\u0161na slaba socialna funkcionalnost.<\/p>\n<p>Znaki se lahko pojavijo postopno in po\u010dasi, tako, da jih dru\u017eina in prijatelji sprva niti ne opazijo ali pa se jim zdijo del normalnega procesa odra\u0161\u010danja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Najpogostej\u0161i zgodnji opozorilni znaki so:<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>nespe\u010dnost (zamenjava dneva in no\u010di),<\/li>\n<li>socialna odtegnitev, izolacija, strah in sumni\u010davost,<\/li>\n<li>izostajanje iz \u0161ole ali slu\u017ebe (izogibanje zunanjemu svetu),<\/li>\n<li>nezmo\u017enost koncentracije,<\/li>\n<li>zloraba drog in alkohola,<\/li>\n<li>nazadovanje osebne higiene (neobi\u010dajno obla\u010denje),<\/li>\n<li>pogosta potovanja, selitve, ki ne vodijo nikamor,<\/li>\n<li>neobi\u010dajna ob\u010dutljivost za dra\u017eljaje (hrup, svetloba), nizka toleranca za vzburjenja,<\/li>\n<li>neustrezna prezaposlenost z duhovnimi in religioznimi vsebinami,<\/li>\n<li>bizarno vedenje,<\/li>\n<li>pogovarjanje brez smisla (zelo abstraktno, na videz globoko, vendar nelogi\u010dno in nepovezano).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ko bolezen napreduje postanejo znaki \u0161e bolj nenavadni. Bolnik \u010dudno govori, ima nenavadne zaznave in se \u010dudno obna\u0161a. To je za\u010detek psihoze.<\/p>\n<p>Simptomi shizofrenije pa se pojavijo kot motnje v mi\u0161ljenju, motnje v zaznavanju, motnje \u010dustvovanja in motnje hotenja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>5.) ZN PACIENTA S SHIZOFRENIJO<\/b><\/p>\n<p><b>ZDRAVSTVENA NEGA\u00a0 PACIENTA S SHIZOFRENIJO <\/b><\/p>\n<p>Pacient s shizofrenijo ima\u00a0 vsakdanje \u010dlove\u0161ke potrebe, ker je \u010dlovek in individualne potrebe, ker edinstven, in posebne potrebe, ker je bolan. Bolezen predstavlja resno gro\u017enjo njegovemu ob\u010dutku varnosti in pre\u017eivetju .Prav tako ga lahko prikraj\u0161a za sposobnost, da skrbi sam zase, \u010de karkoli ovira njegovo delovanje. Hospitalizacija ga oddalji od njegovih obi\u010dajnih virov zadovoljstva, kot so dom ,dru\u017eina, slu\u017eba kar zahteva temeljne spremembe \u017eivljenjskega sloga, saj dotedanjo neodvisnost pogosto zamenja odvisnost od drugih. Cilj zdravstvene nege pacienta s shizofrenijo je zadovoljevanje telesnih, \u010dustvenih, socialnih in duhovnih potreb<\/p>\n<p><b>7.1 Pomen komunikacije pri pacientu s shizofrenijo<\/b><\/p>\n<p>Zdravstvena nega pri pacientu s shizofrenijo je tudi proces komunikacije med medicinsko sestro in pacientom. Vzpostaviti morata odnos, ki temelji na zaupanju, razumevanju, doslednosti, spo\u0161tovanju in sodelovanju. Tak\u0161en odnos pomaga\u00a0 pacientu do ve\u010djega uspeha pri zdravljenju,do samostojnosti in zadovoljstva.\u00a0 Zdravstvena nega mora biti usmerjena v pomo\u010d\u00a0pri vzpostavljanju odnosov z drugimi ljudmi in u\u010denja komunikacije, pri tem se poslu\u017eujemo razli\u010dnih metod, ki pripomorejo k zbli\u017eevanju s pacienti. \u010ce medicinska sestra sprejema vlogo,ki jo ima pri komunikaciji in interpretaciji , potem ji je vsaka prilo\u017enost, ki ji omogo\u010da, da se pogovarja s pacientom dobrodo\u0161la, S pacientom ki ima te\u017eave v komunikaciji se vzpostavi osebni stik in se posku\u0161a pribli\u017eati njegovi ravni funkcioniranja. U\u010denje komunikacije poteka s pomo\u010djo vsakdanje komunikacije med pacienti in osebjem in pacienti samimi.<\/p>\n<p><b>7.2 \u017divljenjske aktivnosti po konceptualnnem\u00a0 modelu Virginie Henderson<\/b><\/p>\n<p>Pacient s shizofrenijo ima te\u017eave pri vseh \u017eivljenjskih aktivnostih, motena je samooskrba in zadovoljevanje potreb in \u017eelja ,zato je odvisen od pomo\u010di drugih\u00a0 pri naslednjih \u017eivljenjskih aktivnostih :<\/p>\n<p><b>\u00a0Dihanje<\/b><\/p>\n<p>Pri dihanju ne ugotavljamo ve\u010djih potreb, razen \u010de so prisotni napadi panike , ko pacient lahko hiperventilira (kr\u010di , kolaps)<\/p>\n<p><b>Prehranjevanje in pitje<\/b><\/p>\n<p>Za paciente s shizofrenijo je pogosto zna\u010dilna motnja v prehranskih navadah. Zanje pa hrana nima samo pomena obnove \u017eivljenjske energije, ampak\u00a0\u00a0 pomeni tudi \u010dustveno izmenjavo s svetom. Zato smo pozorni na pacienta, ki odklanja hrano, ga nadzorujemo, \u010de je potreba hranimo in tako poskrbimo, da zau\u017eije zadostno koli\u010dino hrane in teko\u010dine. Pacientom zagotovimo miren prostor v jedilnici, hrano lepo serviramo pri tem pa upo\u0161tevamo prehranske navade in diete. Sam obed naj bo prijetno do\u017eivetje, poteka naj v miru, brez napetosti in naglice. Skupaj naj sedijo pacienti, ki so si v\u0161e\u010d, saj na ta na\u010din\u00a0 vzpodbujamo\u00a0 komunikacijo. Hranjenje pa vpliva tudi na socializacijo, kajti pacienta postopoma vklju\u010dujemo v skupnost ob \u010dasu obroka. Medicinska sestra pa pazljivo oceni ali se pacient zadovoljivo hrani in u\u017eiva dovolj teko\u010dine. \u010ce pacient hrano zavra\u010da je potrebno ugotoviti vzrok. Pacient lahko metodo uporablja kot samomor ali ne je zaradi halucinacij (oku\u0161evalnih,vonjalnih), blodenj(preganjalnih, nana\u0161alnih ), \u010dustvenih motenj ali katatonskih stanj.<\/p>\n<p><b>Odvajanje in izlo\u010danje<\/b><\/p>\n<p>Izlo\u010danje in odvajanje je tako kot prehranjevanje tesno povezano s \u010dustvi. Glede na starost pacienta in obi\u010daje, ki veljajo v njegovi kulturi, je treba poskrbeti za zasebnost in telesno udobje pri defekaciji in mikciji.<\/p>\n<p>Nekatera antipsihoti\u010dna zdravila, neprimerno prehranjevanje, nezadostno u\u017eivanje teko\u010dine in nezadostno gibanje povzro\u010dijo zaprtost. Pacient lahko zaradi pogostih motenj odvajanja zdrsne v slab\u0161e psihi\u010dno stanje. Prebavo pacienta se ureja z ustrezno prehrano, ki vsebuje veliko vlaknin in teko\u010dine.Med. sestra pacienta spomni na odvajanje(pozabijo na refleks odvajanja) in pri aktivnosti mu zagotovi intimnost.<\/p>\n<p>Pri uriniranju se lahko pojavijo te\u017eave kot stranski u\u010dinek zdravil, nap. zastoj urina. Medicinska sestra mora biti pozorna kolikokrat pacient urinira ali \u010de poto\u017ei ,da ne more na vodo. Pacient zaradi psihi\u010dnega stanja pozablja na uriniranje, zato ga je potrebno preko dneva ve\u010dkrat na to spomniti.<\/p>\n<p><b>Vzdr\u017eevanje telesne temperature<\/b><\/p>\n<p>V ve\u010dini navadno nimajo povi\u0161ane telesne temperature, vendar je potrebno temperaturo obvezno meriti enkrat dnevno, saj je povi\u0161ana telesna temperatura kazalnik stranskih u\u010dinkov antipsihotikov.<\/p>\n<p><b>Spanje in po\u010ditek<\/b><\/p>\n<p>Pogosta spremljevalca shizofrenije sta ravno nespe\u010dnost in nesposobnost, da bi se \u010dlovek spo\u010dil. Zato je potrebno\u00a0 odstraniti vse zunanje\u00a0 mote\u010de dejavnike in omogo\u010diti pacientu \u010dim bolj mirno spanje. Pacienta motiviramo, da pred spanjem opravi ve\u010derno toaleto, prezra\u010dimo sobo , pomagamo pri pripravi postelje. Pomirjujo\u010d pogovor medicinske sestre s pacientom velikokrat pomaga, da se pacient pomiri in la\u017eje zaspi. \u010ce kljub temu ne zaspi ,dobi uspavalo, ki ga predpi\u0161e zdravnik. \u010cez dan pacienta vzpodbujamo k telesni aktivnosti in tistim delovnim aktivnostim , ki ga veselijo in ga ohranjajo budnega ter mu omogo\u010dajo bolj\u0161i po\u010ditek .<\/p>\n<p><b>Obla\u010denje<\/b><\/p>\n<p>\u017de od samega sprejema dalje posve\u010damo pozornost urejenosti pacienta. Saj je zanemarjanje zanimanja za obleko in zunanjo urejenost\u00a0\u00a0 lahko znamenje bolezni. Velikokrat je prisotno bizarno obla\u010denje in prisotnost razli\u010dnih okraskov, ki pa zrcalijo pacientovo osebnost. Med. sestra poskrbi, da so pacientova obla\u010dila primerna vremenskim razmeram, udobna in tudi privla\u010dnega videza .pri tem pacientu svetuje in pomaga pri izbiri obleke(kozmetika). Obleka krepi samozavest, \u010de \u010dlovek meni da ga polep\u0161a ali izra\u017ea dolo\u010deni dru\u017ebeni polo\u017eaj. Skraj\u0161ati \u010das, ki ga pacient pre\u017eivi v pi\u017eami .<\/p>\n<p><b>Izogibanje nevarnostim v okolju<\/b><\/p>\n<p>Ena najpomembnej\u0161ih nalog medicinske sestre na psihiatri\u010dnem podro\u010dju je za\u0161\u010dita pacienta pred samomorom in za\u0161\u010dita drugih pred tem, da bi jih pacient po\u0161kodoval. Ali, kdaj in kako bo pacient nasilno reagiral, je odvisno od mnogih dejavnikov: njegove osebnosti, narave bolezenskih motenj( posebno pacienti s preganjalnimi in nana\u0161alnimi blodnjami, halucinacijami),okolja in osebja, ki skrbi za paciente. Osebe ki opravljajo slu\u017ebo zdravstvene nege in so vsakodnevno v stikih s pacienti morajo biti iskreni, prijateljski in morajo resni\u010dno skrbeti za pacienta. \u010ce bo okolje dajalo pacientu ob\u010dutek varnosti in sprejetosti in \u010de bomo paciente spo\u0161tljivo obravnavali lahko veliko pripomoremo k zmanj\u0161anju nasilnega vedenja .