{"id":2487,"date":"2014-01-03T11:39:28","date_gmt":"2014-01-03T10:39:28","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2487"},"modified":"2014-01-03T17:58:50","modified_gmt":"2014-01-03T16:58:50","slug":"zdravstvena-nega-otroka-vaja-za-izpit-1-del-2014","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zdravstvena-nega-otroka-vaja-za-izpit-1-del-2014\/","title":{"rendered":"Zdravstvena nega otroka vaja za izpit 1.del 2014"},"content":{"rendered":"<ol start=\"1\">\n<li>Pojasni pojem \u00bbprijazna hospitalizacija\u00ab?<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pojem pomeni, da so osebje in terapevtsko diagnosti\u010dni postopki naklonjeni otroku v pozitivnem smislu, da najdejo na\u010din dobre in predvsem uspe\u0161ne komunikacije z njim. Pomeni odprtost bolni\u0161nice, racionalna diagnostika in terapija in nega, ustrezno kratka le\u017ealna doba, poseben re\u017eim na oddelku, delo s star\u0161i.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li>Kaj so temeljne vsebine EACH listine?<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>EACH \u2013 European Association for Children in Hospital (Evropsko zdru\u017eenje za pravice otrok v bolni\u0161nicah) \u2013 je krovna organizacija za \u010dlanska zdru\u017eenja, ki skrbijo za otroke pred hospitalizacijo, med njo in po njej. Trenutno ima EACH osemnajst \u010dlanskih zdru\u017eenj iz \u0161estnajstih evropskih dr\u017eav in iz Japonske. <!--more-->EACH listina je razdeljena po \u010dlenih in obravnava otrokove pravice, star\u0161evske pravice\u2026 Cilj listine je pravno in v praksi zadovoljiti otrokove potrebe.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"3\">\n<li>Temeljni cilji in na\u010dela ZN otroka.<\/li>\n<\/ol>\n<p>Cilji:<\/p>\n<ul>\n<li>Zdrav razvoj otroka<\/li>\n<li>Pomembna integriteta dru\u017eine<\/li>\n<li>Rutina, jo vzdr\u017eujemo<\/li>\n<li>Izogibamo se travmati\u010dnim dogodkom \u2013 ali jih vsaj zmanj\u0161amo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Na\u010dela:<\/p>\n<ul>\n<li>Upo\u0161tevamo lastnosti<\/li>\n<li>Se prilagajamo<\/li>\n<li>Smo po\u0161teni<\/li>\n<li>Upo\u0161tevamo \u017eelje (glede na zdravnikova navodila)<\/li>\n<li>Spo\u0161tujemo zasebnost<\/li>\n<li>Posku\u0161amo ustvariti \u010dim bolj doma\u010de okolje<\/li>\n<li>Zmanj\u0161ujemo strah in bole\u010dino<\/li>\n<li>Spo\u0161tujemo \u017eelje star\u0161ev (intuicija), otroka<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"4\">\n<li>Na\u0161tej specifi\u010dne lastnosti in znanja, ki jih mora imeti pediatri\u010dna MS.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Od MS se zahteva splo\u0161na (opazovanje,\u2026) in strokovna znanja, komunilacijske sposobnosti, empatijo, so\u010dutnost, skrbnost, urejenost, vklju\u010duje tudi igro.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"5\">\n<li>Kaj vpliva na otrokovo do\u017eivljanje bolezni?<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vpliva:<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 resnost bolezni<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 trajanje bolezni<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 starost otroka<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 kraj zdravljenja<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 odnos star\u0161ev<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 otrokove lastnosti<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"6\">\n<li>Kaj vpliva na otrokovo reakcijo na hospitalizacijo?<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Otrokova starost, ob\u010dutljivost na lo\u010ditev, bolezensko stanje otroka, sodelovanje star\u0161ev pri zdravstveni negi in procesu zdravljenja, pripravljenost otroka na bolni\u0161ni\u010dno zdravljenje in trajanje hospitalizacije, temperament in stopnja inteligence.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"7\">\n<li>Naloge medicinske sestre ob sprejemu otroka na bolni\u0161ki oddelek.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Se predstavimo<\/li>\n<li>Razka\u017eemo oddelek<\/li>\n<li>Razlo\u017eimo dnevni red<\/li>\n<li>Predstavimo osebje<\/li>\n<li>Povemo kaj bomo delali (ne gremo v detajle, da otroka ne prestra\u0161imo)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"8\">\n<li>Tehnike zbiranja podatkov ob sprejemu otroka na oddelek.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Najpomembnej\u0161i vir so star\u0161i, opazovanje, merjenje, pogovor s \u010dlani zdravstvenega tima, pogovor s \u010dlani negovalnega tima, pregled in analiza medicinske dokumentacije, pregled in analiza dokumentacije zdravstvene nege.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>9. Kako reagirajo star\u0161i na hospitalizacijo otroka?<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p>Lahko odreagirajo \u010disto normalno z veliko mero so\u010dutnosti in razumavanja, lahko pa se pojavijo naslednje faze:<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Zanikanje,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 jeza in\/ali ob\u010dutek krivde,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 strah,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 anksioznost<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 depresivnost<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"10\">\n<li>Znaki in simptomi bole\u010dine pri dojen\u010dku.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Bole\u010dina je neprijetna senzorna izku\u0161nja. Ni vidna in jo definiramo kot individualno izku\u0161njo, je subjektivna.<\/p>\n<p>Dojen\u010dki ne znajo povedati in opisati kaj in kje jih boli. Pomembno je opazovanje.<\/p>\n<p>Pove\u010dajo se nekatere VF (vitalne funkcije) in nekateri hormoni, so napeti, slabe volje, jokajo, izgubijo apetit, odklanjajo hrano, posledi\u010dno huj\u0161ajo, so razdra\u017eljivi, delajo grimase,\u00a0 \u2026<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"11\">\n<li>Znaki in simptomi bole\u010dine pri malem otroku.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Jok, odklanjanje hrane, mahanje z rokami in nogami, toga dr\u017ea, dotikanje bole\u010dega dela, strah, zakrivanje obraza, pasivnost, umik, regresija v obna\u0161anju, opisuje bole\u010dino: \u00bbBoli, boli!\u00ab; \u00bbAv, Av!