{"id":2491,"date":"2014-01-03T12:28:35","date_gmt":"2014-01-03T11:28:35","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2491"},"modified":"2014-01-03T17:57:47","modified_gmt":"2014-01-03T16:57:47","slug":"urejeno-gradivo-za-nego-otroka-2014","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/urejeno-gradivo-za-nego-otroka-2014\/","title":{"rendered":"Urejeno gradivo za nego otroka 2014"},"content":{"rendered":"<div>\n<p align=\"center\">Koncept prakse osnovane na znanstvenih dokazih<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ta koncept pomeni sistemati\u010dno revizijo in oceno znanstvenih dokazov in vnos v prakso. Potrebujemo soglasje star\u0161ev in otroka, moramo obve\u0161\u010dati.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Posebnosti:<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Od MS se zahteva splo\u0161na znanja (opazovanje,\u2026)<\/li>\n<li>Vklju\u010dujemo tudi igro (otrok se sprosti)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Cilji:<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Zdrav razvoj otroka<\/li>\n<li>Pomembna integriteta dru\u017eine<\/li>\n<li>Rutina, jo vzdr\u017eujemo<\/li>\n<li>Izogibamo se travmati\u010dnim dogodkom \u2013 ali jih vsaj zmanj\u0161amo<\/li>\n<\/ul>\n<p><!--more--><\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Kako pridemo do cilja?<\/span><\/b><\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/b><\/p>\n<ul>\n<li>Dvoljevanje svobode<\/li>\n<\/ul>\n<p>V okviru tega da drugim ne \u0161koduje, npr. kajenje.<\/p>\n<ul>\n<li>Vzdr\u017eujemo stike z dru\u017eino<\/li>\n<li>Sistem primarne ZN<\/li>\n<\/ul>\n<p>To je oblika dela MS, da ga spremlja od prihoda v bolni\u0161nico do odhoda. En otrok ima samo eno MS. Ki skrbi zanj \u2013 \u010de se le da.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Fiziologija ZN otroka<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Dru\u017eina je temelj za kvaliteten razvoj<\/li>\n<li>Podpiramo in spo\u0161tujemo \u010dlane dru\u017eine, ne zanima nas ozadje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Vloga pediatri\u010dne MS<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Podajamo samo informacije glede ZN<\/li>\n<li>Izvajamo promocijo zdravja (zdrave \u0161ole), preventivo, kurativo<\/li>\n<li>Imeti moramo strokovno znanje<\/li>\n<li>Znati moramo poslu\u0161ati, opazovati, pravilno spra\u0161evati<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Splo\u0161na na\u010dela ZN otroka<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Upo\u0161tevamo lastnosti<\/li>\n<li>Se prilagajamo<\/li>\n<li>Smo po\u0161teni<\/li>\n<li>Upo\u0161tevamo \u017eelje (glede na zdravnikova navodila)<\/li>\n<li>Spo\u0161tujemo zasebnost<\/li>\n<li>Posku\u0161amo ustvariti \u010dim bolj doma\u010de okolje<\/li>\n<li>Zmanj\u0161ujemo strah in bole\u010dino<\/li>\n<li>Spo\u0161tujemo \u017eelje star\u0161ev (intuicija), otroka<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Posebnosti procesa ZN pri otroku<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>V vse faze PZN vklju\u010dujemo otroka in star\u0161e.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"1\">\n<li>ZBIRANJE INFORMACIJ\n<ul>\n<li>Opazovanje<\/li>\n<li>Pogovor<\/li>\n<li>Pregled dokumentacije<\/li>\n<li>Objektivni podatki<\/li>\n<li>Subjektivni podatki<\/li>\n<li>Pogovor z dru\u017eino (pomembne informacije, zaupanje,\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li>NEGOVALNA DIAGNOZA<\/li>\n<\/ol>\n<p>Cilji: kratkoro\u010dni in dolgoro\u010dni.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"3\">\n<li>NA\u010cRTOVANJE<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Na\u010drtujemo vse potrebe in cilje<\/li>\n<li>Upo\u0161tevamo zbrane informacije<\/li>\n<li>Najprej zadovoljimo fizi\u010dne potrebe<\/li>\n<li>Zadovoljimo potrebe po varnosti, ljubezni<\/li>\n<li>Vklju\u010dujemo star\u0161e v ZN, jih pou\u010dimo, nadzorujemo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"4\">\n<li>IZVAJANJE<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Preden kaj naredimo seznanimo star\u0161e in otroka<\/li>\n<li>Na\u010drt prilagodimo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"5\">\n<li>VREDNOTENJE<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Nekaj zgodovine\u2026<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Prve otro\u0161ke bolni\u0161nice se pojavijo v 19. stoletju<\/li>\n<\/ul>\n<p>Zakaj tako pozno? Premalo izobra\u017eeni ljudje, manj mo\u017enosti.<\/p>\n<ul>\n<li>Iz\u0161la je tudi listina o otrokovih pravicah v bolni\u0161nici<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">EACH<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>EACH \u2013 European Association for Children in Hospital (Evropsko zdru\u017eenje za pravice otrok v bolni\u0161nicah) \u2013 je krovna organizacija za \u010dlanska zdru\u017eenja, ki skrbijo za otroke pred hospitalizacijo, med njo in po njej. Trenutno ima EACH osemnajst \u010dlanskih zdru\u017eenj iz \u0161estnajstih evropskih dr\u017eav in iz Japonske.<\/li>\n<li>Ve\u010d si lahko pogledate na:<\/li>\n<\/ul>\n<p><i><a href=\"http:\/\/www.varuh-rs.si\/fileadmin\/user_upload\/pdf\/mednarodna_porocila\/each_listina.pdf\">http:\/\/www.varuh-rs.si\/fileadmin\/user_upload\/pdf\/mednarodna_porocila\/each_listina.pdf<\/a><\/i><\/p>\n<p><i>\u00a0<\/i><\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Organizacija bolni\u0161nic <\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Otrok se zdravi doma \u2013 \u010de se le da<\/li>\n<li>Le\u017ealna doba se kraj\u0161a<\/li>\n<li>Obiski na pediatri\u010dnih oddelkih niso \u010dasovno omejeni, upo\u0161tevalo naj bi se le da bi k otroku smele le po 2 osebi naenkrat<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Prednosti dnevne hospitalizacije<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Ne pride do psihi\u010dnega hospitalizma<\/li>\n<li>Je ekonomi\u010dno za bolni\u0161nico, star\u0161e, zavarovalnico,\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Indikacije za sprejem v bolni\u0161nico<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Zdravstveni razlogi<\/li>\n<li>Socialni razlogi<\/li>\n<li>Absolutne in relativne indi9kacije<\/li>\n<\/ul>\n<p>Absolutne: ogro\u017eenost vitalnih funkcij<\/p>\n<p>Relativne: slabe socialne razmere v dru\u017eini (zloraba), nejasna stanja, oku\u017ebe nevarne za okolje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Otrok in bolezen<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Nazadovanje v razvoju<\/li>\n<li>Na otrokovo do\u017eivljanje bolezni vpliva:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u00fc resnost bolezni<\/p>\n<p>\u00fctrajanje bolezni<\/p>\n<p>\u00fcstarost otroka<\/p>\n<p>\u00fc kraj zdravljenja<\/p>\n<p>\u00fc odnos star\u0161ev<\/p>\n<p>\u00fc otrokove lastnosti<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Otrok in sprejem v bolni\u0161nico<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Zahteven temperament<\/li>\n<li>Ni\u017eja inteligenca<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Priprava za sprejem v bolni\u0161nico<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Se predstavimo<\/li>\n<li>Razka\u017eemo oddelek<\/li>\n<li>Razlo\u017eimo dnevni red<\/li>\n<li>Predstavimo osebje<\/li>\n<li>Povemo kaj bomo delali (ne gremo v detajle, da otroka ne prestra\u0161imo)<\/li>\n<\/ul>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Na\u010din sprejema<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Potrebujemo:<\/p>\n<ul>\n<li>Napotnica<\/li>\n<li>Zdravstveno izkaznico<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Faze sprejema<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Zdravni\u0161ki pogled<\/li>\n<li>Administrativni sprejem<\/li>\n<li>Sprejem v PZN<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u00fchigienizacija: po potrebi umijemo, priskrbimo perilo<\/p>\n<p>\u00fcizmerimo vitalne funkcije<\/p>\n<p>\u00fcnamestitev otroka<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Dokumentacija ob sprejemu<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"1\">\n<li>MEDICINSKA<\/li>\n<\/ol>\n<p>Popis, temperaturni list, podpisan formular o informiranju in obiskih, podpisan formular o pristanku na zdravljenje.<\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li>NEGOVALNA<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Najpogostej\u0161i strahovi otrok<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>0 m \u2013 6 m \u00e8 lu\u010di, hrup<\/li>\n<li>7 m \u2013 12 m \u00e8 neznanci, nenaden pojav predmetov ali oseb, \u017eivali, vi\u0161ina<\/li>\n<li>1 l \u2013 3 l \u00e8 lo\u010ditev od star\u0161ev, tema, nenavaden in mo\u010dan hrup, po\u0161kodbe, tujci, posebne situacije, \u017eivali, veliki predmeti, stroji, spremembe v okolju<\/li>\n<li>3 l \u2013 5 l \u00e8 lo\u010ditev od star\u0161ev, vidijo zmaje, duhove, po\u0161asti, \u017eivali, tema, lumpov se bojijo, po\u0161kodb, smrti<\/li>\n<li>6 l \u2013 12 l \u00e8 nenavadna bitja, po\u0161kodbe, nevihte, tema, biti sami, lo\u010ditve od star\u0161ev, stvari, ki jih vidijo na TV, po\u0161kodb, testov neuspe\u0161nosti v \u0161oli, odziv okolice na njihov izgled, smrt<\/li>\n<li>pubertetniki \u00e8 socialne izolacije, mamil, lo\u010ditve star\u0161ev, spolnosti, nesre\u010d, smrti, javnega govorjenja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Otrok in bole\u010dina<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Bole\u010dina je neprijetna senzorna izku\u0161nja. Ni vidna in jo definiramo kot individualno izku\u0161njo, je subjektivna.<\/li>\n<li>Dojen\u010dki ne znajo povedati in opisati kaj in kje jih boli. Pomembno je opazovanje.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Otrokov odgovor na bole\u010dino<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Pove\u010dajo se nekatere VF (vitalne funkcije) in nekateri hormoni<\/li>\n<li>So napeti<\/li>\n<li>Nemirni, nespe\u010dni, nervozni, dolo\u010dene kretnje obraza (gubanje \u010dela), jeza<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Orodje za ocenjevanje bole\u010dine<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Q<\/b> izpra\u0161aj otroka<\/p>\n<p><b>U<\/b> uporabi bole\u010dinsko lestvico<\/p>\n<p><b>E<\/b> vrednoti vedenje in psihi\u010dne spremembe<\/p>\n<p><b>S<\/b> zagotovi vpletenost star\u0161ev<\/p>\n<p><b>T<\/b> upo\u0161tevaj bole\u010dino<\/p>\n<p><b>T<\/b> izrazi in oceni rezultate<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Lestvice za ocenjevanje bole\u010dine<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Lestvica plo\u0161\u010dic<\/li>\n<li>Opisna lestvica<\/li>\n<li>Numeri\u010dna lestvica<\/li>\n<li>Lestvica obrazov<\/li>\n<li>Barvna skala<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Ocena stanja<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Koliko prenese, kako prena\u0161a bole\u010dino?<\/li>\n<li>Ali je shuj\u0161al, ali lahko spi?<\/li>\n<li>Na\u0161a ocena<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><i>\u00a0<\/i><\/p>\n<p><i>\u00a0<\/i><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<\/div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p align=\"center\">Razvojna obdobja otroka<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>PRENATALNO OBDOBJE (od spo\u010detja do rojstva)<\/li>\n<li>OBDOBJE NOVOROJEN\u010cKA (prvi \u0161tirje tedni \u017eivljenja)<\/li>\n<li>OBDOBJE DOJEN\u010cKA (od konca prvega meseca do konca prvega leta \u017eivljenja)<\/li>\n<li>OBDOBJE PRED\u0160OLSKEGA OTROKA (od za\u010detka drugega leta \u017eivljenja do konca \u0161estega leta \u017eivljenja)<\/li>\n<li>OBDOBJE \u0160OLSKEGA OTROKA (od za\u010detka sedmega leta \u017eivljenja do za\u010detka pubertete, ki se pri deklicah za\u010dne v povpre\u010dju z desetimi leti, pri de\u010dkih pa z dvanajstimi leti)<\/li>\n<li>OBDOBJE PUBERTETE (od pojava prvih sekundarnih spolnih znakov do spolne zrelosti)<\/li>\n<\/ul>\n<p><i>\u00a0(po <a href=\"http:\/\/medenosrce.dsms.net\/pogled.asp?ID=1023\">http:\/\/medenosrce.dsms.net\/pogled.asp?ID=1023<\/a>)<\/i><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Novorojen\u010dek<\/b><\/p>\n<p><b>\u00a0<\/b><\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Prilagoditev na izven materni\u010dno \u017eivljenje<\/span><\/b><\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/b><\/p>\n<ul>\n<li>Prvi vdih<\/li>\n<\/ul>\n<p>Teko\u010dina iz dihal se izlo\u010di \u017ee v porodni poti. Spro\u017ei ga spremenjena koncentracija O2 in CO2 v telesnih teko\u010dinah, kompresija in dekompresija, termi\u010dno, mehani\u010dni in zvo\u010dni dra\u017eljaji. Diha s pomo\u010djo prepone in trebu\u0161nih mi\u0161ic. Frekvenca dihanja: 55 \u2013 60 vdihov, tudi do 100\/min ob aktivnostih ali joku.