\u010ce se nasilnost s strani pacienta pove\u010duje se kot ukrep izvr\u0161i osamitev pacienta. Osamitev je terapevtski ukrep ki ga predpi\u0161e zdravnik. Ta terapevtski ukrep mora zagotoviti varnost samega pacienta\u00a0 in spo\u0161tovanje do njega .Osebje mora pacienta kontinuirano opazovati, vse do umiritve.<\/p>\n<p><b>Odnosi z ljudmi, izra\u017eanje \u010dustev, ob\u010dutkov in potreb<\/b><\/p>\n<p>Pacient s shizofrenijo trpi zaradi slabih odnosov in ne sprejemanja okolice. Ne more izraziti svojih ob\u010dutkov in potreb. \u010cim bolj je medicinska sestra razumevajo\u010da, tem bolj ji pacient\u00a0 in njegovi bli\u017enji zaupajo in tem la\u017eje pomagajo pacientu premagati psihi\u010dne stiske, ki spremljajo bolezen. Pacienta moramo vklju\u010diti v delovno terapijo, mu omogo\u010diti obiske kateri imajo pomembno vlogo pri ohranjanju stikov z dru\u017eino in prijatelji.<\/p>\n<p><b>Izra\u017eanje verskih \u010dustev<\/b><\/p>\n<p>Opravljanja verskih obredov je bistvenega pomena za \u010dlovekovo blaginjo tudi kadar je \u010dlovek bolan(\u010de je to pacientova \u017eelja).<\/p>\n<p><b>Razvedrilo in rekreacija<\/b><\/p>\n<p>Pacienti s shizofrenijo zaradi negativne simptomatike pogosto ne vedo kaj po\u010deti v prostem \u010dasu oziroma ga pre\u017eivijo v pretiranem pole\u017eavanju in pasivnosti. Pomembno je, da medicinska sestra prepozna pacientove interese za socialne aktivnosti in rekreacijo, njegove hobije, da ugotovi kateri del dneva bi bil ustreznej\u0161i\u00a0 za\u00a0 rekreacijo in kak\u0161ne mo\u017enosti so v danih okoli\u0161\u010dinah.\u00a0 Medicinska sestra pri organiziranju prostega \u010dasa tesno sodeluje z delovnim terapevtom in seveda pacientom. Skrb za rekreacijo lahko s pomo\u010djo medicinske sestre prevzamejo sorodniki in prijatelji.<\/p>\n<p>Medicinska sestra si mora vseskozi\u00a0 prizadevati, da pacient \u010dim bolj polno pre\u017eivi prosti \u010das, kar vpliva na kakovost njegovega \u017eivljenja Pri tem ga spodbuja, podpira, motivira in mu svetuje.<\/p>\n<p><b>Koristno delo<\/b><\/p>\n<p>Shizofrenija je bolezen, ki zelo hitro prizadene pacientovo delovno sposobnost. Delo pa je\u00a0 \u0161e tisto zadnje, ki v kakr\u0161nikoli obliki povezuje pacienta z okoljem.\u00a0 Delo pacientu ne pomeni samo vir zaslu\u017eka ampak tudi samopotrditev in ohranjanje socialne mre\u017ee. Program rehabilitacije\u00a0 je treba narediti takoj ko \u010dlovek zboli in pride v bolni\u0161nico. Izdelani urniki naj bi bili \u010dimbolj podobni delovnim dnevom pacienta v doma\u010dem okolju.(ura vstajanja, urejanje sebe in neposredne okolice, terapevtske dejavnosti, prosti \u010das,..)Pacienta moramo pri vsem spodbujati.<\/p>\n<p><b>U\u010denje<\/b><\/p>\n<p>Ena najpomembnej\u0161ih nalog ki jih opravlja medicinska sestra v psihiatriji je vloga zdravstvene vzgojiteljice. Je kombinacija vseh vlog, ki jih opravlja medicinska sestra v procesu zdravstvene nege in zdravljenja. Kadar so pacienti in svojci dobro informirani o bolezni jim to pomaga k bolj\u0161emu razumevanju in re\u0161evanju dru\u017einskih konfliktov, vodi v zmanj\u0161anje ob\u010dutkov krivde in strahu, dolgoro\u010dno pa v zmanj\u0161anje notranjih dru\u017einskih stresov. Specifi\u010dni napotki o zgodnjih opozorilnih znakih , zdravljenju ,stranskem u\u010dinku zdravil\u00a0 izbolj\u0161ajo potek zdravljenja in pozitivno delujejo na tok bolezni. Paciente\u00a0\u00a0 u\u010dimo mnogih spretnosti ,potrebnih za vsakdanje \u017eivljenje. U\u010denje gospodinjskih spretnosti, razpolaganja z denarjem, zaposlovanja, prevoza,\u2026 Vse to se lahko odvija v okviru psihoedukacije skupin, ki potekajo vzporedno za paciente in svojce. Delo v skupini ima velikokrat\u00a0 bolj\u0161i vpliv na posameznika. Na skupinskih sre\u010danjih dobijo\u00a0 udele\u017eenci to\u010dne usmeritve za ravnanje v dolo\u010denih situacijah, v varnem in vzpodbudnem\u00a0 ozra\u010dju lahko sodelujo\u010di zastavijo vpra\u0161anja, ki jih mu\u010dijo, govorijo o svojih pomislekih in bojazni, tesnobi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>6.)Kaj je psihosocialna rehabilitacija ?<\/b><\/p>\n<p>Psihosocialna rehabilitacija (PRS) je terapevtski pristop, ki vzpodbuja ljudi z du\u0161evno motnjo, da dose\u017eejo najbolj\u0161o mo\u017eno raven neodvisnega delovanja v skupnosti prek u\u010denja, ob podpori okolice.<\/p>\n<p>Usmerjena je k okrevanju, izbolj\u0161anju kakovosti \u017eivljenja ter pove\u010danju kompetentnosti teh oseb. PRS je usmerjena tudi k dru\u017einam ali pacientovim bli\u017enjim osebam, ki so poglavitni temelj opore v skupnosti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>7.) Vloga dru\u017eine v psihosocialni rehabilitaciji ?<\/b><\/p>\n<p>Vloga dru\u017eine pri obvladovanju hude du\u0161evne motnje\u00a0 je nenadomestljiva. Osnovni cilj dela z dru\u017eino osebe s psihozo je izbolj\u0161ati \u010dustveno vzdu\u0161je in sporazumevanje v doma\u010dem okolju in s tem ugodno vplivati na potek bolezni in kvaliteto \u017eivljenja bolnika in celotne dru\u017eine. \u010cas in pazljivo poslu\u0161anje omogo\u010di dru\u017eini, da se po\u010duti razumljena in sprejeta, ter se lahko vzpostavi medsebojno zaupanje, ki je temelj dobrega sodelovanja s skupnim ciljem bolj\u0161ega zdravja in kvalitete \u017eivljenja obolelega \u010dlana in dru\u017eine kot celote.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>8.) Filozofija rehabilitacijskega pristopa- kakovost \u017eivljenja bolnikov s te\u017eavami v du\u0161evnem zdravju ( biopsihosocialni pristop \u20139 smernic )<\/b><\/p>\n<p>1.Individualno zdravljenje (upo\u0161tevati\u00a0 potrebe posameznika ne populacije)<\/p>\n<p>2. Vklju\u010ditev okolja ( upo\u0161tevati dejanske \u017eivljenjske okoli\u0161\u010dine, intenzivno delo z bolnikovo dru\u017eino)<\/p>\n<p>3. Osredoto\u010denje na bolnikove zmo\u017enosti ( pozornost na zdrave dele osebnosti)<\/p>\n<p>4. Obnavljanje upanja (negovanje upanja je edina mo\u017enost za pre\u017eivetje)<\/p>\n<p>5. Poudarek na zaposlitvenih mo\u017enostih ( delovna rehabilitacija)<\/p>\n<p>6. Vsestranska skrb( vklju\u010dimo vsa \u017eivljenjska podro\u010dja: stanovanje izobra\u017eevanje,klubi, skupine\u2026)<\/p>\n<p>7. Vklju\u010devanje bolnikov( aktivna vloga, obve\u0161\u010denost)<\/p>\n<p>8. Stalna skrb ( kontinuiteta skrbi v\u00a0 vseh okoljih)<\/p>\n<p>9. Terapevtski odnos (osebni odnos med bolnikom in tistim,ki omogo\u010da podporo: dostopnost empatija,skrb, po\u0161tenost)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>9.) Kako prepoznamo demenco <\/b><\/p>\n<p>Za\u010detne spremembe pri osebah z razvijajo\u010do se demenco se lahko ka\u017eejo z izgubi volje do dela, ali drugih aktivnosti, ki so bile do tedaj zanje zanimive, dajejo ob\u010dutek, da so se polenili. Ne ka\u017eejo ve\u010d tolik\u0161nega zanimanja za dogajanja v okolici ali dru\u017eabna sre\u010danja. Prej resni in zadr\u017eani lahko postanejo nenavadno \u0161egavi s pogostej\u0161imi neustreznimi dovtipi, z oslabljenim ob\u010dutkom za obliko, obla\u010denje in osebno higieno.<\/p>\n<p>Te\u017eave s spominom se obi\u010dajno zgodaj pojavijo. Pogosteje pozabljajo imena ali zalo\u017eijo posamezne predmete. Te\u017eave s spominom so pri starej\u0161ih pogosto prisotne, vendar niso vse te\u017eave te vrste znak demence.Obi\u010dajno oseba z demenco uspe\u0161neje opi\u0161e do\u017eivetja iz zgodnej\u0161ih \u017eivljenjskih obdobij, vendar pa je pri tem \u010dasovno zaporedje dogodkov neustrezno. Izrazitej\u0161e te\u017eave opazimo, ko naj bi se spomnil nedavnih dogodkov.( NAPRIMER: \u010ceprav pravilno pove kje je \u017eivel, delal, kdaj se je poro\u010dil, ali pa brez te\u017eave navede rojstne datume otrok, pa se morda nebo spomnil, kaj je pred pol ure jedel za kosilo.)