\u00ab<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"12\">\n<li>Znaki in simptomi bole\u010dine pri \u0161olskem otroku in mladostniku.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u0160OLSKI OTROK: hiperaktivnost, pasivnost; nestabilno razpolo\u017eenje, zahtevnost, agresija, jeza, na obrazu je izra\u017een strah, umik, mirnost (le\u017eijo z zaprtimi o\u010dmi), stokanje, kri\u010danje, ob prisotnosti vrstnikov zanikalo bole\u010dino, sku\u0161ajo zadr\u017eati solze, prisoten je strah pred pohabljenjem, smrtjo, zahtevajo razlago postopkov zdravstvene nege in zdravljenja, opredelijo oz. znajo opisati bole\u010dino, prosijo za zdravila (ne injekcije).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>MLADOSTNIK: sposobni opisati bole\u010dino (Lokalizacijo, intenzivnost, trajanje), sami izrazijo \u017eeljo po zdravilih proti bole\u010dini, prisoten je strah pred telesnimi spremembami, strah pred izgubo neodvisnosti, zaskrbljenost zaradi prihodnosti, v\u010dasih odklonijo postopke pri zdravljenju in zdravstveni negi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"13\">\n<li>Lestvice za vrednotenje bole\u010dine pri otroku.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Lestvica plo\u0161\u010dic<\/li>\n<li>Opisna lestvica<\/li>\n<li>Numeri\u010dna lestvica<\/li>\n<li>Lestvica obrazov<\/li>\n<li>Barvna skala<\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<ol start=\"14\">\n<li>Na\u0161tejte razvojna obdobja otroka in njihovo trajanje od &#8211; do.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>PRENATALNO OBDOBJE (od spo\u010detja do rojstva)<\/li>\n<li>OBDOBJE NOVOROJEN\u010cKA (prvi \u0161tirje tedni \u017eivljenja)<\/li>\n<li>OBDOBJE DOJEN\u010cKA (od konca prvega meseca do konca prvega leta \u017eivljenja)<\/li>\n<li>OBDOBJE PRED\u0160OLSKEGA OTROKA (od za\u010detka drugega leta \u017eivljenja do konca \u0161estega leta \u017eivljenja)<\/li>\n<li>OBDOBJE \u0160OLSKEGA OTROKA (od za\u010detka sedmega leta \u017eivljenja do za\u010detka pubertete, ki se pri deklicah za\u010dne v povpre\u010dju z desetimi leti, pri de\u010dkih pa z dvanajstimi leti)<\/li>\n<li>OBDOBJE PUBERTETE (od pojava prvih sekundarnih spolnih znakov do spolne zrelosti)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"15\">\n<li>Definirajte termine v neonatologiji: novorojen\u010dek, nedono\u0161en\u010dek, dono\u0161en, preno\u0161en\u2026<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Novorojen\u010dek &#8211; do dopolnjenega 1 meseca starosti<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Nedono\u0161en\u010dek &#8211; do 37 tedna GS<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Dono\u0161en\u010dek &#8211; med 37 in 41 tednom GS<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Preno\u0161en\u010dek &#8211; po 42 tednu GS<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Zahiran\u010dki &#8211; premajhni glede na GS<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 preveliki za GS<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 primerni trajanju gestacije <span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0\u00a0<\/span><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"16\">\n<li>Na\u0161tejte zna\u010dilnosti novorojen\u010dka.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Novorojenec meri okoli 46-54 cm<\/li>\n<li>Te\u017eak je pribli\u017eno med 3000 &#8211; 4200 g<\/li>\n<li>Obseg glave je pribli\u017eno med 33-36 cm<\/li>\n<li>Glavica zaseda pribli\u017eno \u010detrtino telesne te\u017ee<\/li>\n<li>Lobanjski del je v primerjavi z obraznim ve\u010dji<\/li>\n<li>Tipljeta se mala(posteriorna) in velika(anteriorna) me\u010dava<\/li>\n<li>Glavica je lahko zaradi poroda \u201cnepravilnih\u201d oblik<\/li>\n<li>O\u010di so svetlo sive do temno rjave barve, obi\u010dajno zaprte<\/li>\n<li>Nos obi\u010dajno splo\u0161\u010den<\/li>\n<li>Vrat je kratek z mnogimi ko\u017enimi gubami<\/li>\n<li>V ustih se pogosto pojavijo bele obloge na jeziku (Candida albicans )<\/li>\n<li>Prsni ko\u0161 je sod\u010daste oblike<\/li>\n<li>Rebra potekajo vodoravno<\/li>\n<li>Trebuh cilindri\u010dne oblike<\/li>\n<li>\u010crevesje je po rojstvu sterilno in brezzra\u010dno(20 minut po porodu \u010drevesni \u0161umi)<\/li>\n<li>Fiziolo\u0161ki padec telesne te\u017ee do 10 %(v prvih 2-4 dneh izguba)<\/li>\n<li>Ob koncu 1. meseca starosti pridobi na telesni te\u017ei okoli 0.5 kg<\/li>\n<li>Fiziolo\u0161ka zlatenica nastopi 2. do 3. dan po porodu<\/li>\n<li>Popek<\/li>\n<li>Spolovilo nabreklo<\/li>\n<li>Polo\u017eaj popolne fleksije<\/li>\n<li>Dihanje(30-60 kubikov na minuto.Po prvih prisiljenih vdihih se dihanje umiri)<\/li>\n<li>Sr\u010dna akcija(najprej od 100-120,stabilizira pri 120-140)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"17\">\n<li>Na\u0161tejte in opi\u0161ite razvojne reflekse pri novorojen\u010dku.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Sesalni &#8211; se pojavlja \u017ee pri plodu okoli 10 tedna nose\u010dnosti in traja vse do 4 meseca starosti. Spro\u017eimo ga tako da v otrokova usta potisnemo konec prsta kar spro\u017ei intenzivno sesanje<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 iskalni &#8211; dotaknemo s prstom otrokova usta in obrne glavo v tisto smer ker neki i\u0161\u010de<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 prijemalni &#8211; s kazalcem pritisnemo na dlan tik pod prsti in stisne pest ali pokr\u010di noge<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 toni\u010dni vratni &#8211; opazen v 2 mesecu, otrok obrne glavo stran in sta ena roka in noga iztegnjena in druga noga in roka pa skr\u010deni<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 moro &#8211; reakcija zdrgnjenja. Povzro\u010dena s mo\u010dnim hrupom ali da roke iztegnjene in hitro spustimo,dr\u017eimo le\u017ee na hrbtu in po\u010dasi spustimo,odro\u010denje s iztegom in odprte dlani<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Avtomatizem hoje<\/p>\n<p>Zdravega novorojen\u010dka dr\u017eimo pod pazduhama, nagnjenega naprej, noge se dotika podlage. Otrok sam posku\u0161a hoditi. Refleks izgine okoli 4. tedna.<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Reakcija prestopanja<\/p>\n<p>Primemo pod pazduhama in s hrbti\u0161\u010di stopala se dotaknemo mize. Nogo bo previdno dvignil in jo posku\u0161al polo\u017eiti na podlago.