<\/p>\n<ul>\n<li>Krvni obtok<\/li>\n<\/ul>\n<p>Zaprejo se fetalni vodi.<\/p>\n<ul>\n<li>Termoregulacija<\/li>\n<\/ul>\n<p>Podvr\u017een je podhladitvam zaradi velike povr\u0161ine telesa, skromnega ma\u0161\u010devaja, ki ne omogo\u010da zadostne izolacije, ne more proizvajati toplote z drhtenjem. Najprimernej\u0161a temperatura za nepokritega novorojen\u010dka je 31 \u2013 34 stopinj Celzija, za pokritega pa 24 stopinj v prostoru.<\/p>\n<ul>\n<li>Te\u017ea<\/li>\n<\/ul>\n<p>De\u010dki so 100-150g te\u017eji od deklic. V prvih 2 \u2013 4 dneh izgubi 7-10% telesne mase (mekonij, urin, termoregulacija,\u2026). Nadomesti jo med 10. in 14. dnem. Do 4, tedna pridobi do 150 \u2013 200 g na teden.<\/p>\n<ul>\n<li>Dol\u017eina<\/li>\n<\/ul>\n<p>Pribli\u017eno 50 cm.<\/p>\n<ul>\n<li>Obseg glavice<\/li>\n<\/ul>\n<p>30-36 cm, je relativno velika \u2013 \u00bc telesne te\u017ee. Takoj po rojstvu vidimo edem na vekah.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Gibanje<\/span><\/b><\/p>\n<p>Umirjen, spro\u0161\u010den,<\/p>\n<p>buden, razdra\u017eljiv, joka \u2013 nagiba se levo\/desno, se kr\u010di\/izteguje, na trebuhu obra\u010da glavico D\/L.<\/p>\n<ul>\n<li>Avtomatizem hoje<\/li>\n<\/ul>\n<p>Zdravega novorojen\u010dka dr\u017eimo pod pazduhama, nagnjenega naprej, noge se dotika podlage. Otrok sam posku\u0161a hoditi. Refleks izgine okoli 4. tedna.<\/p>\n<ul>\n<li>Reakcija prestopanja<\/li>\n<\/ul>\n<p>Primemo pod pazduhama in s hrbti\u0161\u010di stopala se dotaknemo mize. Nogo bo previdno dvignil in jo posku\u0161al polo\u017eiti na podlago.<\/p>\n<ul>\n<li>Navzkri\u017eni in stezni Odgovor<\/li>\n<\/ul>\n<p>Otrok le\u017ei na hrbtu, eno nogo dra\u017eimo po podplatih in jo ob tem dr\u017eimo, otrok drugo nogo pokr\u010di, kot bi hotel odriniti dra\u017eljaj.<\/p>\n<ul>\n<li>Moro<\/li>\n<\/ul>\n<p>Izzovemo ga z mo\u010dnim hrupom ali tako, da dr\u017eimo otrokove roke iztegnjene ga dr\u017eimo v rokah in ga \u00bbnavidezno\u00ab spustimo. Otrok bo zakrilil z rokami in se ustra\u0161il.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u0160tirje na\u010dini izgubljanja toplote<\/span><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"1\">\n<li>konvekcija \u2013 prena\u0161anje toplote je odvisno od vla\u017eenja, temperature in me\u0161anja okoljskega zraka. Otrok lahko izgublja toploto, \u010de je hladno in \u010de je prepih.<\/li>\n<li>\u00a0radiacija \u2013 sevanje toplote je odvisno od temperature okoljskih predmetov.<\/li>\n<li>evaparaco \u2013 izhlapevanje toplote s povr\u0161in sluznic in ko\u017ee.<\/li>\n<li>kondukcija \u2013 prevodnost, oddajanje ali sprejemanje toplote ob dotikanju.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Odrasel \u010dlovek izgublja po principu konvekcije in radiacije, novorojen\u010dek pa z radiacijo izgubi 2\/3 toplote.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Razlike v tvorbi toplote: odrasli z aktivnostjo mi\u0161ic, novorojen\u010dek pa z termogenezo. V mrazu izgublja energijo, huj\u0161a, se slabo razvija.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Prehranjevanje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Podrobneje opisano pri dojenju.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Izlo\u010danje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>mekonij \u2013 1. blato<\/li>\n<li>izlo\u010dati mora v prvih 12 urah<\/li>\n<li>urin kmalu po porodu, nato pa se pojavi fiziolo\u0161ka dizurija 24 ur. Kasneje pa 6x dnevno<\/li>\n<li>\u010distijo se dihalne poti \u2013 izcedek<\/li>\n<li>pogosto bruha \u2013 plodovno vodo<\/li>\n<li>pri pun\u010dkah se lahko pojavi izcedek iz no\u017enice \u2013 posledica hormonov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Stanje ko\u017ee<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><i>verniks caseosa<\/i> \u2013 sirasta snov s katero je novorojen\u010dek prekrit po porodu.<\/li>\n<li>Lasje<\/li>\n<li>Znamenja in milije, mongolska pega \u2013<\/li>\n<\/ul>\n<p>Mongolska pega je znamenje temno modre barve, veliko do koruznega zrna, ki izjemno redko postane maligno. Pojavi se v predelu kri\u017ea.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Spanje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Razli\u010dno, pribli\u017eno 20 ur\/dan<\/li>\n<li>Prebujajo se \u010de so la\u010dni<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Izogibanje nevarnostim<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Previdno negujemo \u2013 VODA!<\/li>\n<li>Hranjenje \u2013 toplo\/mrzlo<\/li>\n<li>Po\u0161kodbe z drobnimi predmeti \u2013 pazimo kak\u0161ne igra\u010de ima, mamini in otrokovi nohti,\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Izra\u017eanje \u010dustev<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Prepoznajo glas<\/li>\n<li>Reagirajo na hrup<\/li>\n<li>Vidijo \u017ee od rojstva<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Prva oskrba novorojen\u010dka<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"1\">\n<li>porodi se glavica<\/li>\n<\/ol>\n<p>Naloge: obri\u0161emo obraz, usta, nos s sterilno gazo.<\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li>porodi se cel otrok<\/li>\n<\/ol>\n<p>Naloge: polo\u017ei se ga mami na trebuh, polo\u017eimo ga na sterilno segreto kompreso v drena\u017eno polo\u017eaj, s sterilno plenico masiramo hrbet da vzdra\u017eimo dihanje.<\/p>\n<ol start=\"3\">\n<li>ko preneha utripati popkovina<\/li>\n<\/ol>\n<p>Ozna\u010dimo otroka in mamo, zaklemamo popkovino in ko preneha utripati jo prere\u017eemo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Oskrba novorojen\u010dka<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>o\u010distimo ga<\/li>\n<\/ul>\n<p>Pod\u00a0 ogrevano ni\u0161o s sterilno gazo.<\/p>\n<ul>\n<li>Apliciramo kapljice ali mazilo v oko<\/li>\n<\/ul>\n<p>Preventiva konjuktivitisa.<\/p>\n<ul>\n<li>Oskrbimo popek<\/li>\n<\/ul>\n<p>S sterilnimi rokavicami, 1 cm od ko\u017ee pripnemo sponko, 5mm od sponke odre\u017eemo in nama\u017eemo z jodovo raztopino.<\/p>\n<ul>\n<li>Opravimo meritve<\/li>\n<li>Apliciramo vitamin K \u2013 zaradi hemoragi\u010dnih bolezni<\/li>\n<li>Oble\u010demo in damo mami<\/li>\n<li>Prvo dojenje<\/li>\n<li>Opazujemo reflekse pri dojenju<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Nega novorojen\u010dka do dopolnjenega 1. meseca starosti<\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>4x obisk patrona\u017ene sestre<\/li>\n<li>mama dobi potrdila<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Dihanje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>pazimo na bolne obiskovalce<\/li>\n<li>L\/D bok, na trebuh samo pod nadzorom<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Vzdr\u017eevanje normalne telesne temperature<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Pazimo na podhladitev7pregretje<\/li>\n<li>Glavice otroka ne izpostavljamo direktnemu soncu<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Prehranjevanje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Na 2-3 ure<\/li>\n<li>Upo\u0161tevamo potrebe otroka<\/li>\n<li>Podirati je treba kup\u010dek<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Izlo\u010danje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Opazujemo barvo, koli\u010dino, frekvenco<\/li>\n<li>6x\/dan mikcije (pribli\u017eno)<\/li>\n<li>polivanje \u2013 pazimo, da podre kup\u010dek in da ne aspirira<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Telesna \u010disto\u010da<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>previjanje po potrebi in pred obrokom<\/li>\n<li>nega popka z alkoholom<\/li>\n<li>ustna nega<\/li>\n<li>primerna obla\u010dila \u2013 peremo posebej vdaj prve 3 mesece<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Gibanje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>menjamo polo\u017eaje po obroku<\/li>\n<li>upo\u0161tevamo pravila handlinga <i>(ve\u010d o handlingu na http:\/\/www.mameibebe.net\/bt\/2003290102.htm)<\/i><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Spanje in po\u010ditek<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zagotovimo mir in ugodje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Izra\u017eanje \u010dustev<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>damo mu ob\u010dutek varnosti<\/li>\n<li>varne igra\u010de<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Izogibanje nevarnostim<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>NIKOLI GA NE PU\u0160\u010cAMO SAMEGA!!!!<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">SIDS (Sudden Infant Death Syndrome) ali nenadna smrt v posteljici<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Nekaj preventivnih nasvetov:<\/p>\n<ul>\n<li>Otro\u0161ke posteljice ne postavljajte v bli\u017eino zaves, ki so okra\u0161ene z nitkami ali vrvicami.<\/li>\n<li>V posteljico ne polagajte robcev, plenic, prevelikih pli\u0161astih \u017eivali in tudi vzglavnikov.<\/li>\n<li>Pozorni bodite na to, da je posteljica stabilna in ima dovolj visoko varovalno ograjo.<\/li>\n<li>Dude nikoli ne pritrdite z veri\u017eico ali vrvico na dojen\u010dkovo telo ali na njegovo posteljico.<\/li>\n<li>Nikoli ne pustite svojega otroka na previjalni mizi brez nadzora.<\/li>\n<li>Neposredno nad otro\u0161ko posteljico ne name\u0161\u010dajte nikakr\u0161nih polic.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p align=\"center\">RAZVOJ OTROKA OD 1.<\/p>\n<p align=\"center\">MESECA DALJE<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Psihomotorni razvoj<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Te\u017ea<\/li>\n<\/ul>\n<p>Do 6. meseca otrok pridobi 500-600g\/mesec. Od 6.-12. meseca pa 500g\/mesec.<\/p>\n<ul>\n<li>Obseg glavice<\/li>\n<\/ul>\n<p>Ob porodu 34-36cm, na mesec pridobi 1,5 cm.<\/p>\n<ul>\n<li>Dol\u017eina\/vi\u0161ina<\/li>\n<li>Razvojni mejniki<\/li>\n<li>DRPT (v 1., 3., 6., 12., 18. mesecu in 3. , 5. letu)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><i>RAST je pove\u010danje telesa ali kateregakoli dela telesa. <\/i><\/p>\n<p><i>RAZVOJ je sprememba v organskih sistemih, ki se ka\u017ee s funkcionalnimi spremembami.<\/i><\/p>\n<p><i>\u00a0<\/i><\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Denverski razvojni presejalni test<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Govor in razumevanje besed,<\/li>\n<li>Fina motorika in koordinacija gibov,<\/li>\n<li>Socializacija in razvoj samostojnosti,<\/li>\n<li>Groba motorika.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><i>Izvaja se vsem otrokom. Izvajalci morajo imeti znanje in certifikat. Je enoten standard razvoja otroka in \u010dim hitrej\u0161a napotitev na diagnosti\u010dno obravnavo v primeru odstopanj. Izvaja se v 1., 3., 6., 12. in 18. mesecu.<\/i><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Groba motorika<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>novorojenec lahko glavico dvigne, obrne,<\/li>\n<li>v 3. &#8211; 4. mesecu, je ritka izravnana, \u010de le\u017ei na trebuhu, opre se na komolce, s podlago tvori pravi kot,<\/li>\n<li>v 6. mesecu pri legi na trebuhu se opre na podlago z iztegnjenimi komolci, kolki, koleni,<\/li>\n<li>med 6. in 8. mesecem otrok sedi na trdi podlagi, opira se na svoje roke,<\/li>\n<li>pri 10. \u2013 12. mesecu sedi brez opore,<\/li>\n<li>9. \u2013 10. mesec: otrok prestopa, hodi ob opori,<\/li>\n<li>okrog 1. leta, otrok shodi, pun\u010dke prej.