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>10.) <\/b><b>DEJAVNIKI TVEGANJA ZA SUICID:<\/b><\/p>\n<p>Na prvih mestih med dejavniki, ki pove\u010dujejo tveganje za samomor,sta spol in starost. Mo\u0161ki v starej\u0161ih letih je bolj izpostavljen nevarnosti, da stori samomor, mlaj\u0161a \u017eenska pa, da samomor posku\u0161a in na ta na\u010din \u017eeli spremeniti svoje \u017eivljenje, ki jo spravlja v stisko. Zelo nevarni dejavniki tveganja so tudi osamljenost oziroma izguba podpore socialne mre\u017ee, izguba nekoga (smrt, lo\u010ditev), izguba ne\u010desa (slu\u017eba, status, presti\u017e, telesni organ, itd.), du\u0161evna bolezen (depresivnost, psihoza), alkoholizem in akutna opitost, samomor bli\u017enjega v dru\u017eini ali prijatelja, predhodni poskusi samomora, izdelan na\u010drt za samomor, neprijetni dogodek v bli\u017enji preteklosti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>11.) <\/b><b>VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI\u00a0 PACIENTA S SUICIDALNO OGRO\u017dENOSTJO:<\/b><\/p>\n<p>Suicidalni bolnik je bolnik, ki zahteva posebno pozornost. Izra\u017eene ima lahko jasne znake depresije, lahko pa daje le vtis tesnobno razpolo\u017eenega ali sumni\u010davo napetega bolnika ali celo na prvi pogled sploh ne nakazuje mo\u017enosti suicidalnega dejanja.<\/p>\n<p>Pri zdravstveni negi moramo biti pozorni predvsem na bolnike, ki zdravljenje odklanjajo ali pri njem ne sodelujejo in so osamljeni. Zdravstvena nega samomorilno ogro\u017eenih ljudi je zelo naporno delo. Za medicinsko sestro je pomembno, da prepozna avtoagresivno vedenje. V prvi vrsti sku\u0161a bolniku zagotoviti pre\u017eivetje, nato pa dvig samospo\u0161tovanja. Ker je zdravstvena nega samomorilno ogro\u017eenih ljudi zelo naporno delo, mora vodstvo tima zagotoviti mo\u017enost pogovora o ob\u010dutkih pri tem delu.<\/p>\n<p>V prvi fazi zdravljenja je trud medicinske sestre usmerjen v prizadevanje, da si bolnik somatsko opomore, hkrati pa si \u017ee prizadeva pridobiti njegovo zaupanje. V nadaljnji obravnavi pa medicinska sestra sodeluje in pomaga pri izpeljavi psihoterapevtskega programa pri bolniku.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>12.) KAJ JE SHIZOFRENIJA?<\/b><\/p>\n<p>Shizofrenija je bolezen, ki jo povzro\u010da motnja v delovanju mo\u017eganov. Zanjo so zna\u010dilne motnje mi\u0161ljenja, zaznavanja, vedenja in \u010dustvovanja. Intelektualne sposobnosti so obi\u010dajno neokrnjene. Najpogosteje prizadene mlaj\u0161e odrasle, lahko pa se izrazi tudi prej ali pozneje.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">DEJSTVA O SHIZOFRENIJI:<\/span><\/p>\n<p>\u2022 Shizofrenija je psihiatri\u010dna bolezen.<\/p>\n<p>\u2022 Znake shizofrenije je mogo\u010de obvladati ali vsaj omiliti.<\/p>\n<p>\u2022 Nih\u010de ni kriv za pojav shizofrenije. Ni dokazov, da bi shizofrenijo povzro\u010dale travme v otro\u0161tvu ali napake v vzgoji.<\/p>\n<p>\u2022 Osebe s shizofrenijo nimajo razcepljene osebnosti.<\/p>\n<p>\u2022 Velika ve\u010dina bolnikov s shizofrenijo ni nikoli nasilna ali nevarna.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>13.) ZNAKI SHIZOFRENIJE?<\/b><\/p>\n<p>Diagnoze shizofrenija ne postavijo z dolo\u010deno kemijsko preiskavo ali testiranjem, temve\u010d na podlagi dolo\u010denih znakov bolezni. Zdravnik pride do ugotovitve, da je bolnik zbolel za shizofrenijo, \u010de ima naslednje simptome (znake) bolezni:<\/p>\n<p>\u2022 <b>Motnje mi\u0161ljenja<\/b> <b>( <\/b>bolnika preplavijo razli\u010dne misli in zaznave, te\u017eko se koncentrira in odlo\u010da, v\u010dasih dobi ob\u010dutek, da mu vsiljujejo njemu tuje misli<b>)<\/b><\/p>\n<p><b>\u2022 Motnje zaznavanja-halucinacije ( <\/b>Halucinacija pomeni, da bolnik vidi, sli\u0161i ali \u010duti, \u010desar drugi okoli njega ne morejo. Pogost simptom shizofrenije so \u2018slu\u0161ne halucinacije\u2019. Bolnik sli\u0161i glasove, ki jih drugi ne sli\u0161ijo. Pribli\u017eno dve tretjini bolnikov s shizofrenijo sli\u0161i glasove.<b>)<\/b><\/p>\n<p><b>\u2022 Zmotna prepri\u010danja-blodnje ( <\/b>O blodnjah govorimo, kadar ima bolnik prepri\u010danja in zamisli brez realne osnove in jim drugi ljudje ne verjamejo. Nekateri bolniki s shizofrenijo menijo, da nekdo pozna oziroma nadzoruje njihove misli, \u010dustva in dejanja. Drugi mislijo, da jim nekdo \u017eeli \u0161kodovati.<b>)<\/b><\/p>\n<p><b>\u2022 Motnje identitete ( <\/b>bolnik se ne prepozna ve\u010d kot enotna in celovita osebnost, ne prepoznava ve\u010d posameznih delov telesa ali jih zaznava druga\u010dne.<b>)<\/b><\/p>\n<p><b>\u2022 Hotenjske, interesne in \u010dustvene motnje ( <\/b>Nekateri bolniki so neprestano utrujeni in se ne morejo lotiti dejavnosti, ki so jih v\u010dasih veselile. Sre\u010devanje in sporazumevanje z drugimi ljudmi postaneta te\u017eavni ali celo neobvladljivi nalogi, zato se veliko bolnikov s shizofrenijo izogne vsem socialnim stikom.<b> )<\/b><\/p>\n<p><b>\u2022 Depresivno razpolo\u017eenje <\/b>( To sta potrtost ali \u017ealost, ki se lahko stopnjujeta do samomorilnih misli in dejanj. Zaradi tega je pogosto potreben nujen sprejem v psihiatri\u010dno bolni\u0161nico. Depresija se lahko pojavi kot del bolezni, njena posledica ali opozorilni znak za ponovitev.)<\/p>\n<p><b>\u2022 Spoznavne motnje ( <\/b>Bolnik te\u017eko logi\u010dno razmi\u0161lja. Na\u010drtovanje, re\u0161evanje te\u017eav, spominjanje in sporazumevanje z drugimi mu povzro\u010da te\u017eave oziroma ote\u017euje delo in izpolnjevanje vsakdanjih opravil. <b>)<\/b><\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p><b>14.) VRSTE ZDRAVLJENJA SHIZOFRENIJE?<\/b><\/p>\n<p>Shizofrenije \u0161e ni mogo\u010de enostavno in dokon\u010dno pozdraviti, vendar mo\u017enosti zdravljenja nenehno napredujejo, zato je izid bolezni bistveno bolj\u0161i kot pred desetletji. Sodobno zdravljenje bolnika s shizofrenijo je treba na\u010drtovati: poleg <b>zdravil<\/b> potrebujejo bolniki tudi pomo\u010d pri vra\u010danju v obi\u010dajno \u017eivljenje in strokovno <b>psihoterapevtsko svetovanje<\/b>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">-FARMAKOLO\u0160KO ZDAVLJENJE:<\/span><\/b><\/p>\n<p>Zdravila so namenjena zdravljenju znakov bolezni. Pomagajo tudi prepre\u010devati ponovitve. Zdravila za zdravljenje shizofrenije se imenujejo antipsihotiki. So v obliki <b>tablet, kapsul, sirupov, kapljic ali raztopin<\/b>, katere bolnik zau\u017eije. Lahko pa so tudi v obliki <b>injekcijskih raztopin<\/b>, ki jih bolniku dajejo (vbrizgajo) v bolni\u0161nici ali ambulanti. Za zdravljenje shizofrenije je na voljo veliko razli\u010dnih antipsihotikov. Vsak bolnik se druga\u010de odziva na dolo\u010deno zdravilo, zato v\u010dasih traja kar nekaj \u010dasa, preden dobi optimalno zdravljenje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">&#8211;<\/span><\/b><b><span style=\"text-decoration: underline;\"> PSIHOSOCIALNE OBLIKE ZDRAVLJENJA:<\/span><\/b><\/p>\n<p>Med psihosocialne oblike zdravljenja spada podpora bolnikom in njihovim dru\u017einam. Podpora je najve\u010dkrat usmerjena v urejenost \u017eivljenja, npr. vrnitvi v \u0161olo ali na delovno mesto, in urejanje bivali\u0161\u010da ali finan\u010dnih zadev. Poleg zdravljenja z zdravili so za bolnike zelo pomembne dolo\u010dene vrste psihoterapije. Mednje spadajo pogovor, urjenje socialnih ve\u0161\u010din in programi za pomo\u010d v poklicu.<\/p>\n<p><b>-delo z dru\u017eino\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 -samopomo\u010d<\/b><\/p>\n<p><b>-kognitivno vedenjsko zdravljenje\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 -dopolnilna zdravljenja<\/b><\/p>\n<p><b>-urjenje socialnih ve\u0161\u010din<\/b><\/p>\n<p><b>-podporno zdravljenje<\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>1<\/b><b>5<\/b><b>.<\/b><b>)<\/b><b> VLOGA MEDICINSKE SESTRE (ZN) PRI OBRAVNAVI BOLNIKA Z DELIRIJEM<\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Pacienti v odtegnitveni krizi od alkohola so delno ali popolnoma odvisni od zdravstvene nege. Bolnika obravnavamo kot \u017eivljensko ogro\u017eenega in ga temu primerno nadzorujemo, ne glede na to ali mu delirij \u0161ele grozi, je deliranten ali pa je zaspal.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Delirantni bolnik potrebuje\u00a0 intenzivno nego. Medicinska sestra bolnika opazuje in ugotavlja njegove psihofizi\u010dne potrebe. Posebno skrb posve\u010da prehrani, telesni negi in medikamentozni terapiji. Pri opazovanju mora biti pozorna na morebitne zaplete.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Bolnikove potrebe po aktivnosti osebne higiene so mo\u010dno pove\u010dane, pacient se mo\u010dno poti, nekontrolirano izlo\u010da blato in urin. Potrebna sta skrbna telesna nega in ukrepi za prepre\u010devanje infekcij.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Delirantnega bolnika moramo zavarovati, da se zaradi zmedenosti, neorientiranosti ali pa grozavosti ter pod vplivom halucinatornih do\u017eivetij ne po\u0161koduje, sko\u010di skozi okno, pade&#8230;uredimo okolje , ki kar najbolj zmanj\u0161uje mo\u017enost po\u0161kodb, izvajamo nepretrgano varovanje bolnika.