<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Navzkri\u017eni in stezni Odgovor<\/p>\n<p>Otrok le\u017ei na hrbtu, eno nogo dra\u017eimo po podplatih in jo ob tem dr\u017eimo, otrok drugo nogo pokr\u010di, kot bi hotel odriniti dra\u017eljaj.<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Galant &#8211; roke na trebu\u0161\u010dek,le\u017ei na ravni podlagi in s prstom potegnemo po hrbtu in se bo uslo\u010dil nazaj<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"18\">\n<li>Natan\u010dno opi\u0161ite prvo oskrbo novorojenca.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"1\">\n<li>porodi se glavica<\/li>\n<\/ol>\n<p>Naloge: obri\u0161emo obraz, usta, nos s sterilno gazo.<\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li>porodi se cel otrok<\/li>\n<\/ol>\n<p>Naloge: polo\u017ei se ga mami na trebuh, polo\u017eimo ga na sterilno segreto kompreso v drena\u017eno polo\u017eaj, s sterilno plenico masiramo hrbet da vzdra\u017eimo dihanje.<\/p>\n<ol start=\"3\">\n<li>ko preneha utripati popkovina<\/li>\n<\/ol>\n<p>Ozna\u010dimo otroka in mamo, zaklemamo popkovino in ko preneha utripati jo prere\u017eemo<\/p>\n<ol start=\"19\">\n<li>Presejalni testi novorojen\u010dkov (kateri, kdaj se izvajajo, zakaj).<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 TSH TEST \u2013 nam pove \u010de \u0161\u010ditnica pravilno deluje<\/p>\n<p>v\u00a0 FTH TEST \u2013 nam pove sposobnost presnavljanja AK fenilalanin, izvajajo se takoj po rojstvu<\/p>\n<p>v\u00a0 DENVERSKI PRESEJALNI TEST \u2013 nam pove stanje:<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Govora in razumevanja besed,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Fine motorike in koordinacija gibov,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Socializacijo in razvoj samostojnosti,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Grobo motoriko<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Izvaja se vsem otrokom. Izvajalci morajo imeti znanje in certifikat. Je enoten standard razvoja otroka in \u010dim hitrej\u0161a napotitev na diagnosti\u010dno obravnavo v primeru odstopanj. Izvaja se v 1., 3., 6., 12. in 18. mesecu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>20. Opis \u017eivljenjskih aktivnosti novorojen\u010dka.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Dihanje<\/span><\/b><\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/b><\/p>\n<p>Prvi vdih \u2013 teko\u010dina iz dihal se izlo\u010di \u017ee v porodni poti. Spro\u017ei ga spremenjena koncentracija O2 in CO2 v telesnih teko\u010dinah, kompresija in dekompresija, termi\u010dno, mehani\u010dni in zvo\u010dni dra\u017eljaji. Diha s pomo\u010djo prepone in trebu\u0161nih mi\u0161ic. Frekvenca dihanja: 55 \u2013 60 vdihov, tudi do 100\/min ob aktivnostih ali joku.<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Krvni obtok<\/span><\/b><\/p>\n<p>Zaprejo se fetalni vodi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Termoregulacija<\/span><\/b><\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/b><\/p>\n<p>Podvr\u017een je podhladitvam zaradi velike povr\u0161ine telesa, skromnega ma\u0161\u010devaja, ki ne omogo\u010da zadostne izolacije, ne more proizvajati toplote z drhtenjem. Najprimernej\u0161a temperatura za nepokritega novorojen\u010dka je 31 \u2013 34 stopinj Celzija, za pokritega pa 24 stopinj v prostoru.<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Te\u017ea<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>De\u010dki so 100-150g te\u017eji od deklic. V prvih 2 \u2013 4 dneh izgubi 7-10% telesne mase (mekonij, urin, termoregulacija,\u2026). Nadomesti jo med 10. in 14. dnem. Do 4, tedna pridobi do 150 \u2013 200 g na teden.<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/b><\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Dol\u017eina<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pribli\u017eno 50 cm.<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/b><\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Obseg glavice<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>30-36 cm, je relativno velika \u2013 \u00bc telesne te\u017ee. Takoj po rojstvu vidimo edem na vekah.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Gibanje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Umirjen, spro\u0161\u010den,<\/p>\n<p>buden, razdra\u017eljiv, joka \u2013 nagiba se levo\/desno, se kr\u010di\/izteguje, na trebuhu obra\u010da glavico D\/L.<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Prehranjevanje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Dojenje ali hranjenje po stekleni\u010dni ali skodelici. Samo mleko.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Izlo\u010danje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>mekonij \u2013 1. blato<\/li>\n<li>izlo\u010dati mora v prvih 12 urah<\/li>\n<li>urin kmalu po porodu, nato pa se pojavi fiziolo\u0161ka dizurija 24 ur. Kasneje pa 6x dnevno<\/li>\n<li>\u010distijo se dihalne poti \u2013 izcedek<\/li>\n<li>pogosto bruha \u2013 plodovno vodo<\/li>\n<li>pri pun\u010dkah se lahko pojavi izcedek iz no\u017enice \u2013 posledica hormonov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Stanje ko\u017ee<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><i>verniks caseosa<\/i> \u2013 sirasta snov s katero je novorojen\u010dek prekrit po porodu.<\/li>\n<li>Lasje<\/li>\n<li>Znamenja in milije, mongolska pega \u2013<\/li>\n<\/ul>\n<p>Mongolska pega je znamenje temno modre barve, veliko do koruznega zrna, ki izjemno redko postane maligno. Pojavi se v predelu kri\u017ea.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Spanje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Razli\u010dno, pribli\u017eno 20 ur\/dan<\/li>\n<li>Prebujajo se \u010de so la\u010dni<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Izogibanje nevarnostim<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Previdno negujemo \u2013 VODA!<\/li>\n<li>Hranjenje \u2013 toplo\/mrzlo<\/li>\n<li>Po\u0161kodbe z drobnimi predmeti \u2013 pazimo kak\u0161ne igra\u010de ima, mamini in otrokovi nohti,\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Izra\u017eanje \u010dustev<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Prepoznajo glas<\/li>\n<li>Reagirajo na hrup<\/li>\n<li>Vidijo \u017ee od rojstva<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"21\">\n<li>Na\u010drt ZN novorojen\u010dka po \u017eivljenjskih aktivnostih.