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Fina motorika in psihosocialni razvoj<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Dlan<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <i>prva 2 meseca je stisnjena v pest<\/i><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <i>3-4 mesece se dlan odpira \u2013 DIGITOPALMARNI PRIJEM<\/i><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <i>6-7 m prime v roko, prestavlja, daje v usta<\/i><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <i>1 leto \u2013 PINCETNI PRIJEM<\/i><\/p>\n<ul>\n<li>Okulomotorika<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <i>2 m<\/i><i> opazuje, fiksira pogled za 20 sekund<\/i><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <i>5 m<\/i><i>\u00a0 &#8211; koordinacija o\u010des in akomodacija<\/i><\/p>\n<ul>\n<li>Sluh<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <i>reagira na hrup z morojevim refleksom<\/i><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <i>pri 4 m se obrne v smeri zvoka<\/i><\/p>\n<ul>\n<li>Socializacija<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <i>pri 2 m se nasmehne<\/i><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <i>4 m<\/i><i> \u2013 se smeje, poka\u017ee nezadovoljstvo<\/i><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <i>6 m<\/i><i> \u2013 se boji neznan<\/i>cev<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <i>9 m<\/i><i> \u2013 se igra<\/i><\/p>\n<ul>\n<li>Glasovi in govor<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <i>3 m<\/i><i> \u2013 za\u010dne brbljati<\/i><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <i>3 m<\/i><i> \u2013 govori zloge brez pomena<\/i><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <i>12 m<\/i><i> \u2013 povezuje s pomenom<\/i><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Pred\u0161olski otrok, \u0161olar<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Intenzivna rast,<\/li>\n<li>Raziskovanje,<\/li>\n<li>Spretnosti,<\/li>\n<li>Zobki,<\/li>\n<li>govor<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Puberteta<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Sekundarni spolni znaki,<\/li>\n<li>Intenzivna rast v vi\u0161ino,<\/li>\n<li>Dozorevanje okostja,<\/li>\n<li>Rast telesne te\u017ee,<\/li>\n<li>Rast srca in trebu\u0161nih organov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">GIBANJE<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Handling,<\/li>\n<li>Priporo\u010dila za telesno dejavnost otrok<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p align=\"center\">ZDRAVSTVENA NEGA NEDONO\u0160EN\u010cKA IN DRUGIH OGRO\u017dENIH SKUPIN<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>NEDONO\u0160EN\u010cEK<\/b> \u2013 je otrok, ki se rodi\u00a0 pred 37. tednom gestacijske starosti (GS).<\/p>\n<p>22 tednov GS je meha za pre\u017eivetje. Takoj po porodu poskrbimo za dovajanje O<sub>2<\/sub>, toplote in dovajanje sladkorja. Nedono\u0161en\u010dki potrebujejo intenzivno nego zaradi nezrelosti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>TRANSPORT IN-UTERO<\/b> je ukrep, k katerim se nose\u010dnico pelje v klini\u010dni center, \u010de rojeva nedono\u0161enega otroka od 24 tednov GS do 18 tednov GS.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Dihanje <\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Pogoste so hipoksije \u2013 nastavljen je oksimeter<\/li>\n<li>Lumen dihalnih poti je majhen<\/li>\n<li>Diha povr\u0161no in nepravilno<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Vzdr\u017eevanje normalne telesne temperature<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Je ni sposoben sam regulirati<\/li>\n<li>Redno merimo<\/li>\n<li>V inkubatorju lahko reguliramo<\/li>\n<li>Pomagamo si lahko z ogrevalno blazino ali posteljico<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Prehranjevanje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Pogosto je vstavljena sonda<\/li>\n<li>Ima nezrel prebavni trakt, slaba absorbcija, \u0161iroka \u010drevesna muskulatura, majhna kapaciteta \u017eelodca<\/li>\n<li>Ima oslabljene reflekse po\u017eiranja, ka\u0161ljanja, sesanja<\/li>\n<li>Slab\u0161a je absorbcija ma\u0161\u010dob in vitaminov, zato pridobiva te\u017eo po\u010dasi<\/li>\n<li>Dobiva vedno manj red\u010deno mleko<\/li>\n<li>Mama si mora iztiskati mleko, \u010de ni sesalnega refleksa<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Izlo\u010danje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Mekonij<\/li>\n<li>Manj urina \u2013 zaradi nezrelih ledvic, pojavijo se edemi<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Gibanje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Nekoordinirano<\/li>\n<li>Le\u017ei spro\u0161\u010deno, ni v fleksiji<\/li>\n<li>Mi\u0161ice niso napete<\/li>\n<li>Veliko spi, se te\u017eje prebuja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Izogibanje nevarnostim<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Samo star\u0161i so lahko ob njem<\/li>\n<li>Oku\u017ebe so lahko usodne<\/li>\n<li>Stalno spremljamo koncentracijo kisika v krvi<\/li>\n<li>Potrebna je izjemna ne\u017enost<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Izra\u017eanje \u010dustev<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Dotik<\/li>\n<li>Ne omejujemo obiskov star\u0161ema<\/li>\n<li>Kenguruj\u010dkanje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Cilji<\/span><\/b><span style=\"text-decoration: underline;\"> <b>ZN<\/b><\/span><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<ul>\n<li>Ustvarjeni so pogoji podobni stanju v maternici<\/li>\n<li>Zdrav novorojen\u010dek, hitro napredovanje na nivo zdravega novorojen\u010dka<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA V INKUBATORJU<\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ali bomo otroka dali v inkubator odlo\u010di zdravnik. Preden dostopamo do inkubatorja z nedono\u0161en\u010dkom si moramo umiti roke do komolca in jih razku\u017eiti. Po uporabi inkubator temeljito s\u010distimo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Dihanje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Apneja blazinice \u2013 odda zvo\u010dni signal, \u010de se dihanje ustavi<\/li>\n<li>Otroka obra\u010damo \u2013 tako pove\u010damo predihanost<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Vzdr\u017eevanje normalne telesne temperature<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>V inkubatorju nimamo problemov s tem, saj lahko sami reguliramo toploto.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Prehranjevanje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Najve\u010dkrat po sondi ali stekleni\u010dki, \u010de res ni mo\u017eno dojenje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Izlo\u010danje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Natan\u010dno bele\u017eimo frekvenco \u2013 zato da vidimo koliko izgubi<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Gibanje <\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Spreminjamo lego pogosto<\/li>\n<li>Gnezdo \u2013 blazina iz blaga za v inkubator \u2013 otrok i\u0161\u010de zavetje in se zato postavi k blazini<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p align=\"center\">ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA S HIPERBILIRUBINEBIJO<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>20 do 50% novorojen\u010dkov in ve\u010d kot 50% nedono\u0161en\u010dkov, ima v prvem tednu<\/p>\n<p>\u017eivljenja vidno zlatenico.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Etiologija<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Rumeni pigment bilirubina (BRB) v telesu nastaja predvsem pri razgradnji odve\u010dnih<\/p>\n<p>ali starih krvni\u010dk. Pri novorojen\u010dku se BRB tvori 2-3 krat hitreje kot pri odraslem,<\/p>\n<p>zaradi relativno ve\u010dje mase eritrocitov in kraj\u0161e \u017eivljenjske dobe eritrocitov pri<\/p>\n<p>novorojenem.<\/p>\n<p>BRB potuje v nekonjugirani obliki (indirektni BRB) vezan na albumine plazme do<\/p>\n<p>jeternih celic. Tam se iz nekonjugirane oblike, ki je topna le v ma\u0161\u010dobah (lipidih),<\/p>\n<p>pretvarja v konjugirano obliko, ki je vodotopna (direktni BRB). Vodotopen BRB se z<\/p>\n<p>\u017eol\u010dem izlo\u010di v prebavila, delno pa se izlo\u010di tudi preko ledvic. Manj\u0161i del<\/p>\n<p>konjugiranega BRB se v \u010drevesju ponovno hidrilizira v nekonjugirani BRB, ki se iz<\/p>\n<p>\u010drevesja resorbira ponovno v portalni obtok in jetra, kar lahko vodi v nastanek<\/p>\n<p>zlatenice.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>HIPER + BILIRUBIN + EMIJA = HIPERBILIRUBINEMIJA<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Znaki<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Hiperbilirubinemija se ka\u017ee kot rumena obarvanost ko\u017ee, sluznic in belo\u010dnic in<\/p>\n<p>nastane kot posledica nalaganja nekonjugiranega BRB (indirektni) v ko\u017eo in<\/p>\n<p>podko\u017eje.<\/p>\n<p>Klini\u010dno postane zlatenica vidna, ko konc. BRB prese\u017ee 85 &#8211; 120 Hmol\/l (5 -7 mg\/dL).<\/p>\n<p>Nevaren je prehod BRB v osrednje \u017eiv\u010devje, kjer rumeno obarva bazalna jedra in<\/p>\n<p>lahko vodi v bilirubinsko encefalopatijo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Klini\u010dni znaki encefalopatije:<\/span><\/b><\/p>\n<p>&#8211; prve dni po porodu: otrok je letargi\u010den, hipoton, slabo pije,<\/p>\n<p>&#8211; v 1. tednu: hipertonija, povi\u0161ana telesna temperatura, vre\u0161\u010de\u010d jok, opistotonus;<\/p>\n<p>&#8211; po 1. tednu: hipotonija, prehod v kroni\u010dno encefalopatijo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Oblike zlatenice<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><i>Fiziolo\u0161ka zlatenica novorojen\u010dka<\/i><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pri dono\u0161enih novorojen\u010dkih koncentracija BRB v prvih dneh \u017eivljenja naraste do 100<\/p>\n<p>Hmol\/l (6 mg\/dl), med 48 in 72 urami \u017eivljenja. Fiziolo\u0161ka zlatenica izzveni do konca<\/p>\n<p>2. tedna \u017eivljenja.<\/p>\n<p>Pri neodno\u0161en\u010dkih dose\u017ee koncentracija BRB med 4. in 5. dnem \u017eivljenja 170 \u2013 205<\/p>\n<p>Hmol\/l (10 \u2013 12 mg\/dL), na normalno raven pa se vrne \u0161ele po 3 do 4 tednih.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><i>Vzroki fiziolo\u0161ke zlatenice novorojen\u010dka:<\/i><\/p>\n<p>v\u00a0 pove\u010dana ponudba BRB jeternim celicam: zaradi pove\u010danega skupnega<\/p>\n<p>volumna eritrocitov v organizmu, skraj\u0161ane \u017eivljenjske dobe eritrocitov, velike<\/p>\n<p>ponudbe BRB nehomoglobinskega izvora, velike enterohepati\u010dne cirkulacije<\/p>\n<p>BRB;<\/p>\n<p>v\u00a0 zmanj\u0161ana vezava BRB na jeterne celice zaradi zmanj\u0161ane koli\u010dne receptorjev,<\/p>\n<p>v\u00a0 zmanj\u0161ana konjugacija BRB zaradi zmanj\u0161ane aktivnosti glukuronil \u2013<\/p>\n<p>transferaze, inhibicije steroidnih hormonov iz materinega seruma.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><i>Patolo\u0161ka zlatenica<\/i><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Patolo\u0161ka zlatenica novorojen\u010dkov se razvije v prvih urah po rojstvu, se hitro okrepi,<\/p>\n<p>je mo\u010dnej\u0161a kot fiziolo\u0161ka zlatenica in dlje traja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><i>Vzroki patolo\u0161ke zlatenice:<\/i><\/p>\n<p>v\u00a0 pove\u010dana hemoliza eritrocitov,<\/p>\n<p>v\u00a0 motnje konjugacije BRB,<\/p>\n<p>v\u00a0 po\u0161kodbe hepatocitov (jetrnih celic),<\/p>\n<p>v\u00a0 obstrukcija \u017eol\u010dnih vodov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><i>Kriteriji za razlikovanje patolo\u0161ke in fiziolo\u0161ke zlatenice:<\/i><\/p>\n<p>v\u00a0 zlatenica vidna v prvih 24 urah \u017eivljenja,<\/p>\n<p>v\u00a0 koncentracija BRB raste s hitrostjo ve\u010djo od 85 Hmol\/l (5mg\/dL) na dan,<\/p>\n<p>v\u00a0 koncentracija BRB v serumu prese\u017ee 205 Hmol\/l (12 mg\/dL) pri dono\u0161enem, oz.<\/p>\n<p>v\u00a0 255 Hmol\/l pri nedono\u0161enem novorojen\u010dku,<\/p>\n<p>v\u00a0 koncentracija konjugiranega (direktnega) BRB v serumu prese\u017ee 35 Hmol\/l (2<\/p>\n<p>v\u00a0 mg\/dl),<\/p>\n<p>v\u00a0 ko zlatenica traja po koncu prvega tedna pri dono\u0161enem, oziroma do konca drugega tedna pri nedono\u0161enem novorojen\u010dku.