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Pogovor in prisotnost medicinske sestre ob pacientu zmanj\u0161a strah in napetost.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Potrebna je stalna kontrola vitalnih funkcij in sicer v dogovorjenih intervalih, na dve uri in po potrebi. Pri delirantnem bolniku je krvni tlak sprva visok, sr\u010dni utrip in dihanje sta pospe\u0161ena, temperatura je nekoliko povi\u0161ana. Padec krvnega tlaka je znak kardiovaskularnih motenj, nara\u0161\u010danje temperature pa je lahko znak dodatne infekcije ali motenj v delovanju mo\u017eganov.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p><b>16<\/b><b>.<\/b><b>)<\/b><b> SAMOSPO\u0160TOVANJE<\/b><\/p>\n<p>V razli\u010dnih raziskavah ugotavljajo, da imajo od alkohola odvisni ljudje probleme s samospo\u0161tovanjem. Ena od definicij pravi, da samospo\u0161tovanje pomeni splo\u0161no oceno vrednosti samega sebe kot sposobne, pomembne in naklonjenosti vredne osebe.<\/p>\n<p>Gre za pozitivno ( visoko samospo\u0161tovanje) ali negativno oceno( nizko samospo\u0161tovanje) samopodobe, ki se nana\u0161a bodisi na odobravanje bodisi na zavra\u010danje samega sebe. Ne da se vedno jasno razlo\u010diti ali je pri od alkohola odvisnem \u010dloveku najprej obstajal(primarni) problem s samospo\u0161tovanjem in je zato za\u010del na \u0161kodljiv na\u010din u\u017eivati alkohol, ali se je nizko samospo\u0161tovanje razvilo sekundarno, kot realna posledi\u010dna \u0161koda zaradi odvisnosti od alkohola.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p><b>17.)<\/b><b> MO\u017dNI ZAPLETI PRI BOLNIKU Z SOA<\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>tveganje za infekcije dihal in kardiovaskularne motnje in splo\u0161no zmanj\u0161anje odpornosti proti bolezni<\/li>\n<li>diareja\/zmanj\u0161ana diureza<\/li>\n<li>povi\u0161ana telesna temperatura<\/li>\n<li>neustrezno prehranjevanje\/neje\u0161\u010dnost\/dehidracija\/elektrolitsko neravnovesje<\/li>\n<li>zmanj\u0161ana motori\u010dna sposobnost\/mi\u0161i\u010dna oslabelost\/slaba gibljivost<\/li>\n<li>nespe\u010dnost<\/li>\n<li>avto\/heteroagresivnost\/suicidalna ogro\u017eenost<\/li>\n<li>zanemarjena skrb za osebno higieno<\/li>\n<li>neustrezne navade obla\u010denja in sla\u010denja<\/li>\n<li>zmedenost\/dezorientacija\/preob\u010dutljivost na zunanje dra\u017eljaje<\/li>\n<li>brezposelnost<\/li>\n<\/ul>\n<p>Izguba sposobnosti nadzora nad rabo alkohola povzro\u010da nastanek \u0161tevilnih \u0161kodljivih posledic na telesnem, du\u0161evnem, duhovnem in socialnem podro\u010dju, ki prizadenejo posameznika, njegovo dru\u017eino in celotno dru\u017ebo. Vplivajo na pacientove zmo\u017enosti izvajanja temeljnih \u017eivljenjskih aktivnosti, zmanj\u0161ajo njegove sposobnosti prevzemanja odgovornosti za lastno zdravje, vedenje in razvijanje \u017eivljenjskih navad, ki zdravje krepijo.<\/p>\n<h2><\/h2>\n<h2><b>18.) Znaki depresije<\/b><b><\/b><\/h2>\n<ul>\n<li>Potla\u010deno, \u017ealostno razpolo\u017eenje<\/li>\n<li>Vznemirjenost, razdra\u017eljivost, jeza<\/li>\n<li>Utrujenost, pomanjkanje energije<\/li>\n<li>Motnje spanja<\/li>\n<li>Spremembe apetita<\/li>\n<li>Te\u017eave v spolnosti<\/li>\n<li>Razni telesni znaki.<\/li>\n<\/ul>\n<p align=\"left\"><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<h2><b>19.) Simptomi depresije<\/b><b><\/b><\/h2>\n<p>Simptomi depresije so zelo raznovrstni in so razli\u010dno izra\u017eeni. Depresivni bolnik je lahko:<\/p>\n<ul>\n<li>\u017dalosten, potla\u010den, jokav, potrt, melanholi\u010den<\/li>\n<li>Nemiren, brez obstanka ali upo\u010dasnjen, pole\u017eavajo\u010d in mirujo\u010d<\/li>\n<li>Utrujen, brezvoljen, neu\u010dinkovit pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti in brez \u017eivljenjske energije<\/li>\n<li>Socialno izoliran, osamljen in umikajo\u010d se iz dru\u017ebe<\/li>\n<li>Poln ob\u010dutkov krivde, o\u010dita si za \u0161tevilne napake, ki jih je naredil v preteklosti<\/li>\n<li>Nezadovoljen, brez veselja do dejavnosti, ki jih je neko\u010d z veseljem opravljal<\/li>\n<li>Poln ob\u010dutkov manjvrednosti, z nizkim samospo\u0161tovanjem ali ob\u010dutki neuspe\u0161nosti<\/li>\n<li>Pesimisti\u010den, celo obupan<\/li>\n<li>Dekoncentriran z motnjami pozornosti in spomina<\/li>\n<li>Nespe\u010d (razli\u010dne motnje spanja) ali redko \u010dezmerno zaspan<\/li>\n<li>Brez apetita (izguba telesne te\u017ee) ali redko s pretiranim apetitom (pridobivanje telesne te\u017ee).<\/li>\n<\/ul>\n<p><b>20.) POMEN DOBRE KOMUNIKACIJE Z BOLNIKOM<\/b><b> (depresija).<\/b><b><\/b><\/p>\n<p>Ugotavljanje depresije pri bolniku je bolj uspe\u0161no, \u010de medicinska sestra dobro obvlada komunikacijo &#8211; tako verbalno kot neverbalno -, da se la\u017eje pribli\u017ea bolniku, isto\u010dasno mora biti nevsiljiva. Ljudje smo pogosto pozorni predvsem na verbalni del komunikacije, \u010deprav tudi neverbalni znaki (dr\u017ea telesa, obrazna mimika, pogled, vegetativni znaki, kretnje) sporo\u010dajo pomembne informacije.<\/p>\n<p>Jakost glasu ter na\u010din govorjenja (spontanost, poudarki, premori, vzdihi, izra\u017eena spremljajo\u010da \u010dustva npr. jok&#8230;) so tisti znaki, ki nam omogo\u010dajo prepoznati in bolje razumeti\u00a0 depresivnega bolnika.Bolniki s psihi\u010dnimi te\u017eavami so pogosto bolj ob\u010dutljivi, lahko pa tudi zbegani \u2013zlasti kadar si sami ne znajo razlo\u017eiti, kaj se z njimi dogaja. \u010ce\u00a0 medicinska sestra da bolniku ob\u010dutek, da ima zanj dovolj \u010dasa, bo la\u017eje izrazil svojo stisko in ji zaupal. Za dober odnos med medicinsko sestro\u00a0 in bolnikom je bistvena empatija.<\/p>\n<p>V odnosu z medicinsko sestro so depresivni bolniki lahko \u00bbte\u017eavni\u00ab, ker imajo pogosto velika pri\u010dakovanja, hkrati pa zaradi ob\u010dutka nemo\u010di nagibajo k odvisnosti. Zaradi tega jih lahko do\u017eivljamo kot zahtevne.Zna\u010dilnosti dobre terapevtske komunikacije so zlasti zaupanje, sprejemanje, empatija, spo\u0161tovanje in zaupnost.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Bolnikovo zaupanje si moramo pridobiti. Pomembno je, da ga poslu\u0161amo, sprejemamo njegove ob\u010dutke, da so na\u0161a sporo\u010dila jasna, da smo dosledni in spo\u0161tljivi. Zaupanje pomeni, da moramo tudi mi zaupati bolniku in mu pomagati, da aktivno sodeluje pri zdravstveni negi .<\/p>\n<p>Bolnik z depresijo je potrt, utrujen, brezvoljen, je osamljen in umikajo\u010d se iz dru\u017ebe, je neu\u010dinkovit pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti in brez \u017eivljenjske energije. Zelo pogosto so taki bolniki odklonilni do hrane, so 3x manj vztrajne pri jemanju terapije in so nagnjeni k samomoru, zato je toliko pomembna terapevtska komunikacija in stalna vzpodbuda.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h1>21.) Funkcije, naloge in dela medicinske sestre v substitucijskem metadonskem programu<\/h1>\n<h1>Medicinska sestra je \u010dlanica tima, ki deluje v Centru za prepre\u010devanje in zdravljenje<\/h1>\n<h1>odvisnosti od nedovoljenih drog. Naloge in dela medicinske sestre v substitucijskem<\/h1>\n<h1>metadonskem programu so zelo razli\u010dne. Pri delu prihaja medicinska sestra v osebni<\/h1>\n<h1>stik z osebo odvisno od prepovedane droge in njegovimi svojci, zato je potrebno, da z<\/h1>\n<h1>njimi vzpostavi primeren odnos, ki bo temeljil na medsebojnem spo\u0161tovanju in<\/h1>\n<h1>zaupanju, kajti samo tako je mogo\u010de pri\u010dakovati pozitiven rezultat zdravljenja.<\/h1>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Medicinska sestra je odgovorna za razdeljevanje metadona, kjer mora upo\u0161tevati pet pravil.