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Dihanje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>pazimo na bolne obiskovalce<\/li>\n<li>L\/D bok, na trebuh samo pod nadzorom<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Vzdr\u017eevanje normalne telesne temperature<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Pazimo na podhladitev in pregretje<\/li>\n<li>Glavice otroka ne izpostavljamo direktnemu soncu<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Prehranjevanje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Na 2-3 ure<\/li>\n<li>Upo\u0161tevamo potrebe otroka<\/li>\n<li>Podirati je treba kup\u010dek<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Izlo\u010danje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Opazujemo barvo, koli\u010dino, frekvenco<\/li>\n<li>6x\/dan mikcije (pribli\u017eno)<\/li>\n<li>polivanje \u2013 pazimo, da podre kup\u010dek in da ne aspirira<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Telesna \u010disto\u010da<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>previjanje po potrebi in pred obrokom<\/li>\n<li>nega popka z alkoholom<\/li>\n<li>ustna nega<\/li>\n<li>primerna obla\u010dila \u2013 peremo posebej vdaj prve 3 mesece<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Gibanje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>menjamo polo\u017eaje po obroku<\/li>\n<li>upo\u0161tevamo pravila handlinga <b><\/b><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Spanje in po\u010ditek<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zagotovimo mir in ugodje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Izra\u017eanje \u010dustev<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>damo mu ob\u010dutek varnosti<\/li>\n<li>varne igra\u010de<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Izogibanje nevarnostim<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>NIKOLI GA NE PU\u0160\u010cAMO SAMEGA!!!!<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"22\">\n<li>SIDS, priporo\u010dila star\u0161em.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>SIDS (Sudden Infant Death Syndrome) ali nenadna smrt v posteljici<\/p>\n<ul>\n<li>Otro\u0161ke posteljice ne postavljajte v bli\u017eino zaves, ki so okra\u0161ene z nitkami ali vrvicami.<\/li>\n<li>V posteljico ne polagajte robcev, plenic, prevelikih pli\u0161astih \u017eivali in tudi vzglavnikov.<\/li>\n<li>Pozorni bodite na to, da je posteljica stabilna in ima dovolj visoko varovalno ograjo.<\/li>\n<li>Dude nikoli ne pritrdite z veri\u017eico ali vrvico na dojen\u010dkovo telo ali na njegovo posteljico.<\/li>\n<li>Nikoli ne pustite svojega otroka na previjalni mizi brez nadzora.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Priporo\u010dila star\u0161em \u2013 otrok potrebuje bli\u017eino, dojenje, pestovanje, bo\u017eanje, spanje na boku, ne uporabljamo premehke predloge, ne dovolimo pasivnega kajenja, ne pregrevamo in ne podhlajujemo otroka, pogovor z zdravnikom v primeru zaskrbljenosti<\/p>\n<p>Dejavniki tveganja:<\/p>\n<p>v\u00a0 spanje na trebuhu,<\/p>\n<p>v\u00a0 spanje na mehki blazini,<\/p>\n<p>v\u00a0 cigaretni dim v okolici,<\/p>\n<p>v\u00a0 pregrevanje prostora,<\/p>\n<p>v\u00a0 neprimerno pokrivanje,<\/p>\n<p>v\u00a0 nedono\u0161enost,<\/p>\n<p>v\u00a0 umetna prehrana,<\/p>\n<p>v\u00a0 ovirano sesanje,<\/p>\n<p>v\u00a0 po\u017eiranje,<\/p>\n<p>v\u00a0 pogosto zaletavanje,<\/p>\n<p>v\u00a0 polivanje,<\/p>\n<p>v\u00a0 bruhanje,<\/p>\n<p>v\u00a0 periodi\u010dno apneje v spanju,<\/p>\n<p>v\u00a0 epizode \u00bbzamiranja\u00ab otroka<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"23\">\n<li>Nedono\u0161en: zmerno, zelo, izjemno \u2013 definirajte pojme.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Izjemno (ekstremno) nedono\u0161en:\u00a0 24t &#8211; 28t<\/p>\n<p>ti so najbolj ogro\u017eeni, takoj po porodu poskrbimo za ohranjanje telesne temperature, dovajanje kisika, pravilno raven krvnega sladkorja<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zelo nedono\u0161en:\u00a0 28t &#8211; 33t<\/p>\n<p>smrtnost je manj\u0161a, intenzivno ali specialno nego potrebujejo zaradi nezrelosti<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zmerno nedono\u0161en:\u00a0 34t &#8211; 37t<\/p>\n<p>smrtnost je manj\u0161a, dihalne motnje so redke, ve\u010dji nadzor potrebujejo zaradi slabega sesanja<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"24\">\n<li>Splo\u0161ni videz nedono\u0161en\u010dka.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Otrok ima nizko porodno te\u017eo, je manj \u017eivahen, hipotonija muskulature, slabotno joka, sesa in po\u017eira. Obseg glave je precej ve\u010dji od obsega prsnega ko\u0161a. Prsni ko\u0161 je kratek, vidijo se rebra, prsnica \u0161trli naprej. Trebuh je velik, udi so tanki in suhi. Spolovila \u0161e niso razvita. Pri de\u010dkih moda \u0161e niso v modnikih, pri deklicah pa velike sramne ustnice ne pokrivajo malih. Uhlji mehki, plo\u0161\u010dati. Ko\u017ea tanka, \u017eelatinasta, mehka. \u010cim kraj\u0161a je bila nose\u010dnost, tem manj je otrok zrel. Izrazita je tudi simptomatika nezrelosti osrednjega \u017eiv\u010dnega sistema, ki se odra\u017ea v otrokovih \u017eivljenjskih aktivnostih.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"25\">\n<li>Opis \u017eivljenjskih aktivnosti nedono\u0161en\u010dka.