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><i>Laktacijska zlatenica<\/i><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pri 1 na 200 novorojen\u010dkov, ki se hranijo z materinim mlekom, se razvije zlatenica, ki<\/p>\n<p>jo povzro\u010da materino mleko. Laktacijska zlatenica se pojavi v 2. tednu \u017eivljenja in je<\/p>\n<p>benignega poteka. Vzrok za njen pojav je verjetno faktor v mleku matere, ki inhibira<\/p>\n<p>aktivnost glukuronil \u2013 transferaze v hepatocitih novorojen\u010dka.<\/p>\n<p>Koncentracija BRB v serumu teh otrok lahko tekom 2. ali 3. tedna dose\u017ee tudi 340<\/p>\n<p>Hmol\/l (20 mg\/dL), izjemoma tudi ve\u010d.<\/p>\n<p>Na\u010deloma se dojenje ne prekine, razne v primeru, da koncentracija BRB prese\u017ee<\/p>\n<p>vrednost 340 Hmol\/l, je otrok tudi sicer zdrav in lepo napreduje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Zgodnje prepoznavanje zlatenice<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 opazujemo ko\u017eo otroka od glave do pet,<\/p>\n<p>v\u00a0 barvo belo\u010dnic in sluznic,<\/p>\n<p>v\u00a0 nalahno pritisnemo na ko\u017eo v predelu nosu in na prsnici. Pritisk povzro\u010di pobleditev, zaradi \u00a0\u010desar je zlatenica bolj jasno vidna,<\/p>\n<p>v\u00a0 otroka opazujemo pri dnevni svetlobi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Zdravljenje zlatenice<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Neonatalno hiperbilirubinemijo zdravimo:<\/p>\n<p>v\u00a0 z izmenjalno transfuzijo krvi,<\/p>\n<p>v\u00a0 s fototerapijo,<\/p>\n<p>v\u00a0 medikamentozno (phenobarbiton, IVIG)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Izmenilna transfuzija krvi (eksangvinotransfuzija ali ET)<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Z izmenjavo krvi dose\u017eemo popravek anemije, zmanj\u0161anje nivoja BRB in odstranitev<\/p>\n<p>protiteles proti lastnim eritrocitom iz krvi obtoka. S tem postopkom se obi\u010dajno skozi<\/p>\n<p>umbilikalno veno novorojen\u010dka v posameznih korakih odvzema po 5 ali 10 ml krvi in<\/p>\n<p>v zameno daje enaka koli\u010dina ustreznega pripravka krvi darovalca, tako da se v<\/p>\n<p>pribli\u017eno 1 uri zamenja dvojni volumen otrokove krvi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Fototerapija<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Dnevna ali fluorescentna svetloba, ki so ji izpostavljeni novorojen\u010dki z zlatenico,<\/p>\n<p>zmanj\u0161uje koncentracijo nekonjugiranega BRB v serumu. Raziskave so pokazale, da<\/p>\n<p>modra svetloba valovne dol\u017eine med 425 in 475 nm pretvarja nekonjugirani BRB v<\/p>\n<p>ko\u017ei in ko\u017enih kapilarah v nestabilne izomere BRB. Ti lahko s ko\u017ee prehajajo s krvnim<\/p>\n<p>obtokom v jeterne celice in se od tam izlo\u010dijo v \u017eol\u010d.<\/p>\n<p>Fototerapija se izvaja tako, da se otroka med 12 in 24 urami, razkritega, s pokritimi<\/p>\n<p>o\u010dmi, obseva s fluorescentno lu\u010djo ustrezne valovne dol\u017eine. Svetilka mora biti 30 \u2013<\/p>\n<p>40 cm od otrokovega le\u017ei\u0161\u010da.<\/p>\n<p>Fototerapija je v neonatalnem obdobju veliko uporabljena, u\u010dinkovita in relativno<\/p>\n<p>nenevarna metoda za prepre\u010devanje in zdravljenje zlatenice.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Negovalne diagnoze<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 nevarnost za neuravnove\u0161eno telesno temperaturo,<\/p>\n<p>v\u00a0 teko\u010dine, nevarnost za prenizek volumen teko\u010din,<\/p>\n<p>v\u00a0 povezava med star\u0161i in dojen\u010dkom, nevarnost za slabo povezavo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Na otroka s hiperbilirubinemijo se nana\u0161ajo tudi negovalne diagnoze za \u017eivljenjsko<\/p>\n<p>ogro\u017eenega otroka.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Cilji<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>1. otrok bo prejel ustrezno terapijo (kot predpisano);<\/p>\n<p>2. prepre\u010den bo pojav komplikacij zaradi terapije;<\/p>\n<p>3. dru\u017eini bo zagotovljena psihi\u010dna podpora.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Na\u010drt<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 meri dihanje otroka na 4 ure,<\/p>\n<p>v\u00a0 meri otrokovo temperaturo na 4 ure,<\/p>\n<p>v\u00a0 redno meri BRB na 4 do 12 ur, med odvzemom krvi je potrebno modre lu\u010di izklju\u010diti,<\/p>\n<p>v\u00a0 pred svetlobo za\u0161\u010diti o\u010di in spolne organe otroka. Paziti na ustrezno velikost o\u010dal. Vsaj 3 x \u00a0\u00a0\u00a0dnevno je potrebno pregledati otrokove o\u010di, da ne bi o\u010dala ti\u0161\u010dala, dra\u017eila ali bila neu\u010dinkovita. O\u010dala se otroku odstrani, ko se doji in pestuje pri star\u0161ih.<\/p>\n<p>v\u00a0 otroka redno tehtaj, vsaj 1 x na dan,<\/p>\n<p>v\u00a0 spremljaj hidracijo (vnos teko\u010din), apetit otroka,<\/p>\n<p>v\u00a0 ocenjuj hidracijski status otroka,<\/p>\n<p>v\u00a0 vzpodbujaj zgodnji za\u010detek dojenja,<\/p>\n<p>v\u00a0 vzpodbujaj pogosto dojenje (na 2 uri),<\/p>\n<p>v\u00a0 bele\u017ei \u0161tevilo odvajanj, opisuj zna\u010dilnosti stolice,<\/p>\n<p>v\u00a0 otroku menjaj lego na 3 ure,<\/p>\n<p>v\u00a0 ob obisku star\u0161ev fototerapijo prekini,<\/p>\n<p>v\u00a0 spodbujaj kontakt mati \u2013 otrok,<\/p>\n<p>v\u00a0 bele\u017ei \u010das obsevanja vsakega otroka. Bele\u017eimo uro za\u010detka obsevanja, vedno, ko je ustavljena. Pozorni smo na \u0161tevilo lu\u010di, njihov obsevalni \u010das, oddaljenost od ko\u017ee otroka.<\/p>\n<p>v\u00a0 opazuj splo\u0161ni videz otroka: pozornost na spremembe na ko\u017ei (ogorelost, izpu\u0161\u010daji, opekline), redke, zelene stolice, znake hipertermije, dehidracije,<\/p>\n<p>v\u00a0 ob negovanju ne uporabljamo oljnih preparatov, da ne pride do infekta \u00bbcvrenja ko\u017ee\u00ab, zaradi ve\u010dje frekvence stolic je potrebna pozorna nega AG predela,<\/p>\n<p>v\u00a0 opazuj morebitne znake sepse (sprememba barve ko\u017ee, cianoza, marmoriranost, mi\u0161i\u010dna hipotonija, bradikardija, apnoi\u010dne atake, bruhanje, driske, meteorizem..),<\/p>\n<p>v\u00a0 star\u0161e natan\u010dno in v obsegu pristojnosti informiramo o poteku zdravljenja, pomenu fototerapije, pomembno je, da vedo, da otroka ni mraz, da je na temo (zaradi o\u010dal) navajen, saj je bil nedavno v maternici, kjer je ravno tako temno.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Evalvacija<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 opazovanje barve ko\u017ee, meritve BRB v krvi,<\/p>\n<p>v\u00a0 ugotavljanje prisotnosti neurolo\u0161kih motenj,<\/p>\n<p>v\u00a0 preverjanje o\u010dal,<\/p>\n<p>v\u00a0 ugotavljanje dehidracije,<\/p>\n<p>v\u00a0 ugotavljamo hipertermijo,<\/p>\n<p>v\u00a0 pogovor s star\u0161i otroka in opazovanje interakcije med njimi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Pri\u010dakovani izidi:<\/span><\/p>\n<p>v\u00a0 zdrav otrok za\u010dne s prehranjevanjem kmalu po rojstvu,<\/p>\n<p>v\u00a0 star\u0161i so seznanjeni z mo\u017enostjo pojava zlatenice \u017ee pred porodom,<\/p>\n<p>v\u00a0 novorojen\u010dek je izpostavljen predpisani svetlobi (\u010de je predpisana fototerapija),<\/p>\n<p>v\u00a0 pri otroku se ne pojavijo stranski u\u010dinki fototerapije, o\u010di niso vnete, otrok je<\/p>\n<p>v\u00a0 dobro hidriran, njegova telesna temperatura je ni\u017eja od 38\u00b0C,<\/p>\n<p>v\u00a0 dru\u017einski \u010dlani razumejo pomen in potek zdravljenja, z otrokom so vzpostavili<\/p>\n<p>v\u00a0 u\u010dinkovito povezavo,<\/p>\n<p>v\u00a0 otrok ne ka\u017ee znakov nevrolo\u0161kih motenj.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p align=\"center\">DOJENJE \u2013 po priporo\u010dilih WHO in Unicefa<\/p>\n<p align=\"center\">\n<p align=\"center\">\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/b><\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Izklju\u010dno dojenje<\/span><\/b> <b><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>To pomeni, da otrok do 6 meseca starosti ne dobi nobene druge hrane, razen \u017dML. Strogo odsvetujemo dude. Ve\u010dina izklju\u010dno dojenih otrok potrebuje 8 \u2013 12 podojev v 24 urah. Izklju\u010dno dojenje se svetuje v prvih 4-6 mesecih. Z adaptiranim ali kravjim mlekom hranimo samo izjemoma. Dojenje se priporo\u010da vse do 2. leta starosti otroka, vmes se po 6 mesecu starosti \u017ee uvaja me\u0161ano prehrano.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Priporo\u010dila za dojenje<\/span><\/b><\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/b><\/p>\n<ol start=\"1\">\n<li>izklju\u010dno dojenje do 6m<\/li>\n<li>nobene druge hrane razen \u017dML do 6m<\/li>\n<li>podoji \u010dasovno neomejeni<\/li>\n<li>nobenih dud, ali stekleni\u010dk<\/li>\n<li>nadaljevanje dojenja do 2. leta starosti<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Biokemijska sestava \u017eenskega mleka<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">VODA<\/span>: jo je najve\u010d, 87,5%. Zato se verjame, da otrok ne rabi nobene druge teko\u010dine, \u010de pa je otrok \u017eejen mu ponudimo vodo ali nesladkan \u010daj.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">BELJAKOVINE<\/span>: kolostrum vsebuje ve\u010d beljakovin kot zrelo mleko. Kazein je specifi\u010dna beljakovina za mleko. Kazein \u017dML se ve\u017ee v \u017eelodcu v ne\u017ene mehur\u010dke in je zato v primerjavi z kazeinom v KML la\u017eje prebavljivo, saj se KLM ve\u017ee v grobe mehur\u010dke.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">OGLJIKOVI HIDRATI<\/span>: laktoza olaj\u0161uje absorbcijo kalcija, to je zelo pomembno, ker kalcija v \u017dML ni veliko. \u017dML vsebuje tudi bifidus faktor , ki pomaga pri tvorbi bifido bakterije. Bifidus je glavni predstavnik bakterijske flore dojen\u010dka in ga varuje pred oku\u017ebami.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">MA\u0160\u010cOBE<\/span>: so pomemben vir energije. Na njihovo kakovost vpliva prehrana mame, na koli\u010dino pa stadij laktacije, trajanje gestacije in \u010das dojenja. Koncentracija ma\u0161\u010dob v mleku se povi\u0161uje s trajanjem laktacije. \u017dML vsebuje malo nasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin, in veliko nenasi\u010denih, KML pa ravno obratno.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">MINREALI<\/span>: Ca in P je v \u017dML manj kot v KML, vendar je njihovo razmerje bolj ugodno. \u017deleza je v obeh vrstah mleka manj, zato se ga dodaja.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">VITAMINI<\/span>: koli\u010dina vodotopnih vitaminov je odvisna od vnosa (mame). Zato jih ne dodajamo. Dodajamo samo vitamin D.\u00a0 \u017dML vsebuje antioksidante, imunske celice &#8211; 0,5-10 milijonov celic. V zrelem \u017dML jih je le 2%.<\/li>\n<li>\u017dML ima tudi <span style=\"text-decoration: underline;\">LAKTOFERN<\/span> \u2013 je bakterija, ki ima stati\u010dni u\u010dinek in deluje protibakterijsko in protivnetno.<\/li>\n<li>\u017dML ima tudi <span style=\"text-decoration: underline;\">LIZOZOME<\/span>: jih je 3000\u2013krat ve\u010d v \u017dML kot v KML. Raztapljajo E. Coli.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Prilagoditev \u017dML<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Kolostrum, 3 dni \u2013 je rumene barve, ker vsebuje karoten \u2013 vloga karotena je za\u0161\u010ditna. Ima veliko B in manj M in OH, ve\u010d vitaminov, soli, IgA. Proizvaja protitelesa proti bakterijam in virusom.<\/li>\n<li>Prehodno mleko do 3. tedna \u2013 Se spreminja iz dneva v dan. Upadajo B in IgA ma\u0161\u010dobotopnih vitaminov, ve\u010d je laktoze, energijska vrednost raste.<\/li>\n<li>Zrelo \u017dML \u2013 Pojavi se ob koncu prvega meseca. Na pogled je podobno kravjemu: Ni enako na za\u010detku in koncu dojenja.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Prednosti \u017dML<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Prilagojeno je potrebam otroka<\/li>\n<li>\u0160\u010diti pred bakterijami in virusi<\/li>\n<li>Spremenljiva sestava mleka<\/li>\n<li>Prilagojeno GS otroka<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Kolostrum \u2013 Kak\u0161no vlogo ima?