\u00a0 Pri podeljevanju metadona mora paziti, da odvisnik popije svoj odmerek pred njo, dani odmerek pa tudi dokumentira v svojo dokumentacijo. Prav tako skrbno dokumentira odmerek, ki ga odvisnik dobi za domov. V tem primeru dano koli\u010dino zabele\u017ei tudi v Izkaznico o vklju\u010denosti v vzdr\u017eevalni metadonski program, ki jo mora vsaka oseba odvisna od prepovedane droge vedno imeti s seboj, ko pride po metadon. Koli\u010dino metadona, ki jo ima odvisnik za domov, medicinska sestra razred\u010di \u017ee v ambulanti. Ob podeljevanju metadona ima medicinska sestra prilo\u017enost, da opazuje po\u010dutje osebe odvisne od prepovedane droge. O morebitnih te\u017eavah ga tudi povpra\u0161a. To je pomembno zaradi tega, ker se lahko zgodi, da predpisana koli\u010dina metadona, zlasti na za\u010detku jemanja, oseba odvisna od prepovedane droge ne ustreza. Kadar je predpisana koli\u010dina metadona premajhna je oseba odvisna od prepovedane droge obi\u010dajno nemiren, razdra\u017eljiv, ima raz\u0161irjene zenice, prisotne so bole\u010dine in slabost, lahko tudi bruhanje. \u010ce pa je predpisana koli\u010dina metadona prevelika, ima odvisnik zo\u017eene zenice, je zaspan ali dremav in plitko diha ter mu je slabo, vitalne funkcije pa so upo\u010dasnjene<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Oseba odvisna od prepovedane droge mora v primeru, ko je predpisana koli\u010dina metadona neprimerna, nemudoma obiskati zdravnika, ki mu bo koli\u010dino predpisanega metadona spremeni!. Nevarnost obstaja zlasti v primeru, ko je predpisana koli\u010dina metadona prevelika, saj je to lahko zanj smrtno nevarno. Medicinska sestra mora biti na znake, ki ka\u017eejo na to, da je predpisana koli\u010dina metadona za osebo odvisno od nedovoljene droge neprimerna, pozorna in ga mora takoj napotiti k zdravniku, \u010de opazi, da nekaj ni v redu ali \u010de ji odvisnik sam pove, da se ne po\u010duti dobro. vklju\u010ditvi v vzdr\u017eevalni metadonski program,<\/li>\n<li>minimalna starost 18 let,<\/li>\n<li>stalno bivali\u0161\u010de v regiji, kjer je center za prepre\u010devanje in zdravljenje odvisnosti,<\/li>\n<\/ul>\n<p>V substitucijskem metadonskem programu medicinska sestra sodeluje pri odvzemu materiala za laboratorijske preiskave, vodi dokumentacijo, se stalno izobra\u017euje in sodeluje pri organizaciji dela v Centru za prepre\u010devanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>22.<\/b><b>)Simptomi anksioznih motenj<\/b><\/p>\n<p>Simptomi\u00a0 anksioznih motenj se ka\u017eejo na \u0161tirih nivojih<\/p>\n<p>-NA NIVOJU TELESNIH REAKCIJ (hitro plitvo dihanje,pospe\u0161en utrip srca,pritisk v prsih,mravljin\u010denje,vrtoglavica,slabost,tresenje,kr\u010di,nespe\u010dnost,cmok v grlu,suha usta,pogosto uriniranje )<\/p>\n<p>-NA NIVOJU \u010cUSTVENIH REAKCIJ (panika,tesnoba,strah,napetost,razdra\u017eljivost,\u010dustvena labilnost )<\/p>\n<p>-NA NIVOJU MISLI (umrl bom ,znorel bom,osramotil se bom,tega ne morem kontrolirati,zelo sem bolan,motnje koncentracije )<\/p>\n<p>-NA NIVOJU VEDENJA (umik,izogibanje )<\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p><b>2<\/b><b>3.<\/b><b>)Vzroki za razvoj anksioznosti in dejavniki tveganja<\/b><\/p>\n<p>Pri posamezniku se prepletajo razli\u010dni dejavniki<\/p>\n<p>1)dejavniki ki ga naredijo BOLJ DOVZETNEGA za razvoj anksioznosti<\/p>\n<p>Prisotni so dosti pred razvojem anksioznosti prirojena nagnjenost,anksioznost v dru\u017eini,zgodnje izku\u0161nje,kroni\u010dne telesne bolezni<\/p>\n<p>2 )dejavniki ki anksioznost SPRO\u017dIJO- prisotni so tik pred nastankom anksioznosti to so razli\u010dni neprijetni dogotki in situacije v okolju,zdravstvene te\u017eave in izgube<\/p>\n<p>3 )dejavniki ki anksioznost VZDR\u017dUJEJO-v\u010dasih so enaki dejavnikom pod 1 in 2 dodatno pa se pridru\u017eijo \u0161e te\u017eave ki nastanejo zaradi anksioznosti same ko oseba slab\u0161e re\u0161uje te\u017eave in se te\u017eje znajde<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>24.<\/b><b>)Zdravljenje anksioznosti<\/b><\/p>\n<p>Ko je tesnoba pretirana jo je treba zdraviti. Nastanek tesnobe zdravimo s spro\u0161\u010danjem ,spreminjanjem negativnih misli in \u010de je treba z zdravili.<\/p>\n<p>Anksiozne motnje pa zdravimo z antidepresivi ki so u\u010dinkoviti in ne povzro\u010dajo odvisnosti.<\/p>\n<p>\u010ce je tesnoba zelo huda zdravnik prepi\u0161e lahko \u0161e anksiolitike in uspavala.Ti delujejo nekaj ur, vendar se odsvetuje redno jemanje ker povzro\u010dajo odvisnost. Zdravimo lahko tudi z psihoterapijo. Izbira na\u010dina zdravljenja je odvisna od anksiozne motnje.<\/p>\n<p>Kako lahko\u00a0 pomagamo\u00a0 premagati tesnobo.<\/p>\n<p>Lahko svetujemo izvajanje dejavnosti ki zmanj\u0161ujejo tesnobo kot so sprehod, pogovor, iskanje podpore.Pomaga svetovanje in usmerjanje v iskanju re\u0161itve iz nastalega stanja. Ni priporo\u010dljivo da se oseba izogiba stikov z ljudmi in se zapira vase. Potporo dobijo v osebah ki se znajdejo v podobni situaciji.Tesnobo zmanj\u0161ujejo tudi naslednje dejavnosti poslu\u0161anje glasbe, joga, avtogeni trening.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Poznamo razli\u010dne vaje za\u00a0 sprostitev ki jih lahko svetujemo bolniku.<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>GLOBOKO DIHANJE<\/b><\/p>\n<p>Hitra sprostitvena tehnika (globok vdih skozi nos zadr\u017eati zrak in napet mi\u0161ice celega telesa, izdah skozi usta in popu\u0161\u010danje napetosti mi\u0161ic)<\/p>\n<p>Ritmi\u010dno dihanje (vdah skozi nos in \u0161tet do tri, izdih skozi nos in \u0161tet do tri. Ne zadr\u017eevati zrak, dihanje v ritmu)<\/p>\n<p>Globoko dihanje (dihanje z trebu\u0161no prepono)<\/p>\n<p>Progresivna mi\u0161i\u010dna sprostitev (mi\u0161i\u010dno skupino stisnemo za pet sekund in sprostimo za deset.pozor na dihanje-NE POZABIT DIHAT)<\/p>\n<p>Sprostitev na geslo (tri krat vdih in izdih ob vsakem izdihu pomislimo-sem spro\u0161\u010den.V mislih sprostite tiste dele telesa za katere mislite da niso spro\u0161\u010deni)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>ODVRA\u010cANJE POZORNOSTI<\/b><\/p>\n<p>Pozorno opazovanje dolo\u010denega predmeta ali prostora<\/p>\n<p>Osredoto\u010denje na \u010dutila kaj vidim, sli\u0161im, tipam, oku\u0161am ali vonjam<\/p>\n<p>Miselne vaje kot so od\u0161tevanje, na\u0161tevanje \u017eivali ali imem na dolo\u010deno \u010drko, spominjanje na podrobnosti s sprehoda v gozdu<\/p>\n<p>Osredoto\u010denje na dejavnosti ki zahtevajo vso pozornost<\/p>\n<p>Prijetni spomini in fantazije<\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p><b>ISKANJE RAZUMNIH ODGOVOROV<\/b><\/p>\n<p>Poskusimo sami ugotoviti ali so na\u0161i strahovi realni ali nerealni.<\/p>\n<p>Zdravljenje bo kraj\u0161e \u010de je motnja odkrivena dovolj zgodaj. Zdravnik predpi\u0161e zdravila ki zmanj\u0161ujejo tesnobo in pove\u010dajo sposobnost soo\u010devanja z vsakodnevnimi problemi.\u010clovek dobi pozitivne isku\u0161nje in za\u010dne sam premagovati in prevzemati nadzor nad tesnobo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>25.)<\/b> ABSTINEN\u010cNI SINDROM se pojavi, ko je substanca tako vklju\u010dena v telesni metabolizem u\u017eivalca, obi\u010dajno po kroni\u010dni uporabi, da se v\u010dasih pojavi nevarna vegetativna reakcija, ko se droga ne uporablja ve\u010d. Abstinen\u010dna kriza je pri nekaterih PAS lahko smrtno nevarna, pri drugih ne. Kriza je lahko telesne ali psihi\u010dne narave. Uspe\u0161na terapija abstinen\u010dnega sindroma je temeljni korak pri zdravljenju bolezni odvisnosti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4>PSIHIATRI\u010cNA BOLNI\u0160NICA IDRIJA<\/h4>\n<p>POT. SV. ANTONA 49<\/p>\n<p>5280 IDRIJA<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><\/h2>\n<h2><\/h2>\n<p>STANKA GNEZDA<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h1>VARNA IZOLACIJA BOLNIKA S SEGUFIX PASOVI- PVU<\/h1>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p>MAJ, 2007<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h1>UVOD<\/h1>\n<h1>Sodobna dru\u017eba \u0161e vedno ne sprejema, ali pa prepo\u010dasi sprejema druga\u010dnost. Vse du\u0161evne bolnike\u00a0 o\u017eigosajo kot nevarne in nasilne. Nasilno vedenje se pogosto celo ena\u010di z du\u0161evno boleznijo. Zastarela, stereotipna predstava\u00a0 velja tudi o psihiatri\u010dnih bolni\u0161nicah in o naravi dela v njih.<\/h1>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p>V zgodovini psihiatrije je bilo kar nekaj prelomnic. Psihiatri\u010dne bolnike so v srednjem veku omejevali\u00a0 z verigami, z okovi, po mra\u010dnih kleteh, kjer so bili prepu\u0161\u010deni\u00a0 sami sebi. \u017divotarili so v izredno slabih higienskih razmerah, slabo oble\u010deni , premra\u017eeni.<\/p>\n<p>Prva prelomnica je bila v 18. stoletju, ko so psihiatri\u010dnim bolnikom sneli verige.<\/p>\n<p>V za\u010detku 19. stoletja so bolnike \u0161e vedno omejevali s pomo\u010djo razno raznih pripomo\u010dkov (npr. Rushov\u00a0 umirjevalni stol , angle\u0161ka krsta \u2026)<\/p>\n<p>Druga prelomnica pomeni Freudovo\u00a0 odkritje podzavesti in njegova psihoanaliza. Tretjo prelomnico pa je zaznamovalo odkritje klorpromazina in rezerpina v petdesetih letih 20. Stoletja. S postopnim uvajanjem psihofarmakov smo dobili t.i. kemi\u010dne ovirnice, ki pa \u017eal niso mogle povsem nadomestiti fizi\u010dnega omejevanja bolnikov.