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Dihanje <\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Pogoste so hipoksije \u2013 nastavljen je oksimeter<\/li>\n<li>Lumen dihalnih poti je majhen<\/li>\n<li>Diha povr\u0161no in nepravilno<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Vzdr\u017eevanje normalne telesne temperature<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Je ni sposoben sam regulirati<\/li>\n<li>Redno merimo<\/li>\n<li>V inkubatorju lahko reguliramo<\/li>\n<li>Pomagamo si lahko z ogrevalno blazino ali posteljico<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Prehranjevanje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Pogosto je vstavljena sonda<\/li>\n<li>Ima nezrel prebavni trakt, slaba absorbcija, \u0161iroka \u010drevesna muskulatura, majhna kapaciteta \u017eelodca<\/li>\n<li>Ima oslabljene reflekse po\u017eiranja, ka\u0161ljanja, sesanja<\/li>\n<li>Slab\u0161a je absorbcija ma\u0161\u010dob in vitaminov, zato pridobiva te\u017eo po\u010dasi<\/li>\n<li>Dobiva vedno manj red\u010deno mleko<\/li>\n<li>Mama si mora iztiskati mleko, \u010de ni sesalnega refleksa<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Izlo\u010danje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Mekonij<\/li>\n<li>Manj urina \u2013 zaradi nezrelih ledvic, pojavijo se edemi<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Gibanje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Nekoordinirano<\/li>\n<li>Le\u017ei spro\u0161\u010deno, ni v fleksiji<\/li>\n<li>Mi\u0161ice niso napete<\/li>\n<li>Veliko spi, se te\u017eje prebuja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Izogibanje nevarnostim<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Samo star\u0161i so lahko ob njem<\/li>\n<li>Oku\u017ebe so lahko usodne<\/li>\n<li>Stalno spremljamo koncentracijo kisika v krvi<\/li>\n<li>Potrebna je izjemna ne\u017enost<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Izra\u017eanje \u010dustev<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Dotik<\/li>\n<li>Ne omejujemo obiskov star\u0161ema<\/li>\n<li>Kenguruj\u010dkanje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"26\">\n<li>Na\u010drt ZN nedono\u0161en\u010dka po \u017eivljenjskih aktivnostih.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Cilji zdravstvene nege:<\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Globalni\u00a0 cilj zdravstvenega in negovalnega tima je rast in razvoj nedono\u0161en\u010dka<\/li>\n<li>Cilj je zagotoviti pogoje, ki so \u010dim bolj podobni pogojem \u017eivljenja v uterusu<\/li>\n<li>Nega naj se izvaja le na tistih oddelkih ki so zato primerno opremljeni<\/li>\n<\/ul>\n<p><b>Skupne naloge v okviru ZN za standardni na\u010drti: <\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>\u010ce je mo\u017eno nedono\u0161en\u010dka\u00a0 transportiramo \u017ee \u201cin utero\u201d<\/li>\n<li>Med rojevanjem materi dajemo kisik, dobi tudi vitamin K in E za omilitev krvavitve pri otroku<\/li>\n<li>Kortikosteroide apliciramo vsaj 3 dni pred porodom, \u010de je to mogo\u010de, za razvoj plju\u010d<\/li>\n<li>Takoj, ko se tak otrok rodi, mu aspiriramo usta in s sondo izpraznimo \u017eelodec<\/li>\n<li>Na oddelek ga vedno pripeljemo v ogrevanem transportnem inkubatorju<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"27\">\n<li>ZN otroka v inkubatorju.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ali bomo otroka dali v inkubator odlo\u010di zdravnik. Preden dostopamo do inkubatorja z nedono\u0161en\u010dkom si moramo umiti roke do komolca in jih razku\u017eiti. Po uporabi inkubator temeljito s\u010distimo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Dihanje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Apneja blazinice \u2013 odda zvo\u010dni signal, \u010de se dihanje ustavi<\/li>\n<li>Otroka obra\u010damo \u2013 tako pove\u010damo predihanost<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Vzdr\u017eevanje normalne telesne temperature<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>V inkubatorju nimamo problemov s tem, saj lahko sami reguliramo toploto.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Prehranjevanje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Najve\u010dkrat po sondi ali stekleni\u010dki, \u010de res ni mo\u017eno dojenje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Izlo\u010danje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Natan\u010dno bele\u017eimo frekvenco \u2013 zato da vidimo koliko izgubi<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Gibanje <\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Spreminjamo lego pogosto<\/li>\n<li>Gnezdo \u2013 blazina iz blaga za v inkubator \u2013 otrok i\u0161\u010de zavetje in se zato postavi k blazini<\/li>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"28\">\n<li>Vrste zlatenice pri novorojen\u010dku in vzroki zanjo.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Fiziolo\u0161ka zlatenica novorojen\u010dka<\/span><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pri dono\u0161enih novorojen\u010dkih koncentracija BRB v prvih dneh \u017eivljenja naraste do 100<\/p>\n<p>Hmol\/l (6 mg\/dl), med 48 in 72 urami \u017eivljenja. Fiziolo\u0161ka zlatenica izzveni do konca<\/p>\n<p>2. tedna \u017eivljenja.<\/p>\n<p>Pri neodno\u0161en\u010dkih dose\u017ee koncentracija BRB med 4. in 5. dnem \u017eivljenja 170 \u2013 205<\/p>\n<p>Hmol\/l (10 \u2013 12 mg\/dL), na normalno raven pa se vrne \u0161ele po 3 do 4 tednih.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Vzroki fiziolo\u0161ke zlatenice novorojen\u010dka:<\/span><\/p>\n<p>v\u00a0 pove\u010dana ponudba BRB jetrnim celicam: zaradi pove\u010danega skupnega<\/p>\n<p>volumna eritrocitov v organizmu, skraj\u0161ane \u017eivljenjske dobe eritrocitov, velike<\/p>\n<p>ponudbe BRB nehomoglobinskega izvora, velike enterohepati\u010dne cirkulacije<\/p>\n<p>BRB;<\/p>\n<p>v\u00a0 zmanj\u0161ana vezava BRB na jetrne celice zaradi zmanj\u0161ane koli\u010dne receptorjev,<\/p>\n<p>v\u00a0 zmanj\u0161ana konjugacija BRB zaradi zmanj\u0161ane aktivnosti glukuronil \u2013<\/p>\n<p>transferaze, inhibicije steroidnih hormonov iz materinega seruma.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Patolo\u0161ka zlatenica<\/span><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Patolo\u0161ka zlatenica novorojen\u010dkov se razvije v prvih urah po rojstvu, se hitro okrepi,<\/p>\n<p>je mo\u010dnej\u0161a kot fiziolo\u0161ka zlatenica in dlje traja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Vzroki patolo\u0161ke zlatenice:<\/span><\/p>\n<p>v\u00a0 pove\u010dana hemoliza eritrocitov,<\/p>\n<p>v\u00a0 motnje konjugacije BRB,<\/p>\n<p>v\u00a0 po\u0161kodbe hepatocitov (jetrnih celic),<\/p>\n<p>v\u00a0 obstrukcija \u017eol\u010dnih vodov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Laktacijska zlatenica<\/span><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pri 1 na 200 novorojen\u010dkov, ki se hranijo z materinim mlekom, se razvije zlatenica, ki<\/p>\n<p>jo povzro\u010da materino mleko. Laktacijska zlatenica se pojavi v 2. tednu \u017eivljenja in je<\/p>\n<p>benignega poteka. Vzrok za njen pojav je verjetno faktor v mleku matere, ki inhibira<\/p>\n<p>aktivnost glukuronil \u2013 transferaze v hepatocitih novorojen\u010dka.