<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>\u0160\u010diti pred boleznimi in alergijami<\/li>\n<li>\u0160\u010diti prek oku\u017ebo<\/li>\n<li>Pospe\u0161eno je izlo\u010danje mekonija<\/li>\n<li>Hitrej\u0161e je dozorevanje GIT<\/li>\n<li>Preventiva o\u010desnih bolezni<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Prednosti izklju\u010dnega dojenja \u2013 za otroka<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Za\u0161\u010dita pred oku\u017ebo<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>Pospe\u0161en je otrokov razvoj in razvoj imunskega sistema. Laktoza in lipaza \u0161\u010ditita otroka. Laktoza ugodno vpliva na C\u017dS. Manj je drisk in respiratornih infektov.<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Za\u0161\u010dita pred alergijami<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>Ker ni vnosa tujih beljakovin. Ugotovili so, da samo en obrok adaptiranega mleka povzro\u010da nevarnost alergij. Manj je SIDS-a, diabetesa, otitisa in raka, bolj\u0161i je odziv na cepljenje, manj ortodontskih problemov in zobne gnilobe, bolj\u0161i je psihomotorni, socialni in \u010dustveni razvoj in bolj\u0161a inteligenca.<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Ostale prednosti<\/span>\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Prednosti izklju\u010dnega dojenja \u2013 za mamo<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Hitrej\u0161e je kr\u010denje maternice<\/li>\n<li>Odlo\u017eitev menstruacije<\/li>\n<li>Ni\u017eja incidenca raka na dojkah in jaj\u010dnikih<\/li>\n<li>Manj poporodne depresije<\/li>\n<li>Ve\u010dja \u010dustvena povezanost<\/li>\n<li>Enostavno hranjenje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Prednosti izklju\u010dnega dojenja \u2013 za dru\u017ebo<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>\u017dML je poceni<\/li>\n<li>Prihranimo \u010das<\/li>\n<li>Manj je izdatkov za zdravila<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Tvorba mleka <\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Ve\u010dje koli\u010dine mleka nastajajo 30-40 ur po porodu<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>MAMOGENEZA \u2013 razvoj mle\u010dnih \u017elez dojke. Od 16. tedna GS lahko dojka izlo\u010da kolostrum. Sintezo mleka\u00a0 zavira prolaktin<\/p>\n<p>LAKTOGENEZA \u2013 ponovni za\u010detek nastajanja in izlo\u010danja mleka. Za\u010dne se pribli\u017eno 12 teden pred PTP (predviden termin poroda). Po porodu upadanje nivoja nose\u010dnostnih hormonov in sesanje otroka zmanj\u0161ujejo nivo faktorjev, ki zavirajo prolaktin. Hipotalamus izlo\u010da faktor, ki spro\u0161\u010da prolaktin. Adenohipofiza sprosti izlo\u010danje prolaktina, ki vzpodbudi sintezo mleka in dotok v mle\u010dne \u017eleze.<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Sesanje otroka povzro\u010da pove\u010dano tvorbo OXYTOCINA<\/span>, da povzro\u010da kontrakcije v alveolih mle\u010dnih \u017elez. Mleko izte\u010de v mle\u010dne kanale in naprej do bradavice \u2013 REFLEKS IZLO\u010cANJA MLEKA.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Dnevni razpored dojenja<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Kontrolirano dojenje<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>Gre za to, da nadzorujemo frekvenco in trajanje podoja. Hranimo na 3-4 ure, podoj pa prekinemo po 20. minutah.<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Dojenje po \u017eelji<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>Prilagodimo \u017eeljam otroka. 10-12-krat\/dan, kasneje 8-krat\/dan, tako da pridemo v 4.-6. mesecu na 4-6 obrokov\/dan. Trajanja podoja ne prekinjamo. V prvih 5. minutah posesa otrok 50-80% obroka. Dojenje po \u017eelji spodbuja laktacijo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Tehnike dojenja<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Le\u017ee <\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>Pogosto je po porodu in pono\u010di.<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Sede <\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>Udobno, vzravnano. Noga podprta s pru\u010dko, roke podprte z blazino, predvsem na za\u010detku.<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Polo\u017eaj<\/span> otroka<\/li>\n<\/ul>\n<p>Tesno ob materi. Dotikata se s trebuhom, uho in bok morata biti v ravni liniji. Glava mora biti vi\u0161je od \u017eelodca. Otrok je podprt z blazino ali materinimi rokami, glavica po\u010diva v pregibu materine roke. Z isto roko mati objema otrokovo telo in da dr\u017ei proti sebi. S prosto roko si podpira dojko.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Polo\u017eaj otroka<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Otrok naj bo blizu, obrnjen proti dojkam.<\/li>\n<li>Bradavica, areola in prsno tkivo tvorijo sesek v otrokovih ustih.<\/li>\n<li>Otrok sesa v ciklusih.<\/li>\n<li>Otrokov jezik objame sesek.<\/li>\n<li>Otrok po\u017eira, ko je zadnji del ust poln mleka.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ko je polo\u017eaj v redu mati prisloni usta na bradavico, ki jo usmeri proti zgornji ustnici in otroka rahlo pritisne ob dojko. Dojen\u010dkova brada in nosek se dotikata dojke, vendar nosek\u00a0 mora biti prost.<\/p>\n<p>Otrok sesa ritmi\u010dno in mo\u010dno, 1-krat na sekundo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Pravilno odstavljanje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Mati rahlo potisne svoj mezinec v otrokov ustni kot<\/li>\n<li>Bradavico pritisne k dojki in odstavi otroka<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Prvi podoj<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Prijazno ozra\u010dje<\/li>\n<li>Pozorno poslu\u0161anje<\/li>\n<li>Izobrazimo mamo<\/li>\n<li>Pomagamo, da za\u010dne dojiti 1 uro po porodu<\/li>\n<li>Podreti je treba kup\u010dek, da otroka ne \u0161\u010dipa po trebuhu<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Odzivanje na otrokove potrebe<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Rooming-in<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>Bivanje otroka in mame skupaj v sobi.<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Bedding<\/span><\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Opazovanje znakov lakote<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>Jok, iskalni refleks,\u2026<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Uravnavanje \u0161tevila podojev<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Kaj naredimo, \u010de je otrok preve\u010d zaspan?<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Otroka ne silimo k dojenju, ga po\u010dakamo, da se zbudi<\/li>\n<li>Otroka delno sle\u010demo<\/li>\n<li>Dr\u017eimo pokon\u010dno<\/li>\n<li>Ne\u017eno masiramo, govorimo z njim<\/li>\n<li>Po\u010dakamo, poskusimo ponovno<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Nega dojk<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Voda<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>Ne uporabljamo mil, losionov, olj.<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Ne umivamo neposredno pred dojenjem. <\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>Po dojenju lahko nama\u017eemo z mlekom.<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Nedr\u010dki ne smejo biti pretesni.<\/span><\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Negujemo ob\u010dutljive bradavice<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Evalvacija dojenja<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Breast feed observation form<\/li>\n<\/ul>\n<p>Je vpra\u0161alnik.<\/p>\n<p>MS opazuje:<\/p>\n<ul>\n<li>Pristavljanje<\/li>\n<li>Sesalne potrebe otroka<\/li>\n<li>Sesalne navade otroka<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 marljive \u010debelice<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razburljivi<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 obotavljivci<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 posku\u0161evalci<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 po\u010diva\u010di<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Kateri so znaki, da je otrok dobro pristavljen?<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Otrokova usta so \u0161iroko odprta<\/li>\n<li>Otrokova brada se dotika dojke<\/li>\n<li>Otrokova ustnica je obrnjena navzven<\/li>\n<li>Otrok sesa, po\u010diva, sesa<\/li>\n<li>Po\u017eirki so globoki, po\u010dasni<\/li>\n<li>Mati lahko sli\u0161i kako otrok po\u017eira<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Kateri so znaki, da otrok ni pravilno pristavljen?<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Po dojenju je bradavica splo\u0161\u010dena in minimalna<\/li>\n<li>Mati \u010duti med in po dojenju v bradavici bole\u010dine<\/li>\n<li>Dojke so lahko nabrekle<\/li>\n<li>Odstranitev mleka iz dojke je nezadostna<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Pregled materinih dojk<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Le ob te\u017eavah<\/li>\n<li>Razlike med dojkama<\/li>\n<li>Nabreklost, zatrdline, oteklina, bole\u010dine<\/li>\n<li>Neobi\u010dajne anatomske karakteristike, kirur\u0161ki posegi<\/li>\n<li>Pomo\u010d pri vdrtih bradavicah (ponudimo nastvke)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Pomo\u010d ob te\u017eavah<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Zastojne dojke <\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>Zastalo mleko, ni pretoka. Dojka je topla, polna in te\u017eka, pordela. Lahko nastane edem.<\/p>\n<p>POMO\u010c: iztis mleka, masa\u017ea, pogosto dojenje, preverimo polo\u017eaj otroka, hladne obloge, vendar ne tik pred dojenjem zaradi vazokonstrikcije. Lahko je treba tudi iztiskati mleko.<\/p>\n<p>VZROKI: nepravilen polo\u017eaj otroka, prekratko dojenje, lahko je bole\u010de.<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Bole\u010de bradavice<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>VZROKI: nepravilno pristavljanje, ragade, nepravilno odstavljanje, soor, neustrezni gibi jezika otroka.<\/p>\n<p>POMO\u010c: preverimo polo\u017eaj, dojke negujemo po dojenju, pred dojenjem damo topo krpo na dojke, za\u010dnemo dojiti na nebole\u010di strani.\u00a0 Ne zmanj\u0161ujemo \u0161tevila podojev.<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Soor<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>So bele obloge v ustih otroka, povzro\u010dajo peko\u010do bole\u010dino v dojki.<\/p>\n<p>POMO\u010c: po dojenju mazilo in su\u0161enje na zraku in soncu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Otroci zavra\u010dajo dojko<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Otrok se upira za\u010detku dojenja<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>Jih prisilimo. Pomagamo mami da se umiri in otroka pristavimo samo po nekaj minut. \u010ce se upira poskusimo kasneje. Ne uporabljamo dud,\u00a0 nasilja. Poskusimo po \u017eli\u010dki, brizgalki.<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Otrok ne more zgrabiti dojke<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>VZROKI: Je lahko napa\u010dno pristavljen, ne odpre ust dovolj \u0161iroko zaradi velikih prsi, vdrte bradavice ali zastojne dojke.<\/p>\n<p>POMO\u010c: preverimo polo\u017eaj, usta naj mati dra\u017ei z bradavico. Mati iztisne nekaj mleka.<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Otrok ne sesa<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>VZROKI: bolan, zaspan, ni la\u010den, \u2026 UKREPI: vzdr\u017eujemo laktacijo, izbrizgavanje in hranjenje po brizgi, ne hranimo z drugimi teko\u010dinami.<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Otrok zavra\u010da eno dojko<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>VZROKI: razlike med bradavicami, mati bolje pristavlja na eno stran, ena dojka je bolj napeta, \u2026 UKREPI: preverimo polo\u017eaj, pregledamo dojke, otrok naj pije samo iz ene dojke, iz druge pa si je treba izbrizgavati mleko.<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Otrok ne more vzdr\u017eevati stika z dojko<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>VZROKI: mama se med dojenjem premika, otrok ne more dihati, neustrezen polo\u017eaj otroka, preve\u010d silovit tok mleka,\u2026 UKREPI: preverimo polo\u017eaj, o\u010distimo nosek pred dojenjem, mama naj i izbrizga nekaj mleka.