<\/p>\n<h2><\/h2>\n<h2>Za umirjanje se je v na\u0161i bolni\u0161nici \u0161tiri desetletja\u00a0 uporabljalo mre\u017enice.<\/h2>\n<h2>V devetdesetih letih se je dve poslopji\u00a0 biv\u0161e italijanske voja\u0161nice temeljito prenovilo. Adaptacija je pomenila tudi organizacijsko reorganizacijo in ukinitev mre\u017enic.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Psihoti\u010dno pogojena nasilnost nas vedno preseneti. Ko je dejanje \u017ee storjeno, je velikokrat za ukrepanje \u017ee nekoliko pozno. \u0160kodo lahko zmanj\u0161amo, \u010de pri delu upo\u0161tevamo mo\u017enost takih nepredvidenih dogodkov.Pri prepre\u010devanju samopo\u0161kodb, po\u0161kodb sobolnikov in za\u0161\u010dite okolice je potrebno bolnika omejiti. Fizi\u010dna omejitev bolnika se danes v ta namen uporablja Segufix pasove, ki danes predstavljajo za bolnika najbolj varen in hkrati najhumanej\u0161i na\u010din izolacije. Seveda pa se tega poslu\u017eujemo le v primeru, ko ni na voljo bolj\u0161ih mo\u017enosti s katerimi bi obvarovali bolnika, sobolnike in okolico.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>1<b><span style=\"text-decoration: underline;\">. Opredelitev agresivnega bolnika:<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Psihiatri\u010dni bolnik postane:<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b><span style=\"text-decoration: underline;\">primarno<\/span><\/b> agresiven, ko\u00a0 bolezenski proces zajema dolo\u010dene strukture v centralnem \u017eiv\u010dnem sistemu in se notranje ali zunanje dra\u017eenje stopnjuje do nasilnosti,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b><span style=\"text-decoration: underline;\">sekundarno<\/span><\/b>, ko je nasilnost odgovor na o\u010ditne, prikrite\u00a0 ali\u00a0 provokativne\u00a0 dra\u017eljaje iz okolja,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b><span style=\"text-decoration: underline;\">terciarno<\/span><\/b>, ko se v bolnikovi spremenjeni zavesti povsem obi\u010dajen dra\u017eljaj ali pa tisti, ki je namenjen ohranjanju njegovega zdravja in celo \u017eivljenjskega obstoja, izkrivi v do\u017eivljanje sovra\u017enega ali ogro\u017eujo\u010dega ravnanja druge oz. drugih oseb.<\/p>\n<h1>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Glede na pojavno obliko nasilnost delimo na:<\/h1>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b><span style=\"text-decoration: underline;\">pasivno <\/span><\/b>(ko bolnik nasilnosti ne poka\u017ee, se anksiozno zapre vase in odklanja sodelovanje)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b><span style=\"text-decoration: underline;\">verbalno <\/span><\/b>(ko bolnik reagira z napadalnim govorjenjem,\u017ealjivkami,gro\u017enjami ob ustrezni mimiki in z \u017eivahnimi kretnjami)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b><span style=\"text-decoration: underline;\">fizi\u010dno <\/span><\/b>(ko bolnik namerava fizi\u010dno po\u0161kodovati sebe, sobolnika, osebje ali predmete v okolici).<\/p>\n<h1>2. <span style=\"text-decoration: underline;\">Vzroki za agresivno vedenje<\/span><\/h1>\n<h1>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 strah oz.odklonilen odnos bolnika do sprejema na zdravljenje v psihiatri\u010dno bolni\u0161nico.<\/h1>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 osebnostna spremenjenost in bolezensko do\u017eivljane<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 provokativne situacije na oddelku<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sprejem bolnika<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 drugo<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Urgentna stanja v psihiatriji zahtevajo hitro pomo\u010d, vendar pa medikamenti ne u\u010dinkujejo dovolj hitro.V naj akutnej\u0161ih situacijah uporabljamo fizi\u010dno izolacijo na posteljo s Segufix pasovi, dokler te vloge ne prevzame kemi\u010dna ovirnica.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>V \u017eelji in potrebi po profesionalnem predvsem pa pravo\u010dasnem ukrepanju, je potrebno nasilno vedenje predvideti. Tu nam je lahko v pomo\u010d BVC lestvica (Broset Violence Checklist), ki jo je razvil Roger Almvik na forenzi\u010dnem oddelku Psihiatri\u010dne klinike Broset v Trondheimu<\/p>\n<p>na Norve\u0161kem.<\/p>\n<p>Predvsem na sprejemnih oddelkih Psihiatri\u010dnih bolni\u0161nic se pogosto sre\u010dujemo z nasilnim vedenjem.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">POTENCIALNO NASILNI PACIENTI SO:<\/span><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>OSEBE ODVISNE OD PSIHOAKTIVNIH SUBSTANC.<\/li>\n<\/ol>\n<p>V na\u0161em okolju gre predvsem za odvisnike od alkohola in osebe odvisne od ilegalnih drog (kokain, heroin, amfetamini). Sre\u010dujemo se z dvema vrstama nasilnega vedenja. Prva se nana\u0161a na u\u010dinke droge in odtegnitvenimi stanji ob prekinitvi u\u017eivanja. Druga pa zaradi ekonomskih vzrokov- nakup, pridobivanje droge.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>OSEBNOSTNO MOTENI PACIENTI<\/li>\n<\/ol>\n<p>Pacienti s paranoidno osebnostno motnjo, disocialno osebnostno motnjo so pogosto disocialni, vzkipljivi, anksiozni, paranoidni in imajo ob\u010dutek, da se jim godi krivica. Na \u017ee neznatno provokacijo iz okolja lahko reagirajo z nasilnim odgovorom.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>PSIHOTI\u010cNI PACIENTI<\/li>\n<\/ol>\n<p>Pod vplivom preganjalnih blodenj lahko izvedejo neko nasilno dejanje. Pacienti se pod vplivom blodnih do\u017eivljanj in halucinacij le teh predvsem branijo- izgubili so realitetno kontrolo. Pogosto se z zdravljenjem ne strinjajo zaradi svoje bolezenske neuvidevnosti. Tako vedenje lahko opazimo pri pacientih z bipolarnimi razpolo\u017eenjskimi motnjami- predvsem v mani\u010dni fazi bolezni.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>PSIHOORGANSKO SPREMENJENI PACIENTI<\/li>\n<\/ol>\n<p>Pri pacientih po hudih po\u0161kodbah glave in mo\u017eganskih okvarah.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>PACIENTI Z DEMENCO<\/li>\n<\/ol>\n<p>Pri teh pacientih gre za ob\u010dasne kratkotrajne nasilne izpade ob stikih s tujci, ob nalogah, ki jim niso kos, hitrih spremembah v okolju, napa\u010dnem prepoznavanju oseb in okolice.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>DU\u0160EVNO MANJ RAZVITE OSEBE<\/li>\n<\/ol>\n<p>Zaradi ob\u010dutka nemo\u010di lahko na nepomembne provokacije odreagirajo z nasilnim vedenjem oz. dejanjem.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>PACIENTI Z EPILEPSIJO<\/li>\n<\/ol>\n<p>Pojavi se lahko med napadom ali v \u010dasu zamra\u010denosti po napadu. Obi\u010dajno je to v kombinaciji s \u0161e drugimi du\u0161evnimi motnjami, ki so pridru\u017eene epilepsiji.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>PACIENTI Z DEPRESIJO<\/li>\n<\/ol>\n<p>Pri depresivnih pacientih gre predvsem za avtoagresijo- suicidalna ogro\u017eenost pri depresivnih je izredno velika.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">DEJAVNIKI NASILNEGA VEDENJA<\/span><\/b><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p>Opozorilni znaki, ki nas lahko opozorijo na mo\u017enost nasilnega vedenja:<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>mo\u0161ki med 15 in 24 let,<\/li>\n<li>zloraba psihoaktivnih drog<\/li>\n<li>ni\u017eji socialno- ekonomski status,<\/li>\n<li>konkreten na\u010drt nasilnega dejanja,<\/li>\n<li>predhodno nasilno vedenje in druga antisocialna (kriminalna) dejanja,<\/li>\n<li>slaba kontrola impulzov,<\/li>\n<li>verbalna agresivnost in gro\u017enje z nasiljem,<\/li>\n<li>poskus samomora v anamnezi ali druga samodestruktivna dejanja (nevarna vo\u017enja, nevarni \u0161porti, samopo\u0161kodbe,\u2026)<\/li>\n<li>anamnesti\u010dni podatki iz otro\u0161tva (podtikanje ognja, mu\u010denje \u017eivali,\u2026)<\/li>\n<li>zlorabe v otro\u0161tvu, izpostavljenost nasilnim dejanjem v dru\u017eini.<\/li>\n<\/ol>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">ZNAKI GROZE\u010cEGA NASILJA<\/span><\/b><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p>Ob samem sprejemu ni vedno mogo\u010de pridobiti heteroanamnesti\u010dnih podatkov o vedenju ali do\u017eivljanju pacienta v doma\u010dem okolju. Posebej pozorni moramo biti na njegovo vedenje:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 glasno govorjenje in celo kri\u010danje,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 konkretne gro\u017enje,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vznemirjenost\/ napetost\/ agitacija- (korakanje po prostoru\/ hoja gor in dol\/ vitje rok in stiskanje prstov v pest),<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 igranje z oro\u017ejem ali nevarnim predmetom,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razbijanje z vrati, razmetavanje pohi\u0161tva.