<\/p>\n<p>Koncentracija BRB v serumu teh otrok lahko tekom 2. ali 3. tedna dose\u017ee tudi 340<\/p>\n<p>Hmol\/l (20 mg\/dL), izjemoma tudi ve\u010d.<\/p>\n<p>Na\u010deloma se dojenje ne prekine, razne v primeru, da koncentracija BRB prese\u017ee<\/p>\n<p>vrednost 340 Hmol\/l, je otrok tudi sicer zdrav in lepo napreduje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>29. Kak\u0161na je razlika med fiziolo\u0161ko in patolo\u0161ko zlatenico pri novorojen\u010dku?<\/p>\n<p><i>\u00a0<\/i><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Kriteriji za razlikovanje patolo\u0161ke in fiziolo\u0161ke zlatenice:<\/span><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 zlatenica vidna v prvih 24 urah \u017eivljenja,<\/p>\n<p>v\u00a0 koncentracija BRB raste s hitrostjo ve\u010djo od 85 Hmol\/l (5mg\/dL) na dan,<\/p>\n<p>v\u00a0 koncentracija BRB v serumu prese\u017ee 205 Hmol\/l (12 mg\/dL) pri dono\u0161enem, oz.<\/p>\n<p>v\u00a0 255 Hmol\/l pri nedono\u0161enem novorojen\u010dku,<\/p>\n<p>v\u00a0 koncentracija konjugiranega (direktnega) BRB v serumu prese\u017ee 35 Hmol\/l (2<\/p>\n<p>v\u00a0 mg\/dl),<\/p>\n<p>v\u00a0 ko zlatenica traja po koncu prvega tedna pri dono\u0161enem, oziroma do konca<\/p>\n<p>v\u00a0 drugega tedna pri nedono\u0161enem novorojen\u010dku.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>30. Na\u010dini zdravljenja hiperbilirubinemije.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 z izmenjalno transfuzijo krvi,<\/p>\n<p>v\u00a0 s fototerapijo,<\/p>\n<p>v\u00a0 medikamentozno (phenobarbiton, IVIG)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>31. Kako prepoznamo zlatenico pri novorojen\u010dku?<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Hiperbilirubinemija se ka\u017ee kot rumena obarvanost ko\u017ee, sluznic in belo\u010dnic in<\/p>\n<p>nastane kot posledica nalaganja nekonjugiranega BRB (indirektni) v ko\u017eo in<\/p>\n<p>podko\u017eje.<\/p>\n<p>Klini\u010dno postane zlatenica vidna, ko konc. BRB prese\u017ee 85 &#8211; 120 Hmol\/l (5 -7 mg\/dL).<\/p>\n<p>Nevaren je prehod BRB v osrednje \u017eiv\u010devje, kjer rumeno obarva bazalna jedra in<\/p>\n<p>lahko vodi v bilirubinsko encefalopatijo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>32. ZN otroka pri fototerapiji (cilji in na\u010drt).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Cilji<\/span><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>1. otrok bo prejel ustrezno terapijo (kot predpisano);<\/p>\n<p>2. prepre\u010den bo pojav komplikacij zaradi terapije;<\/p>\n<p>3. dru\u017eini bo zagotovljena psihi\u010dna podpora.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Na\u010drt<\/span><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 meri dihanje otroka na 4 ure,<\/p>\n<p>v\u00a0 meri otrokovo temperaturo na 4 ure,<\/p>\n<p>v\u00a0 redno meri BRB na 4 do 12 ur, med odvzemom krvi je potrebno modre lu\u010di izklju\u010diti,<\/p>\n<p>v\u00a0 pred svetlobo za\u0161\u010diti o\u010di in spolne organe otroka. Paziti na ustrezno velikost o\u010dal. Vsaj 3 x \u00a0\u00a0\u00a0dnevno je potrebno pregledati otrokove o\u010di, da ne bi o\u010dala ti\u0161\u010dala, dra\u017eila ali bila neu\u010dinkovita. O\u010dala se otroku odstrani, ko se doji in pestuje pri star\u0161ih.<\/p>\n<p>v\u00a0 otroka redno tehtaj, vsaj 1 x na dan,<\/p>\n<p>v\u00a0 spremljaj hidracijo (vnos teko\u010din), apetit otroka,<\/p>\n<p>v\u00a0 ocenjuj hidracijski status otroka,<\/p>\n<p>v\u00a0 vzpodbujaj zgodnji za\u010detek dojenja,<\/p>\n<p>v\u00a0 vzpodbujaj pogosto dojenje (na 2 uri),<\/p>\n<p>v\u00a0 bele\u017ei \u0161tevilo odvajanj, opisuj zna\u010dilnosti stolice,<\/p>\n<p>v\u00a0 otroku menjaj lego na 3 ure,<\/p>\n<p>v\u00a0 ob obisku star\u0161ev fototerapijo prekini,<\/p>\n<p>v\u00a0 spodbujaj kontakt mati \u2013 otrok,<\/p>\n<p>v\u00a0 bele\u017ei \u010das obsevanja vsakega otroka. Bele\u017eimo uro za\u010detka obsevanja, vedno, ko je ustavljena. Pozorni smo na \u0161tevilo lu\u010di, njihov obsevalni \u010das, oddaljenost od ko\u017ee otroka.<\/p>\n<p>v\u00a0 opazuj splo\u0161ni videz otroka: pozornost na spremembe na ko\u017ei (ogorelost, izpu\u0161\u010daji, opekline), redke, zelene stolice, znake hipertermije, dehidracije,<\/p>\n<p>v\u00a0 ob negovanju ne uporabljamo oljnih preparatov, da ne pride do infekta \u00bbcvrenja ko\u017ee\u00ab, zaradi ve\u010dje frekvence stolic je potrebna pozorna nega AG predela,<\/p>\n<p>v\u00a0 opazuj morebitne znake sepse (sprememba barve ko\u017ee, cianoza, marmoriranost, mi\u0161i\u010dna hipotonija, bradikardija, apnoi\u010dne atake, bruhanje, driske, meteorizem..),<\/p>\n<p>v\u00a0 star\u0161e natan\u010dno in v obsegu pristojnosti informiramo o poteku zdravljenja, pomenu fototerapije, pomembno je, da vedo, da otroka ni mraz, da je na temo (zaradi o\u010dal) navajen, saj je bil nedavno v maternici, kjer je ravno tako temno.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>33. Normalne vrednosti VF pri otrocih (po starosti, dihanje, pulz, saturacija).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 Pri 2 letih: dihanje: 42\/min, pulz: 100-140\/min<\/p>\n<p>v\u00a0 Pred\u0161olski otrok: dihanje: 20\/min, pulz: 80-130\/min<\/p>\n<p>v\u00a0 \u0160olar: dihanje: 20\/min, pulz: 60-90\/min<\/p>\n<p>v\u00a0 Adolecsent: dihanje: 20\/min, pulz: 60-90\/min<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>34. Normalne vrednosti VF pri dojen\u010dku (dihanje, pulz, saturacija).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 0-6 MESECEV: dihanje: 60\/min, pulz: 80-170\/min<\/p>\n<p>v\u00a0 DOJEN\u010cEK: dihanje: 52\/min, pulz: 100-160\/min<\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<ol start=\"1\">\n<li>Nega ko\u017ee dojen\u010dka.<\/li>\n<\/ol>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p>Izvajamo posteljno kopel,kopamo ga v kopalni kadi, primerni za otroka.Osebno higieno opravimo vsak dan-pri tem uporabljamo otro\u0161ko milo,otro\u0161ko olje in mazila, ki \u0161\u010ditijo ob\u010dutljivo otrokovo ko\u017eo. Otrokovo telo namilimo enkrat ali dvakrat tedensko, anogenitalni predel pa vedno, kadar je izlo\u010dil blato.