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Znaki, da novorojen\u010dek dobiva dovolj mleka<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Primerno \u0161tevilo podojev<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>Najmanj 8x\/dan.<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Ritem sesanja<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>Ritem se med dojenjem po\u010dasi upo\u010dasnjuje.<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Izgled otroka<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>Je umirjen, ima primeren mi\u0161i\u010dni tonus, zdravo ko\u017eo, urinira vsaj 6x\/dan in na blato gre najmanj 3x\/dan.<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Razpolo\u017eenje otroka<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>Zadovoljen, umirjen.<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Pridobiva na te\u017ei<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>18-30g\/dan prvih 6 mesecev.<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Polnost dojk<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>Po dojenju so mehkej\u0161e.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Znaki, da se novorojen\u010dek ne hrani ustrezno<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Po\u010dasno pridobivanje na te\u017ei<\/li>\n<\/ul>\n<p>Ne podvoji porodne te\u017ee v 3 tednih.<\/p>\n<ul>\n<li>Ve\u010d spanja<\/li>\n<li>Malodu\u0161nost, slaboten jok, cvile\u010d<\/li>\n<li>Oligurija<\/li>\n<\/ul>\n<p>Manj urina, koncentriran urin.<\/p>\n<ul>\n<li>Redko ali sploh ne odvaja blata<\/li>\n<li>Neprekinjeno dojenje<\/li>\n<li>Trpe\u010d izraz<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Kako pove\u010dati tvorbo mleka?<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>U\u010dinkovito sesanje otroka<\/li>\n<li>Dojenje na obe dojki<\/li>\n<li>Pogosto, podalj\u0161ano dojenje<\/li>\n<li>Ne uporabljamo dud<\/li>\n<li>Tehtanje otroka<\/li>\n<li>Urejena prehrana matere<\/li>\n<li>Po\u010ditek<\/li>\n<li>Sredstva za pove\u010danje tvorbe mleka<\/li>\n<li>Izbrizgavanje mleka med podoji.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Dojenje nedono\u0161en\u010dka<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Dokler se ga ne doji ga hranimo po sondi, brizgalki ali skodelici<\/li>\n<li>Izbrizgavanje mleka pri materi v 6 urah po porodu<\/li>\n<li>Izbrizgavanje 8x\/dan<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Posebna stanja otroka in dojenje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Zaj\u010dja ustnica\/vol\u010dje \u017erelo<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>Nos in grlo naj bo vi\u0161je kot dojka, s prstom zapremo razpoko na ustnici in pomagamo otroku. Uporablja se posebne vlo\u017eke za dojenje. Traja dolgo \u010dasa, mama si mora izbrizgavati mleko in ga dodajati otroku.<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Nevrolo\u0161ko okvarjeni otroci<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>Potrebno je podpirati glavico, dojko in otrokovo brado. Objamemo otro\u0161ko brado med palec in kazalec, ostale prste pa dr\u017eimo pod dojko \u2013 plesal\u010deva roka. Med dojenjem ga prebujamo, potrebno je izbrizgavanje.<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Bolan otrok<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>Dojenje naj bo pogosto, po \u017eelji otroka. \u010ce ne more jesti je potrebno izbrizgavati mleko.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Kasnej\u0161i problemi z dojkami<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Zastojna dojka<\/span><\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Mastitis <\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>Dojka je bole\u010da, otrdela, topla, pojavi se rde\u010dina, \u017eena je utrujena, ima vro\u010dino, ji je slabo, ima glavobol. Mastitis je lahko tudi posledica zastojne dojke.<\/p>\n<p>VZROKI: po\u0161kodbe na bradavici, nezdravljena zastojna dojka,\u2026<\/p>\n<p>UKREPI: ne prenehamo z dojenjem, antibiotik, analgetik, topla kopel: Nad 38,2<sup>\u25e6<\/sup>C ne prekinemo dojenja.<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Bolezen matere<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>Aktivni herpes na dojki, HIV, eklambsija, \u0161ok psihoze, zdravila.<\/p>\n<p>UKREPI: Prenehamo dojenje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Bolna mati in dojenje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Preiskave:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u00fc RTG, CT, UZ, biopsija,\u00a0 \u2013 lahko doji<\/p>\n<p>\u00fc MR \u2013 si mora iztisniti mleko<\/p>\n<p>\u00fc radioaktivni izotopi \u2013 za\u010dasno prekine dojenje<\/p>\n<ul>\n<li>Obsevanje in kemoterapija \u2013 prekinitev dojenja<\/li>\n<li>Anestezija \u2013 ko se mati zbudi lahko doji<\/li>\n<li>Kroni\u010dne bolezni<\/li>\n<li>MS \u2013 potrebuje pomo\u010d<\/li>\n<li>Diabetes \u2013 lahko doji, vendar so pogostej\u0161e infekcije, poraba kalorij je ve\u010dja, se pravi, da potrebuje ve\u010d inzulina.<\/li>\n<li>Bolezni \u0161\u010ditnice \u2013 \u010de gre za radioaktivno terapijo, prekinemo dojenje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Dojenje in zdravila \u2013 osnovni principi<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>\u010cim manj zdravil<\/li>\n<li>\u010cim manj stranskih u\u010dinkov<\/li>\n<li>\u010cim kraj\u0161i \u010das<\/li>\n<li>Jemati takoj PO dojenju \u2013 \u010dimprej\u0161nja absorbcija<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><b>Prepovedana zdravila: nekatera zdravila za TH raka, radioaktivni izotopi<\/b>.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Izbrizgavanje mleka \u2013 postopek:<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Mati si umije dojko s toplo vodo<\/li>\n<li>Ne\u017eno masira dojko<\/li>\n<li>Izbrizga mleko<\/li>\n<\/ul>\n<p>Podpre dojko z roko, s palcem objame areolo, s palcem in kazalcem pritisne proti prsnemu ko\u0161u 1-2cm globoko in krepko pritisne mle\u010dne sinuse. Nekaj minut pritiska. Najprej mleko kaplja, nato za\u010dne brizgati.<\/p>\n<ul>\n<li><b>Metoda tople steklenice:<\/b><\/li>\n<\/ul>\n<p>Vzamemo veliko steklenico s \u0161irokim vratom. V steklenico nato\u010dimo vrelo vodo tako, da je skoraj polna. Ovijemo steklenico z blagom in izto\u010dimo vodo, ohladimo vrat steklenice in ga polo\u017eimo na bradavico, vakum pri\u010dne vle\u010di mleko iz dojke.<\/p>\n<ul>\n<li>Elektri\u010dne \u010drpalke<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Shranjevanje izbrizganega mleka<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>\u010cista posoda<\/li>\n<li>Ena posoda \u2013 en obrok<\/li>\n<li>Posodica naj bo ozna\u010dena<\/li>\n<li>Na sobni temperaturi je lahko 8 \u2013 10 ur<\/li>\n<li>V hladilniku 72 ur<\/li>\n<li>Zamrzovalnik 3 mesece<\/li>\n<li>Globoko zamrzovanje 1 leto<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Hranjenje z izbrizganim mlekom<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Pogrevanje<\/li>\n<li>Pogretega mleka ne shranjujemo<\/li>\n<li>Ne\u017eno potresemo steklenico<\/li>\n<li>Hranimo otroka s skodelico ali brizgalko.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Skupine za podporo dojenju<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Stalna zdravstvena pomo\u010d<\/li>\n<li>Patrona\u017ena slu\u017eba<\/li>\n<li>Dru\u017eina, prijatelji<\/li>\n<li>LLL \u2013 La Leche League \u2013 Slovenja, Dru\u0161tvo za podporo in pomo\u010d doje\u010dim materam<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p align=\"center\">prehrana otrok<\/p>\n<p align=\"center\">\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Psiholo\u0161ki pomen hrane<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Otroka povezuje s \u010dlovekom, ki skrbi<\/li>\n<li>zanj,<\/li>\n<li>Nagrada \u2013 kazen,<\/li>\n<li>Otrokov okus,<\/li>\n<li>Okolje pri u\u017eivanju hrane<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><i>Hrana otroku prinese izku\u0161njo ugodja, zado\u0161\u010denja in povezuje star\u0161a\u00a0 z otrokom. Potola\u017ei, pomiri, sprosti, je prispodoba ne\u010desa dobrega. Otrok dobiva ob hranjenju razli\u010dna sporo\u010dila. Hrana je lahko vir ugodja ali pa nadloga, sredstvo za kaznovanje oz. obvladovanje otroka. Odrasli ve\u010d ne pogojujemo ljubezni, spo\u0161tovanja in pripadnosti z u\u017eivanjem hrane, ki nam ni v\u0161e\u010d. V nekaterih dru\u017einah v odnosih z otroki postaja pravilo<\/i>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Ovire pri hranjenju<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Neprijetno okolje,<\/li>\n<li>Umazanija<\/li>\n<li>Hrup<\/li>\n<li>Nesporazumi<\/li>\n<li>Kri\u010danje<\/li>\n<li>Neustrezen odnos do hranjenja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><i>Osnovno okolje za hranjenje otroka sta dom in dru\u017eina. Prehranske navade star\u0161ev vplivajo na otroka<\/i>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Prehranske navade otrok in mladostnikov<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Ne jedo vseh jedi,<\/li>\n<li>Znanje o zdravi prehrani je dobro,<\/li>\n<li>Priljubljene nezdrave jedi,<\/li>\n<li>Priljubljene pija\u010de,<\/li>\n<li>Zajtrk,<\/li>\n<li>U\u017eivanje sadja, zelenjave,<\/li>\n<li>\u0160tevilo obrokov na dan<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><i>Pomembno vlogo ima videz hrane, barva, vonj. Zgledujejo se po vrstnikih (suhost). <\/i><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Kdaj je otrok pripravljen na sprejemanje goste hrane?<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>\u017eve\u010denje vsega, kar je v dosegu rok,<\/li>\n<li>segajo po hrani in jo posku\u0161ajo sami jesti,<\/li>\n<li>jok ob pogledu na hrano,<\/li>\n<li>sedijo sami ali ob podpori,<\/li>\n<li>dobivajo zobke,<\/li>\n<li>izgubijo refleks izplazenja jezi\u010dka,<\/li>\n<li>lakota tudi po obilnem obroku mleka,<\/li>\n<li>manj mirne no\u010di<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Uspe\u0161no uvajanje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Popolnoma se posvetimo dojen\u010dku,<\/li>\n<li>Uvedemo reden obrok,<\/li>\n<li>Za\u010dnemo z dodajanjem ob dojenju,<\/li>\n<li>Nismo pod pritiskom glede koli\u010dine zau\u017eite hrane,<\/li>\n<li>Vsak dan ponudimo nekaj ve\u010d,<\/li>\n<li>Nove jedi uvajamo postopoma.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><i>Najbolje se obnese, da prve \u017eli\u010dke me\u0161ane hrane ponudimo med obi\u010dajnim obrokom. Dojen\u010dka najprej podojimo in nato mu ponudimo \u017eli\u010dko me\u0161ane prehrane, nato pa zopet mleko. Najprimernej\u0161i obrok za uvajanje nove hrane je opoldanski obrok. Pri\u010dnemo z pol \u017eli\u010dke, nato pa vsak dan ve\u010d. Vsak teden uvajamo novo \u017eivilo, tako, da vidimo \u010de mu katero \u017eivilo ne ustreza. \u017dli\u010dko naslonimo na spodnjo ustnico, tako, da otrok posrka kar je na njej. <\/i><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>UVAJANJE GOSTE HRANE<\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Sadni sok<\/li>\n<\/ul>\n<p>(Jabol\u010dni, grozdni, koren\u010dkov,\u2026Postopoma ve\u010damo koli\u010dino in gostoto, tako da po\u010dasi postaja ka\u0161ica.)<\/p>\n<ul>\n<li>\u00a0Sadna ka\u0161a,<\/li>\n<li>Zelenjavna juha,<\/li>\n<li>\u017ditne ka\u0161e z mlekom,<\/li>\n<li>Meso,<\/li>\n<li>Riba.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Kaj otroku NE ponujamo?<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Do 6. meseca:<\/p>\n<ul>\n<li>p\u0161enice, r\u017ei, ovsa, je\u010dmena in jedi iz njih<\/li>\n<\/ul>\n<p><i>Kruha ne dajemo zaradi glutena.<\/i><\/p>\n<p>Do 1. leta:<\/p>\n<ul>\n<li>kravje mleko, beljak, med, citruse (limone, pomaran\u010de, mandarine,<\/li>\n<\/ul>\n<p>grenivke), jagodi\u010dje (jagode, maline, robidnice, borovnice), mastno<\/p>\n<p>in ocvrto hrano;<\/p>\n<ul>\n<li>hrano in pija\u010do, sladkano s sladkorjem ali z umetnimi sladili<\/li>\n<\/ul>\n<p>(pudingi, torte, pi\u0161koti, gazirane pija\u010de, dietni sokovi),<\/p>\n<ul>\n<li>\u00a0med,<\/li>\n<li>\u00a0preslano hrano (konzervirana hrana, instant juhe, krekerji, \u010dips).