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u010ce ugotovimo, da je verjetnost nasilnega vedenja na podlagi povedanega velika, moramo ukrepati <b>HITRO IN ODLO\u010cNO<\/b>:<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pogovor,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 premestitev na sprejemni oddelek,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 fizi\u010dna omejitev-PVU,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 medikamentozna \u2013 kemi\u010dna ovirnica.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 V obravnavi pacienta z nasilnim vedenjem moramo poskrbeti za lastno varnost, varnost osebja in pacientovo varnost.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pacienta razoro\u017eimo- odvzamemo mu vse predmete, ki bi jih lahko uporabil kot oro\u017eje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Za varno izvedbo PVU je potrebno 5-6 izurjenih zdravstvenih tehnikov (za vsako okon\u010dino eden- 4, za glavo eden-vodi omejevnaje in hkrati varuje glavo-5 in eden za aplikacijo zdravila i.m.-6)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>3. <span style=\"text-decoration: underline;\">Omejitev bolnika s Segufix pasovi na posteljo je potrebna<\/span>:<\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri bolnikih, ki so izgubili realitetno kontrolo oziroma stik z realnim\u00a0\u00a0\u00a0 svetom<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri depresivnih bolnikih, ki imajo mo\u010dno \u017eeljo po samopo\u0161kodovanju, smrti<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri psihoti\u010dnih bolnikih, ki utegnejo pod vplivom psihopatolo\u0161kih do\u017eivetij \u0161koditi sebi, drugim in predmetom okrog sebe<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri delirantnih in preddelirantnih bolnikih, ki lahko zaradi svoje hiperaktivnosti \u0161e bolj poru\u0161iti ravnovesje organizma (izguba energije, iztro\u0161enje organizma, izguba telesne teko\u010dine)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri bolnikih z demenco, ko so nemirni in jih s fizi\u010dno omejitvijo zavarujemo pred padci<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na oddelkih splo\u0161nih bolni\u0161nic jih uporabljajo zato, da bolniki ne bi iztrgali nazogastri\u010dne sonde, intravenske kanile, infuzije ipd.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v primerih ko moramo bolnikom zagotoviti ustrezen terapevtski polo\u017eaj in prepre\u010diti nastanek prele\u017eanin.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Komplet pasov za popolno izolacijo obsega:<\/span><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 trebu\u0161ni pas,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dva stranska pasova,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 naramnice oz. ramenski pas,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dva kratka pasova za fiksacijo rok,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dva dalj\u0161a pasova za fiksacijo nog,osnovni pas za noge,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 10 magnetnih gumbov in<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dva magnetna klju\u010da.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ustava Republike Slovenije dolo\u010da, da v zdravljenje ni mogo\u010de prisiliti nikogar, razen v primerih dolo\u010denih z zakonom. Le-ta pa pravi, da je prisilna hospitalizacija in s tem zdravljenje, predvidena za tiste bolnike, ki zaradi bolezni ogro\u017eajo svoje in tuje \u017eivljenje oz. povzro\u010dajo \u0161kodo tako sebi kot drugim.<\/p>\n<p>Povsod po svetu, pa tudi pri nas, se bolniki vse bolj zavedajo svojih pravic. Prav pravice bolnikov postajajo osrednja tema te\u017eenj po izbolj\u0161anju zdravstvenega varstva.<\/p>\n<p>Tudi na\u010dela Kodeksa etike medicinskih\u00a0 sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, zavezujejo medicinsko negovalno osebje k spo\u0161tovanju pravic bolnikov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p><b>4. <span style=\"text-decoration: underline;\">Pri izvajanju varne izolacije bolnika s pomo\u010djo pasov Segufix, je\u00a0 <\/span><\/b><\/p>\n<p><b>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">potrebno upo\u0161tevati:\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<span style=\"text-decoration: underline;\">Odlo\u010ditve in delovanje <\/span>medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov morajo temeljiti na strokovnem znanju, pa tudi na<span style=\"text-decoration: underline;\"> moralno eti\u010dnih na\u010delih<\/span>, ki zagotavljajo optimalne re\u0161itve z vidika interesov posameznika. Eti\u010dno moralna trdnost, osebnostna zrelost in toleranca sta pri delu s psihiatri\u010dnimi bolniki nenehno na preizku\u0161nji.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p>v\u00a0\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">Dokumentiranje <\/span>je poseben element sodobne zdravstvene nege. Odra\u017ea profesionalnost, zagotavlja individualno obravnavo bolnika, kontinuiteto in daje osnovo za vrednotenje zdravstvene nege. Omogo\u010da prikaz dela negovalnega tima, je element u\u010dinkovitega in varnega dela in tudi dokument v primeru pravnih zapletov.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p>v\u00a0\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">V procesu zdravstvene nege <\/span>upo\u0161tevamo skrb za varnost bolnika, za njegove osnovne fiziolo\u0161ke potrebe (hranjenje, hidracija, izlo\u010danje, osebna higiena), meri se bolnikove vitalne funkcije (temperaturo, pulz in krvni tlak). Na\u010drt zdravstvene nege mora biti fleksibilen, prilagojen spremembam bolnikovega zdravstvenega stanja.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p>v\u00a0\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">Medicinska sestra nosi tudi pravno odgovornost<\/span>, ki se ugotavlja ob hudih posledicah za bolnika v primeru \u017ee prej navedenih napak in pomanjkljivosti ob izvajanju fizi\u010dne izolacije. Narava odgovornosti\u00a0 medicinske sestre je osebna, materialna in kazenska.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Podrejena vloga medicinske sestre je v primeru <span style=\"text-decoration: underline;\">odlo\u010ditve <\/span>o izvedbi fizi\u010dne izolacije, ker o tem odlo\u010da zdravnik.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Samostojna pa je pri na\u010drtovanju zdravstvene nege za bolnika, ki je fizi\u010dno izoliran s pasovi Segufix.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v Nepravilnosti in pomanjkljivosti pri name\u0161\u010danju Segufix pasov lahko privedejo do po\u0161kodb, motenj cirkulacije krvnega obtoka, te\u017eav z dihanjem in celo do zadu\u0161itve .<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/b><\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">BVC<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Na koncu bi vam predstavila \u0161e \u017ee omenjeno BVC listvico za napoved groze\u010dega nasilnega vedenja.<\/p>\n<p>BVC\/ Br\u00f8set Violence Checklist\/, je razvil Roger Almvik na Psihiatri\u010dni kliniki BR\u00d8SET na Norve\u0161kem.<\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<table border=\"1\" cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\">\n<tbody>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"47\">datum<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"184\">Priimek in ime:<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>Roj. datum:<b>\u00a0<\/b>Zdr. tehnik:<b>\u00a0<\/b><b>\u00a0<\/b><b>\u00a0<\/b>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 2<b>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b>31Zmedenost\u00a0\u00a0\u00a02Razdra\u017eljivost\u00a0\u00a0\u00a03Glasnost, hrupnost\u00a0\u00a0\u00a04Verbalne gro\u017enje\u00a0\u00a0\u00a05Fizi\u010dne gro\u017enje\u00a0\u00a0\u00a06Zna\u0161anje nad predmeti\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0skupaj\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0ogro\u017eenost<\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p>Vpra\u0161alnik vsebuje spremenljivke, ki se jih ocenjuje, polje kamor se vpi\u0161e podatke tako pacienta, kot tudi ocenjevalca. Vpra\u0161alnik je zelo preprost in se mo\u017enost nasilnega vedenja zelo hitro in kar je zelo pomembno objektivno oceni. Numeri\u010dno ali opisno ocenjevanje ni ve\u010d potrebno.