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li>Sednost (opredelitev, vzroki, ukrepi).<\/li>\n<\/ol>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p>V ko\u017enih gubah okoli vratu, za u\u0161esi, pod pazduho, v pregbih rok in nog, v dimljah ter v anogenitalnem predelu se lahko razvije vnetje ko\u017ee ali sednost. Nastane zaradi zastoja znoja na predelih, kjer zrak ne pride do ko\u017ee in se drgnejo med seboj vla\u017ene povr\u0161ine ko\u017ee, ki niso ustrezno negovane. Ko\u017ea okoli vratu in za u\u0161esi se lahko vname zaradi potenja, bruhanja ali bluvanja. Sednost v anogenitalnem predelu se pojavi pri driski, alergiji ali preredkem previjanju dojen\u010dka. Ukrepi za preventivo: dobra higienizacija na\u0161tetih predelov. Ukrepi, ko je sednost \u017ee razvita: odvisno od faze.<\/p>\n<ul>\n<li>Faza 1: ko\u017ea je vneta, rde\u010da, ote\u010dena; pogosto in skrbno izvajamo nego na prizadetem delu, ko\u017eo dobro osu\u0161imo in jo negujemo z otro\u0161kim mazilom<\/li>\n<li>Faza2: ko\u017ea je vneta, postane vla\u017ena, se rosi; ko\u017eo izpiramo s kamili\u010dno kopeljo ali nanjo polagamo obkladke iz kamilic, su\u0161imo s fenom ali na zraku<\/li>\n<li>Faza 3: na ko\u017ei se razvijejo mehur\u010dki in razjede, ko\u017ea se lahko infecira z MO; terapijo predpi\u0161e zdravnik, antimikotiki.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>Program cepljenja pred\u0161olskih otrok (program, na\u010din in mesto cepljenja, morebitne komplikacije).<\/li>\n<\/ol>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p>V skladu s programom imunoprofilakse1 za pred\u0161olske otroke se bazi\u010dno cepljenje otrok proti<\/p>\n<p>davici, tetanusu, oslovskemu ka\u0161lju, otro\u0161ki paralizi in hemofilusu influence b opravi v prvem<\/p>\n<p>letu starosti, revakcinacijo pa v drugem letu starosti. Z bazi\u010dnim cepljenjem se pri\u010dne pri 3<\/p>\n<p>mesecih otrokove starosti, tri odmerke prejme otrok v presledkih 1 do 3 mesecev, bazi\u010dno<\/p>\n<p>cepljenje pa mora biti kon\u010dano do dopolnjenih 12 mesecev otrokove starosti. Revakcinacijo<\/p>\n<p>(ponovno cepljenje z enim odmerkom) dobijo otroci eno leto po kon\u010danem bazi\u010dnem<\/p>\n<p>cepljenju.<\/p>\n<p>Mo\u017eni zapleti: ob cepljenju mora zdravnik star\u0161e vedno opozoriti na mo\u017ene stranske u\u010dinke, ki se lahko pojavijo po cepljenju. Nekaj dni po cepljenju se lahko poka\u017eejo rde\u010dina, oteklina, bole\u010dina in zatrdlina na mestu injeciranja cepiva ter zmerno povi\u0161ana temperatura. Redko se pojavijo te\u017eji neza\u017eeleni bolezenski znaki \u2013 takrat morajo star\u0161i z otrokom takoj obiskati zdravnika.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Prvo leto starosti<\/p>\n<ul>\n<li>3 mesece:\u00a0 davica, tetanus, oslovski ka\u0161elj, Hib,otro\u0161ka paraliza<\/li>\n<li>4 do 4,5 mesecev: davica, tetanus, oslovski ka\u0161elj, Hib, otro\u0161ka paraliza<\/li>\n<li>5 do 6 mesecev: davica, tetanus, oslovski ka\u0161elj, Hib, otro\u0161ka paraliza<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Drugo leto starosti<\/p>\n<ul>\n<li>12 do 18 mesecev: o\u0161pice, mumps, rde\u00cbke<\/li>\n<li>18 do 24 mesecev: davica, tetanus, oslovski ka\u0161elj, Hib, otro\u0161ka paraliza<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>Program cepljenja \u0161olskih otrok (program, na\u010din in mesto cepljenja, morebitne komplikacije).<\/li>\n<\/ol>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p>Vstop v \u0161olo oz.prvi razred:<\/p>\n<ul>\n<li>ponovno cepljenje proti o\u0161picam, mumpsu, rde\u010dkam (Morbilli + Parotitis +Rubella)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; 1 odmerek<\/p>\n<ul>\n<li>cepljenje proti hepatitisu B<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; 3 odmerki<\/p>\n<p>Tretji razred:<\/p>\n<ul>\n<li>ponovno cepljenje proti davici in tetanusu(dT) &#8211; 1 odmerek<\/li>\n<\/ul>\n<p>Osemnajsto leto:<\/p>\n<ul>\n<li>ponovno cepljenje proti tetanusu (T) &#8211; 1 odmerek<\/li>\n<\/ul>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<ol>\n<li>Zagotavljanje otrokove varnosti v doma\u010dem okolju \u2013 preventivni ukrepi.<\/li>\n<\/ol>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p>Preventivni ukrepi:<\/p>\n<p>n\u00a0 Prvo leto: otrok nikoli ne sme biti sam na neograjeni povr\u0161ini, ki je dvignjena od tal, iz dosega rok odstranimo vse male predmete in nevarne snovi<\/p>\n<p>n\u00a0 Drugo leto: okna zavarujemo proti mo\u017enostim padca, elektri\u010dne vti\u010dnice naj bodo pokrite in nedostopne, otroka ne pu\u0161\u010damo brez nadzora na neograjenem obmo\u010dju pred hi\u0161o,<\/p>\n<p>n\u00a0 Tretje leto \u017eivljenja \u00e8: vrata in okna skozi katera bi lahko otrok padel morajo bit zaklenjena, zavarovan mora biti pred po\u0161kodbami elektri\u010dnega toka,<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>n\u00a0 Osnovno pravilo je, da\u00a0 mora biti dojen\u010dek stalno pod nadzorom<\/p>\n<p>n\u00a0 Vedno mora biti na za\u0161\u010diteni povr\u0161ini, posteljica mora imeti ograjo visoko do otrokovih ramen, razmiki med letvami morajo biti 8 cm in ne ve\u010d<\/p>\n<p>n\u00a0 Iz\u00a0 otrokove okolice moramo odstraniti vse predmete, ki bi jih lahko aspiriral, igra\u010da mora biti visoka vaj 7 cm<\/p>\n<p>n\u00a0 Redna kontrola temperature vode pri negi<\/p>\n<p>n\u00a0 V dosegu rok naj ne bo strupenih snovi<\/p>\n<p>n\u00a0 Elektri\u010dne vti\u010dnice naj bodo za\u0161\u010ditene<\/p>\n<p>n\u00a0 Upo\u0161tevanje prometne varnosti, varnostni sede\u017e<\/p>\n<p>n\u00a0 Cepljenja proti otro\u0161kim nalezljivim boleznim in boleznim, ki bi ogro\u017eale otrokovo zdravje:<\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<ol>\n<li>Zagotavljanje otrokove varnosti v prometu.