<\/li>\n<\/ul>\n<p>Do treh let:<\/p>\n<p>le\u0161nike, ara\u0161ide, cele grozdne jagode, pokovko&#8230;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Po 4. mesecu uvajamo tudi zelenjavo, du\u0161eno, kuhano, bio-predelano. Takrat lahko damo tudi ri\u017e in koruzo. Meso in ribe ponudimo po 6. mesecu. Zbiramo meso mladih \u017eivali. Po 6. mesecu lahko damo kuhan rumenjak \u2013 samo no\u017eevo konico in postopoma ve\u010damo. Beljaka ne dajemo do 1. leta. Sol omejimo, ne dosolimo. Ma\u0161\u010dob ne omejujemo do 2. leta.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Energijska vrednost<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Upo\u0161tevamo normalno te\u017eo in vi\u0161ino, ter starosti prilagojeno zmerno telesno dejavnost.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Priporo\u010deni dnevni energijski vnosi v kcal\/dan<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><i>(glej razpredelnico v slajdih)<\/i><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Hranila<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Beljakovine<\/li>\n<\/ul>\n<p>So pomembni gradniki telesa, oskrbujejo z aminokislinami. Za otroke in mladostnike se priporo\u010da 1g\/kg TT. Dnevno 15% in ne ve\u010d kot 20%. Preve\u010d B obremenjuje presnovo in vpliva na slabo izkori\u0161\u010danje kalcija.<\/p>\n<ul>\n<li>Ma\u0161\u010dobe<\/li>\n<\/ul>\n<p>So vir E. Priporo\u010da se 30-40%\/dan. Od 4. do 14. leta ne ve\u010d kot 30% vendar ne manj kot 20%. Prekomerno u\u017eivanje M privede do debelosti in nekaterih bolezni srca in o\u017eilja. 2\/3 naj bo nenasi\u010denih ma\u0161\u010dob.<\/p>\n<ul>\n<li>OH<\/li>\n<\/ul>\n<p>Ve\u010d kot 50%\/dan. Priporo\u010da se \u017eivila z esencialnimi HS in vlakninami, ki po\u010dasi dvigujejo novo sladkorja. Vlaknine zni\u017eujejo energijsko gostoto hrane, upo\u010dasnjujejo praznjenje \u017eelodca in pospe\u0161ijo prebavo v tankem in debelem \u010drevesu.<\/p>\n<ul>\n<li>Voda<\/li>\n<\/ul>\n<p>Obsega \u00be telesne mase pri otrocih. \u017de manj\u0161a izsu\u0161itev 1-2% pomembno vpliva na telesne in du\u0161evne zna\u010dilnosti otroka. Potreba po vodi je odvisna od telesne dejavnosti, dihanja, znojenja, izlo\u010danja. Za otroke se priporo\u010da 1-2l\/dan. Mladostniki 2,5l\/dan.<\/p>\n<ul>\n<li>Vitamini, elementi in sol<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Re\u017eim prehranjevanja<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>3 glavni obroki, dva premostljiva obroka,<\/li>\n<li>Zdru\u017eevanje obrokov ne,<\/li>\n<li>2 uri presledka med obroki,<\/li>\n<li>Ustaljen urnik,<\/li>\n<li>\u010cas,<\/li>\n<li>Telesna dejavnost (2 uri po obroku)<\/li>\n<li>Priporo\u010deni \u010das<\/li>\n<\/ul>\n<p>Zajtrk: 7.00-7.30; dopoldanska malica: 9.30-10.00; kosilo: 12.30-13-00; Popoldanska malica: 15.00-15.30; ve\u010derja: 18.00-19.00<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Jedilniki<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Pestra izbira \u017eivil,<\/li>\n<li>Priporo\u010dena \u017eivila,<\/li>\n<li>Hranilno bogata hrana,<\/li>\n<li>Dovolj teko\u010din,<\/li>\n<li>Kakovost,<\/li>\n<li>Organizacija, \u010dasovni razpored<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Pred\u0161olski otroci \u2013 posebnosti prehranjevanja<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Oblikovanje prehranjevalnih navad,<\/li>\n<\/ul>\n<p>Otrokom se \u0161ele oblikujejo prehranjevalne navade.<\/p>\n<ul>\n<li>Izbir\u010dnost<\/li>\n<\/ul>\n<p>Spo\u0161tujemo okus, pomemben je pristop.<\/p>\n<ul>\n<li>Pestri, zanimivi jedilniki<\/li>\n<li>Mleko, mle\u010dni izdelki<\/li>\n<\/ul>\n<p>Do 5. leta se odsvetuje mleko z 0,5% mm. Do 2. leta dajemo mleko s 3,5% mm. Do 6. leta pa postopoma pridemo na 1,6% mm.<\/p>\n<ul>\n<li>Pija\u010de<\/li>\n<\/ul>\n<p>Nesladkan \u010daj, voda \u2013 ustekleni\u010dena, juh dajemo malo, ker so hitro siti.<\/p>\n<ul>\n<li>Nevarnost aspiracije<\/li>\n<li>soja<\/li>\n<\/ul>\n<p>Soji se izogibamo, ker napenja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Pogostost u\u017eivanja priporo\u010denih \u017eivil<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Mleko, mle\u010dni izdelki vsak dan,<\/li>\n<li>Meso, perutnina, jajca, stro\u010dnice,\u20267 krat na<\/li>\n<li>teden, meso do 5 krat,<\/li>\n<li>Ribe 1-2 krat na teden<\/li>\n<li>Kruh, \u017eita, ri\u017e, krompir,\u2026 vsak dan,<\/li>\n<li>Sadje 2 krat na dan,<\/li>\n<li>Zelenjava 2 \u2013 3 krat na dan,<\/li>\n<li>Pitna voda ali priporo\u010dene zamenjave<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Priporo\u010dila glede odsvetovanih \u017eivil<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Pekovski izdelki, sla\u0161\u010dice, deserti (imajo veliko ma\u0161\u010dob in sladkorja)<\/li>\n<li>\u00a0Soft drinks, (vsebujejo umetna barvila, arome, sladkor,\u2026)<\/li>\n<li>Mesni, majonezni, kremni namazi (preve\u010d ma\u0161\u010dob, ponudimo dietne margarine, kislo smetano)<\/li>\n<li>margarine,<\/li>\n<li>\u00a0\u017divila z velikim dele\u017eem ma\u0161\u010dob<\/li>\n<li>Mesni izdelki<\/li>\n<li>Instant in koncentrirani izdelki<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>kava \u2013 NE!<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>DEBELOST<\/b><\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/b><\/p>\n<ul>\n<li>Dele\u017e M tkiva je nad normalno vrednostjo<\/li>\n<li>Tveganja za zdravje<\/li>\n<\/ul>\n<p>Obstaja nevarnost za SB tipa 2, hiperlipidemijo, hipertenzijo, sr\u010dne bolezni in slabo zdravje.<\/p>\n<ul>\n<li>Ukrepati pravo\u010dasno<\/li>\n<\/ul>\n<p>Ukrepamo dokler ITM ne prese\u017ee normalne vrednosti. Svetu7jemo star\u0161em, lahko pa ukrepa tudi psiholog ali endokrinolog. Na debelost vplivajo tudi genetika, okolje, psiho-socialni dejavniki.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Ukrepi<\/span><\/b><\/p>\n<ul>\n<li>Otrok starej\u0161i od 2 let<\/li>\n<\/ul>\n<p>Vzdr\u017eujemo telesno maso, svetujemo spremembe v prehrani in telesni aktivnosti.<\/p>\n<ul>\n<li>Otrok s sekundarnimi zapleti debelosti<\/li>\n<\/ul>\n<p>Dieta, telesna dejavnost \u2013 30 min\/dan. Odsvetovane so hitre diete in treningi za hitro izgubo telesne te\u017ee.<\/p>\n<ul>\n<li>Starej\u0161i od 7 let in nima sekundarnih zapletov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Navodila za star\u0161e<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Pohvala,<\/li>\n<li>Hrana ne kot nagrada,<\/li>\n<li>Izbira jedi,<\/li>\n<li>\u010cas hranjenja,<\/li>\n<li>Izbira med zdravimi mo\u017enostmi,<\/li>\n<li>Sku\u0161njave,<\/li>\n<li>Vzor in vztrajnost<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>ALERGIJA NA HRANO<\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Tveganje<\/li>\n<\/ul>\n<p>Prizadene 2-3% otrokov.<\/p>\n<ul>\n<li>Najpogosteje pojav med 6. in 24. mesecem, med 5. in 6. letom,<\/li>\n<li>Najpogostej\u0161i alergeni v otro\u0161kem obdobju:<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kravje mleko<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 jajca<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 soja<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ara\u0161idi<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ore\u0161\u010dki<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ribe<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Skriti alergeni<\/span><\/b><\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/b><\/p>\n<p><i>(glej razpredelnico na slajdih)<\/i><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Histamin<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Sir, vino, \u0161pina\u010da, ribe<\/li>\n<li>Svinjsko meso, ananas, \u017eita, beljak, \u010dokolada, alkohol<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Navzkri\u017ena reaktivnost<\/span><\/b><\/p>\n<p><i>\u00a0<\/i><\/p>\n<p><i>(glej razpredelnico na slajdih)<\/i><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Alergija na KML<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Stroga dieta<\/li>\n<\/ul>\n<p>Mame ne smejo u\u017eivati NI\u010c mle\u010dnih izdelkov, dojiti do 6. meseca.<\/p>\n<ul>\n<li>KML uvajamo po 18. mesecu<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p align=\"center\">ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA S POVI\u0160ANO TELESNO TEMPERATURO<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Vzroki povi\u0161ane telesne temperature<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 Telo se preve\u010d ogreva in premalo oddaja toploto<\/p>\n<p>v\u00a0 Okvare toplotnega centra<\/p>\n<p>v\u00a0 Resorbcija razpadlih beljakovin<\/p>\n<p>v\u00a0 Oku\u017eba<\/p>\n<p>v\u00a0 Maligne novotvorbe, hematolo\u0161ke bolezni<\/p>\n<p>v\u00a0 Dehidracija<\/p>\n<p>v\u00a0 Zdravila<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><i>Navkljub temperaturi v okolju telo vzdr\u017euje temperaturo na pribli\u017eno stalni vi\u0161ini \u2013 HOMEOTERMIJA. To je izmerjeno toplotno stanje telesa. Odra\u017ea razliko med tem koliko toplote proizvedemo in koliko jo oddamo. <\/i><\/p>\n<p><i>Telesno temperatura uravnava centralni regulacijski sistem, ki se nahaja v hipotalamusu. Center sprejema sporo\u010dila iz toplotnih receptorjev, ki so povsod po telesu. <\/i><\/p>\n<p><i>\u00a0<\/i><\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Dogajanje v telesu<\/span><\/b><\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/b><\/p>\n<p>v\u00a0 Tahikardija<\/p>\n<p>v\u00a0 Tahipneja<\/p>\n<p>v\u00a0 Glavobol, utrujenost, slabost, nespe\u010dnost<\/p>\n<p>v\u00a0 Nemir, zmedenost, omotica, halucinacije<\/p>\n<p>v\u00a0 Izguba apetita, obstipacija, \u017eeja<\/p>\n<p>v\u00a0 Pordela, topla ko\u017ea<\/p>\n<p>v\u00a0 Huj\u0161anje<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Stopnje povi\u0161ane telesne temperature<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 SUBFEBRILNA 37,1-37,7<\/p>\n<p>v\u00a0 RAHLO ZVI\u0160ANA 37,8 -38,5<\/p>\n<p>v\u00a0 \u00a0ZMERNO ZVI\u0160ANA 38,6 -39,0<\/p>\n<p>v\u00a0 \u00a0VISOKA 39,1-40,9<\/p>\n<p>v\u00a0 \u00a0SMRTNO NEVARNA 41,0 -43,0<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Na toploto vpliva<\/span><\/b><\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/b><\/p>\n<p>v\u00a0 Mi\u0161i\u010dna aktivnost<\/p>\n<p>v\u00a0 Hrana<\/p>\n<p>v\u00a0 Utrujenost<\/p>\n<p>v\u00a0 Temperatura okolja<\/p>\n<p>v\u00a0 Hormoni<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><i>TERMOGENEZA \u2013 proizvajanje toplote<\/i><\/p>\n<p><i>TERMOLIZA \u2013 izgubljanje toplote<\/i><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><i>Telo oddaja toploto s kro\u017eenjem krvi po telesu in s tem se na povr\u0161ini telesa izlo\u010da toplota.<\/i><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Fizikalni na\u010dini izgubljanja toplote<\/span><\/b><\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/b><\/p>\n<ol start=\"5\">\n<li><b>konvekcija<\/b> \u2013 prena\u0161anje toplote je odvisno od vla\u017eenja, temperature in me\u0161anja okoljskega zraka. Otrok lahko izgublja toploto, \u010de je hladno in \u010de je prepih.<\/li>\n<li><b>radiacija<\/b> \u2013 sevanje toplote je odvisno od temperature okoljskih predmetov.<\/li>\n<li><b>evaparaco<\/b> \u2013 izhlapevanje toplote s povr\u0161in sluznic in ko\u017ee.<\/li>\n<li><b>kondukcija<\/b> \u2013 prevodnost, oddajanje ali sprejemanje toplote ob dotikanju.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Dejavniki, ki vplivajo na vi\u0161ino telesne temperature<\/span><\/b><\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/b><\/p>\n<ol start=\"8\">\n<ol start=\"1\">\n<li>dnevni bioritem (zjutraj ni\u017eja, zve\u010der vi\u0161ja)<\/li>\n<li>starost<\/li>\n<li>spol (\u017eenske imajo vi\u0161jo temperaturo 0,3-0,6 stopinje in ob menstruaciji in ovulaciji)<\/li>\n<li>stres<\/li>\n<li>okolje<\/li>\n<\/ol>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">HIPOTERMIJA \u2013 zni\u017eana telesna temperatura<\/span><\/b><\/p>\n<p>v\u00a0 ob izgubi krvi<\/p>\n<p>v\u00a0 kolaps<\/p>\n<p>v\u00a0 zmanj\u0161ana funkcija \u0161\u010ditnice<\/p>\n<p>v\u00a0 nedono\u0161en\u010dki<\/p>\n<p>v\u00a0 umetno zni\u017eevanje tel. temp. ob operacijah<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Smrt nastopi pod 34 stopinj Celzija, obstajajo tudi izjeme.