<\/p>\n<p>\u010ce je rezultat ve\u010d kot 3 je pri pacientu mo\u010d pri\u010dakovati nasilno dejanje in se lahko na to pripravimo in posredujemo s kemi\u010dno in\/ali fizi\u010dno ovirnico.<\/p>\n<p>Vpra\u0161alnik je uporaben kadarkoli tokom hospitalizacije, kot tudi na terenu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>5. PRAVILA POSTOPANJA PRI IZVEDBI PVU-ja<\/b><\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u00a8\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vedno o izolaciji odlo\u010di zdravnik. Svojo odlo\u010ditev je dol\u017ean zapisati na temperaturni list.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u00a8\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Fizi\u010dno omejitev smemo izvesti samo kadar je zapisana in podpisana s strani tistega, ki jo je odobril in ostalih oseb, ki so pri izvedbi sodelovale.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u00a8\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vedno naj bo prisoten zdravnik, ki je postopek odredil! Fizi\u010dna omejitev bolnika je obi\u010dajno postopek izveden proti bolnikovi volji<\/p>\n<p>Samo izjemoma, ko izbruh agresije ni bil predviden smemo bolnika\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 takoj fizi\u010dno omejiti in zdravnika takoj tudi obvestiti o nastali situaciji. Ta nam bo postopek naknadno odobril oz. dal druga\u010dna nadalnja navodila.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u00a8\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kadar pa je izbruh agresije bolnika (do sebe,sobolnikov ali opreme) pri\u010dakovan ali gre za nemir pri dementnem bolniku, se vodja negovalnega tima posvetuje z zdravnikom, ki da ustna in pisna navodila kako ravnati v akutno nastali situaciji.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u00a8\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vsake \u0161tiri ure (4 ure) mora fizi\u010dno omejenega bolnika obvezno pregledati zdravnik (oddel\u010dni ali pa de\u017eurni) in odlo\u010diti ali je posebni varovalni ukrep \u0161e potreben.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h6><b>Osnutek navodil za fizi\u010dno omejevanje bolnikov<\/b><\/h6>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0\u00a0\u00a0 <\/span><\/p>\n<ul>\n<li>vodja negovalnega tima izdela individualna navodila za fizi\u010dno obvladovanje bolnika:<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>dolo\u010di sestavo tima (optimalno 6 oseb,obi\u010dajno zadostuje tudi 5 oseb)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>oblikuje na\u010drt za fizi\u010dno omejevanje, vklju\u010dno z razdelitvijo vlog:<\/li>\n<\/ul>\n<p>ena oseba postopek vodi in hkrati nadzoruje glavo,<\/p>\n<p>\u0161tiri osebe nadzorujejo vsaka po eno okon\u010dino,<\/p>\n<p>ena oseba aplicira predpisano terapijo.<\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>pripravi se posebna oprema<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>naredi fleksibilen na\u010drt zdravstvene nege, ki je optimalno\u00a0 prilagojen spremembam bolnikovega psihofizi\u010dnega stanja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>odredi stalno, nepretrgano varovanje bolnika med trajanjem izolacije(od trenutka ko je izoliran,<b> <\/b>pa do trenutka ko se spet prosto giblje)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>dolo\u010di \u010dlane negovalnega tima za \u010das ko varujejo bolnika (za eno do dve uri)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>nastavi negovalno dokumentacijo- kontrolni list nepretrganega varovanja<\/li>\n<\/ul>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>se z izvajalci zdravstvene nege sproti dogovarja o nadaljnjih postopkih , opazovanju bolnika in o morebitni odstranitvi vezi in ukinitvi izolacije<\/li>\n<\/ul>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Natan\u010dno dokumentiranje <\/span>vseh postopkov in bolnikovega vedenja je potrebno, da pridobimo evidenco, ki nam koristi pri nadaljnji obravnavi bolnika.V primeru pravnih zapletov pa je tak dokument tudi potreben.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Stalni nadzor ali nepretrgano varovanje <\/span>izvaja medicinska sestra, zdravstveni tehnik, ki :<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0opazuje bolnikovo po\u010dutje,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0z njim verbalno in neverbalno komunicira,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0skrbi za njegove osnovne fiziolo\u0161ke potrebe(izlo\u010danje),<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 meri vitalne funkcije( RR, P, Telesno temperaturo),<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 hrani bolnika (bilanca teko\u010din) in<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0skrbi za bolnikovo osebno higieno.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ugotovljeno<span style=\"text-decoration: underline;\"> dokumentira na list stalnega nadzora<\/span> bolnika. Pogostost bele\u017eenja je odvisna od sprememb bolnikovega psihofizi\u010dnega stanja in pogostosti menjave opazovalca. Prav vsak zdravstveni delavec je dol\u017ean ob koncu svojega opazovalnega obdobja zabele\u017eiti opa\u017eanja in spremembe. V tem \u010dasu za bolnika v celoti odgovarja sam.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Usklajeno delovanje negovalnega tima je pri izvajanju fizi\u010dne omejitve zelo pomembno.Postopek mora biti izveden hitro, u\u010dinkovito in brez odve\u010dne \u0161kode.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vedenje in ravnanje negovalnega osebja mora biti vedno v skladu z eti\u010dnimi na\u010deli in v dobro bolnika.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Bolnika v vsakem primeru obvestimo \u010demu je namenjen na\u0161 postopek in kaj bomo z njim delali. Poprosimo ga za sodelovanje, \u010deprav\u00a0 tega od njega ne moremo pri\u010dakovati<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZAKLJU\u010cEK<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Urgentna stanja v psihiatriji zahtevajo hitro pomo\u010d. V primerih, ko je bolnika potrebno fizi\u010dno omejiti in nimamo na voljo bolj\u0161ih mo\u017enosti, to storimo\u00a0 na \u010dim bolj human na\u010din in na\u010din, ki bolniku zagotavlja maksimalno varnost. Od osebja pa to zahteva moralno eti\u010dno trdnost.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Zavedati se moramo, da namestitev bolnika v ustanovo zaprtega tipa\u00a0 ne pomeni, da je nasilnost odstranjena. Omejitev gibanja, ki pomeni nasilje nad \u010dlovekovo svobodo, pa \u0161e pove\u010da mo\u017enost<\/p>\n<p>nasilnosti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pri svojem delu z bolniki se moramo potruditi v tej smeri, da \u010dim bolj zmanj\u0161amo mo\u017enost izbruha akutnega agresivnega vedenja in na bolnika delovati pomirjevalno. Ko pa do nasilnosti \u017ee pride pa se je potrebno dr\u017eati opisanih na\u010del, pravil in postopkov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>1.Samomorilni proces poteka v ve\u010d stopnjah. Razvije se lahko v enem dnevu, tednu, mesecu ali ve\u010d letih in pri katerikoli starosti. Na za\u010detku se pojavijo misli t.i. samomorilne misli, ki so posledica neznosnih situacij, iz katerih posameznik ne vidi izhoda, v tisti fazi posameznik razmi\u0161lja o mo\u017enosti, ali bi si \u017eivljenje skraj\u0161al ali ne. Teh &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/gradivo-za-zdravstveno-nego-mentalnega-pacienta-2014\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Gradivo za zdravstveno nego mentalnega pacienta 2014<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[517],"tags":[1966,1968,1969,1967,1945,1964,1965],"class_list":["post-2483","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-zn-in-mentalno-zdravje","tag-psihiatricna-zdravstvena-nega","tag-samomor","tag-samomorilno-vedenje","tag-sefufix-pasovi","tag-zdravstvena-nega-mentalnega-pacienta","tag-zn-mentalnega","tag-zn-psihiatricnega-bolnika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2483","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2483"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2483\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2483"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2483"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2483"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}