<\/li>\n<\/ol>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<ol>\n<li>Prvo leto: otroka vozimo le v varnostnem sede\u017eu<\/li>\n<li>Drugo leto: otroka ne pu\u0161\u010damo brez nadzora na neograjenem obmo\u010dju pred hi\u0161o, v avtomobilu naj bo v varnostnem sede\u017eu<\/li>\n<li>Tretje in \u010detrto leto \u017eivljenja: stalno ga moramo opozarjati na nevarnost nenadnega skoka na cesto, otroka \u0161e vedno vozimo le v varnostnem sede\u017eu<\/li>\n<li>Od petega do devetega leta: v avtomobilu naj bo privezan na zadnjem sede\u017eu, prometna vzgoja se nadaljuje z vidik pe\u0161\u010dev in kolesarjev\u2026<\/li>\n<li>Od desetega do \u0161tirinajstega leta: otrok mora popolnoma obvladati prometne predpise, za \u0161port in rekreacijo morajo biti zagotovljene varne povr\u0161ine<\/li>\n<li>Drugi ukrepi bi \u0161e bili:\n<ol>\n<li>Zdravstveno vzgojno delo med odraslimi<\/li>\n<li>Vzgoja otrok in \u0161olarjev<\/li>\n<li>Stalna analiza vzroka nesre\u010d in pravo\u010dasno ukrepanje<\/li>\n<li>Otroci naj ne bodo sami<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<ol>\n<li>Komunikacija otroka\u00a0 in razvojni mejniki.<\/li>\n<\/ol>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>Za dojen\u010dka je jok \u0161e vedno zna\u010dilen, joka najve\u010dkrat zaradi strahu, jeze in obupa tudi lakota in \u017eeja, za novorojenca je jok \u0161e vedno pomemben na\u010din komuniciranja<\/li>\n<li>Vzporedno z vsem razvojem poteka tudi razvoj govora, otrok ima prirojeno zanimanje za \u010dlove\u0161ke glasove<\/li>\n<li>Nekje v devetem mesecu starosti za\u010dne otrok artikulirati glasove \u201cbaba&#8230;nene..tata\u2026\u201d, temu re\u010demo otro\u0161ki \u017eargon<\/li>\n<li>Prve besede izgovori nekje med 10. in 11. mesecem, po tednu za\u010dne uporabljati za vse isto besedo, in jo je kot pravo treba upo\u0161tevati, besede bodo prihajale po\u010dasi, smisel pa bo spoznal zelo hitro<\/li>\n<li>V procesu socialne rasti se otrok najprej enostavno spoznava z njemu bli\u017enjimi<\/li>\n<li>Najprej je zavarovan sam vase, okoli 4. meseca se za\u010dne zanimati za okolje, pri treh mesecih je prijazen in nasmejan, pri \u0161estih mesecih se tujcev \u0161e ne boji, pri osmih mesecih za\u010dne kazati strah pred neznanimi ljudmi, pri desetih mesecih \u017ee zahteva nekatere predmete in s prstom ka\u017ee nanje, med desetim in dvanajstim mesecem \u017eeli biti v dru\u017ebi odraslih<\/li>\n<\/ul>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<ol>\n<li>Izklju\u010dno dojenje (opredelitev pojma).<\/li>\n<\/ol>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p>To pomeni, da otrok do 6 meseca starosti ne dobi nobene druge hrane razen \u017dML. Ve\u010dina izklju\u010dno dojenih otrok potrebuje 8-12 podojev v 24h.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>Priporo\u010dila Who za dojenje.<\/li>\n<\/ol>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p>+ izklju\u010dno dojenje do 6m<\/p>\n<p>+ Nobene druge hrane razen \u017dML do 6m<\/p>\n<p>+ Podoji so \u010dasovno neomejeni<\/p>\n<p>+ Nobenih dud\/stekleni\u010dk<\/p>\n<p>+ Nadaljevanje dojenja do 2leta starosti<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>Sestava \u017eenskega mleka.<\/li>\n<\/ol>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p>Voda (87,5%), beljakovine (kazein za la\u017ejo prebavo), ogljikovi hidrati (laktoza, bifidus faktor), ma\u0161\u010dobe (vir E), minerali, vitamini, laktofern (bakterija, deluje protibakterijsko in proti vnetno)<\/p>\n<ol>\n<li>Prilagajanje mleka tekom laktacije.<\/li>\n<\/ol>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p>+ KOLOSTRUM: prve 3 dni, rumene barve, vsebuje karoten (za\u0161\u010dita), ima veliko B in manj OH in M, ve\u010d vitaminov, soli, IgA, protitelesa<\/p>\n<p>+PREHODNO MLEKO: do 3 tedne, se spreminja iz dneva v dan, upadajo B in IgA, ve\u010d je laktoze, energijska vrednost raste<\/p>\n<p>+ ZRELO \u017dML: pojavi se ob koncu prvega meseca, na pogled podobno kravjemu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>Dnevni razpored dojenja.<\/li>\n<\/ol>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p>+ kontrolirano dojenje: nadzorujemo frekvenco in trajanje podoja; hranimo na 3-4h, podoj traja 20 min<\/p>\n<p>+ dojenje po \u017eelji: prilagodimo \u017eeljam otroka, 10-12x na dan, podojev ne prekinjamo, dojenje po \u017eelji spodbuja laktacijo<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>Prednosti dojenja za otroka.<\/li>\n<\/ol>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p>+ za\u0161\u010dita pred oku\u017ebo<\/p>\n<p>+ za\u0161\u010dita pred alergijami<\/p>\n<p>+ manj SIDS-a, diabetesa, raka, bolj\u0161i razvoj otroka<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>Prednosti izklju\u010dnega dojenja za mamo.<\/li>\n<\/ol>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p>+ hitrej\u0161e kr\u010denje maternice<\/p>\n<p>+ odlo\u017eitev menstruacije<\/p>\n<p>+ Ni\u017eja incidenca raka na dojkah in jaj\u010dnikih<\/p>\n<p>+ manj poporodne depresije<\/p>\n<p>+ ve\u010dja \u010dustvena povezanost<\/p>\n<p>+ enostavno hranjenje<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Pojasni pojem \u00bbprijazna hospitalizacija\u00ab? &nbsp; Pojem pomeni, da so osebje in terapevtsko diagnosti\u010dni postopki naklonjeni otroku v pozitivnem smislu, da najdejo na\u010din dobre in predvsem uspe\u0161ne komunikacije z njim. Pomeni odprtost bolni\u0161nice, racionalna diagnostika in terapija in nega, ustrezno kratka le\u017ealna doba, poseben re\u017eim na oddelku, delo s star\u0161i. &nbsp; Kaj so temeljne vsebine EACH &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zdravstvena-nega-otroka-vaja-za-izpit-1-del-2014\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Zdravstvena nega otroka vaja za izpit 1.del 2014<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[934],"tags":[1971,1972,963,1970,1936],"class_list":["post-2487","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-letnik-zdravstvena-nega-otroka-in-mladostnika","tag-vaja-za-izpit-zdravstvena-nega-otroka","tag-vprasanja-in-odgovori-zn-otroka-1-del","tag-zdravstvena-nega-otroka","tag-zdravstvena-nega-otroka-izpit","tag-zn-otroka"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2487","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2487"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2487\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2487"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2487"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2487"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}