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">HIPERTERMIJA \u2013 povi\u0161ana telesna temperatura<\/span><\/b><\/p>\n<p>v\u00a0 infekcija<\/p>\n<p>v\u00a0 obolenje C\u017dS<\/p>\n<p>v\u00a0 po\u0161kodbe<\/p>\n<p>v\u00a0 izguba krvi,\u2026<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Komplikacije, ki jih \u017eelimo prepre\u010diti:<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 dehidracija<\/p>\n<p>v\u00a0 vro\u010dinski kr\u010di<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Anamneza<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 kdaj se je za\u010dela vro\u010dina, kako visoka je bila, kak\u0161na je krivulja, kdaj se pojavlja, ali je konstantna<\/p>\n<p>v\u00a0 drugi simptomi, pretekle infekcije, potovanja, po\u0161kodbe<\/p>\n<p>v\u00a0 dosedanji ukrepi<\/p>\n<p>v\u00a0 vro\u010dinski kr\u010di ali epilepsija v dru\u017eini<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Cilji <\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 temperatura ne bo presegla 38,5<\/p>\n<p>v\u00a0 ne bo dehidracije<\/p>\n<p>v\u00a0 odziven otrok<\/p>\n<p>v\u00a0 ne bo vro\u010dinskih kr\u010dev<\/p>\n<p>v\u00a0 pou\u010deni star\u0161i<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Na\u010drt ZN<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 primerna temperatura zraka<\/p>\n<p>v\u00a0 redno merjenje<\/p>\n<p>v\u00a0 terapija<\/p>\n<p>v\u00a0 fizikalno zni\u017eevanje ob vro\u010dini nad 39 stopinj<\/p>\n<p>v\u00a0 spremljamo bilanco teko\u010din<\/p>\n<p>v\u00a0 obve\u0161\u010damo zdravnika ob motnjah zavesti ali ob vro\u010dini, ki vztraja kljub ukrepom<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Na\u010dini merjenja<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 aksilarno, rektalno, oralno, timpanalno<\/p>\n<p>v\u00a0 pripravimo material<\/p>\n<p>v\u00a0 merimo<\/p>\n<p>v\u00a0 dokumentiramo<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Fizikalno zni\u017eevanje telesne temperature<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 Otrok biva v zra\u010dnem prostoru pri pribli\u017eno 20 \u00b0C, oble\u010den v lahka bomba\u017ena obla\u010dila in pokrit samo z rjuho.<\/p>\n<p>v\u00a0 Vla\u017eenje ko\u017ee z mla\u010dno vodo<\/p>\n<p>v\u00a0 Hladni ovitki celega telesa<\/p>\n<p>v\u00a0 Hladilna kopel<\/p>\n<p>v\u00a0 Dajanje klizme hladne fiziolo\u0161ke raztopine\u00a0\u00a0 (postopek predpi\u0161e zdravnik!)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Farmakoterapija<\/span><\/b><b><span style=\"text-decoration: underline;\">vro\u010dine<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 Aspirin prepovedan do 12 leta \u2013 Rejev sindrom<\/p>\n<p>v\u00a0 Paracetamol \u2013 Panadon, Lekadol<\/p>\n<p>v\u00a0 Metanizol \u2013 Analgin, Navalgetol<\/p>\n<p>v\u00a0 Diklofenak \u2013 Voltaren<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 Antipiretike damo kadar je vro\u010dina nad 38,4 stopinje. Dozira se jih glede na kg otroka. Za\u010detne doze: 10-15 mg\/kgTT<\/p>\n<p>v\u00a0 Naslednje doze: 7-12 mg\/kgTT<\/p>\n<p>v\u00a0 Ne smemo prese\u010di 60 mg\/kgTT dnevno.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Aplikacija sve\u010dk<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 Pravila 5P<\/p>\n<p>v\u00a0 Ogrejemo<\/p>\n<p>v\u00a0 Levi bok<\/p>\n<p>v\u00a0 Nataknemo rokavice<\/p>\n<p>v\u00a0 Apliciramo<\/p>\n<p>v\u00a0 Zadr\u017eimo<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Prepre\u010devanje dehidracije &#8211; znaki<\/span><\/b><\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/b><\/p>\n<p><b>Blaga:<\/b><\/p>\n<p>v\u00a0 Podo\u010dnjaki,<\/p>\n<p>v\u00a0 Suh jezik,<\/p>\n<p>v\u00a0 \u017eeja<\/p>\n<p>v\u00a0 30 \u2013 50 ml<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Zmerna: <\/b><\/p>\n<p>v\u00a0 Halonirane o\u010di,<\/p>\n<p>v\u00a0 o\u0161iljen nos<\/p>\n<p>v\u00a0 suha usta in jezik<\/p>\n<p>v\u00a0 oslabljen turgor<\/p>\n<p>v\u00a0 oligurija<\/p>\n<p>v\u00a0 60 \u2013 100 ml<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Huda: <\/b><\/p>\n<p>v\u00a0 znaki\u00a0 zmerne\u00a0 dehidracije<\/p>\n<p>v\u00a0 + bledica,\u00a0 hladen<\/p>\n<p>v\u00a0 pot, tahikardija,<\/p>\n<p>v\u00a0 sopor, . .<\/p>\n<p>v\u00a0 100 \u2013 150 ml<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Ukrepi<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 Bilanca hrane in teko\u010dine<\/p>\n<p>v\u00a0 Terapija<\/p>\n<p>v\u00a0 Ponujamo nesladkano pija\u010do<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Vro\u010dinski kr\u010di<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 POD POJMOM VRO\u010cINSKI KR\u010cI RAZUMEMO NAPAD KR\u010cEV MED NEKIM OBOLENJEM Z VISOKO TEMPERATURO, PRI KATEREM PA PRIMARNO NI PRIZADETO OSREDNJE \u017dIV\u010cEVJE.<\/p>\n<p>v\u00a0 ZNA\u010cILNI SO ZA OTRO\u0160KO OBDOBJE , PONAVADI NENEVARNI. NAJPOGOSTEJE SE POJAVIJO PRI OTROCIH V STAROSTI OD 6 MESECEV DO 3 ALI 5 LET<\/p>\n<p>v\u00a0 PONAVADI SO ENKRATEN DOGODEK<\/p>\n<p>v\u00a0 POJAVIJO SE V PRVIH 6-12 URAH POVI\u0160ANE TEL. TEMP.<\/p>\n<p>v\u00a0 DO\u017dIVI JIH PRIBLI\u017dNO 3,5% OTROK DO 5 LETA STAROSTI<\/p>\n<p>v\u00a0 DE\u010cKI VEC KOT DEKLICE<\/p>\n<p>v\u00a0 V 30-40% SE PONOVIJO<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Dejavniki tveganja<\/span><\/b><\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/b><\/p>\n<p>v\u00a0 Starost otroka ob 1. napadu<\/p>\n<p>v\u00a0 Epilepsija ali vro\u010dinski kr\u010di v dru\u017eini<\/p>\n<p>v\u00a0 Komplicirana oblika 1. napada<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Znaki<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 Generalizirane krize kloni\u010dnega tipa<\/p>\n<p>v\u00a0 Toni\u010dno-kloni\u010dni<\/p>\n<p>v\u00a0 Toni\u010dni<\/p>\n<p>v\u00a0 Atoni\u010dni napadi<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Vzroki<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 Virusni ringofaringitis<\/p>\n<p>v\u00a0 Otitis media<\/p>\n<p>v\u00a0 Driska<\/p>\n<p>v\u00a0 Infekt se\u010dil<\/p>\n<p>v\u00a0 Virusna otro\u0161ka izpu\u0161\u010dajska bolezen<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Ukrepi ob napadu<\/span><\/b><\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/b><\/p>\n<p>v\u00a0 Otroka polo\u017eimo na varno<\/p>\n<p>v\u00a0 Na bok<\/p>\n<p>v\u00a0 Hladimo<\/p>\n<p>v\u00a0 Apliciramo antikonvulzivno th \u2013 po naro\u010dilu (Stesolit)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p align=\"center\">ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA Z OBOLENJEM PREBAVIL<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Dehidracija<\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><i>Je pogosta pri otrocih, ker sami ne morejo izraziti \u017eelje po teko\u010dini in so odvisni od odraslih.<\/i><\/p>\n<p><i>Preto9k vode glede na telesno maso je ve\u010dji kot pri odraslem. Dojen\u010dki imajo v telesu 80% vode, zato so bolj dovzetni za dehidracijo.<\/i><\/p>\n<p><i>\u00a0<\/i><\/p>\n<p><i>Pretok je uravnote\u017een, \u010de je vnos enak izgubljeni teko\u010dini. Izra\u010dunamo ga kot razliko vnosa v 24 urah. Bilanca je pozitivna kadar je vnos ve\u010dji kot izguba teko\u010dine<\/i>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Dnevne potrebe po vodi<\/span><\/b><\/p>\n<p>(razpredelnica)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0Povi\u0161ane potrebe po teko\u010dini<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 Povi\u0161ana telesna temperatura<\/p>\n<p><i>Za vsako povi\u0161ano stopinjo \u0161e 12% \u00a0ve\u010d teko\u010dine.<\/i><\/p>\n<p>v\u00a0 Temperatura okolja<\/p>\n<p><i>Nad 30 stopinj v okolju pove\u010damo vnos \u0161e za 30 ml\/kg TT.<\/i><\/p>\n<p>v\u00a0 Hiperventilacija<\/p>\n<p>v\u00a0 Cisti\u010dna fibroza<\/p>\n<p>v\u00a0 Diareja<\/p>\n<p><i>Pri diareji merimo izgubo teko\u010dine. Pri blagi diareji se izgubi 10-25 ml\/kg, pri zmerni 25-50 ml\/kg, pri hudi pa do 75 ml.<\/i><\/p>\n<p>v\u00a0 Bruhanje<\/p>\n<p><i>Pozorni smo na vsebino.<\/i><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Znaki dehidracije<\/span><\/b><\/p>\n<p><b><i>m l \/ k g<\/i><\/b><\/p>\n<p><b>Blaga:<\/b><\/p>\n<p>v\u00a0 Podo\u010dnjaki,<\/p>\n<p>v\u00a0 Suh jezik,<\/p>\n<p>v\u00a0 \u017eeja<\/p>\n<p>v\u00a0 30 \u2013 50 ml<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Zmerna: <\/b><\/p>\n<p>v\u00a0 Halonirane o\u010di,<\/p>\n<p>v\u00a0 o\u0161iljen nos<\/p>\n<p>v\u00a0 suha usta in jezik<\/p>\n<p>v\u00a0 oslabljen turgor<\/p>\n<p>v\u00a0 oligurija<\/p>\n<p>v\u00a0 60 \u2013 100 ml<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Huda: <\/b>(hiperpnja),<\/p>\n<p>v\u00a0 znaki\u00a0 zmerne\u00a0 dehidracije<\/p>\n<p>v\u00a0 + bledica,\u00a0 hladen<\/p>\n<p>v\u00a0 pot, tahikardija,<\/p>\n<p>v\u00a0 sopor, . .<\/p>\n<p>v\u00a0 100 \u2013 150 ml<\/p>\n<p><b>DIAREJA<\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Je motnja normalnega vzorca izlo\u010danja za katero so zna\u010dilne pogoste mehkej\u0161e stolice.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Znaki diareje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Blaga <\/span><\/p>\n<p>v\u00a0 otrok izlo\u010da 5-6x\/dan, ni znakov dehidracije ali acidoze<\/p>\n<p>v\u00a0 Otrok lahko bruha<\/p>\n<p>v\u00a0 Lahko ima povi\u0161ano tel. temp<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Zmerna<\/span><\/p>\n<p>v\u00a0 Odvaja vodeno blato<\/p>\n<p>v\u00a0 Je blago dehidriran<\/p>\n<p>v\u00a0 Nima znakov acidoze<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Huda<\/span><\/p>\n<p>v\u00a0 Odvaja vodeno blato 10x\/dan ali ve\u010d<\/p>\n<p>v\u00a0 Dehidriran<\/p>\n<p>v\u00a0 Iz\u010drpan<\/p>\n<p>v\u00a0 Acidoza<\/p>\n<p>v\u00a0 Motena zavest \u2013 pogosto<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Vzroki ali povzro\u010ditelji<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 Rotavirusi<\/p>\n<p>v\u00a0 E. Coli<\/p>\n<p>v\u00a0 Salmonele<\/p>\n<p>v\u00a0 \u0160igele<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Oznake za blato v pediatriji<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 a \u2013 normalno<\/p>\n<p>v\u00a0 e \u2013 ka\u0161asto<\/p>\n<p>v\u00a0 ae \u2013 mehkej\u0161e<\/p>\n<p>v\u00a0 i \u2013 teko\u010de<\/p>\n<p>v\u00a0 ei \u2013 redkej\u0161e<\/p>\n<p>v\u00a0 k \u2013 krvavo<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Negovalna anamneza<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 motnje prebave, operacije, uvajanje nove hrane<\/p>\n<p>v\u00a0 GI status, nausea, bruhanje, zna\u010dilnosti stolice, bole\u010dina, izgled trebuha, palpacija<\/p>\n<p>v\u00a0 Nedavna antibioti\u010dna th<\/p>\n<p>v\u00a0 Prehranjenost, turgor, izgled sluznice<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Cilji<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 Normalen vzorec blata<\/p>\n<p>v\u00a0 Temperatura in hidriranost normalna<\/p>\n<p>v\u00a0 Intaktna ko\u017ea<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Na\u010drt ZN<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 Spremljanje pogostosti in zna\u010dilnosti stolice<\/p>\n<p>v\u00a0 Bilanca teko\u010dine, preverjanje turgorja, sluznice, fontanele<\/p>\n<p>v\u00a0 Tehtanje<\/p>\n<p>v\u00a0 Terapija<\/p>\n<p>v\u00a0 Ponujati pija\u010do (Nelit, Isostar, \u010daji,\u2026)<\/p>\n<p>v\u00a0 Neprekinjeno dojenje<\/p>\n<p>v\u00a0 Ne ponujamo sokov, umetnih pija\u010d<\/p>\n<p>v\u00a0 BRAT dieta (banane, ri\u017e, jabolka, toast)<\/p>\n<p>v\u00a0 Kontrola ko\u017ee<\/p>\n<p>v\u00a0 Merjenje temperature<\/p>\n<p>v\u00a0 Pou\u010devanje star\u0161ev<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Bruhanje<\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Je izlo\u010danje \u017eelod\u010dne vsebine skozi usta.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Tipi bruhanja<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 Bljuvanje<\/p>\n<p>v\u00a0 Eksplozivno bruhanje<\/p>\n<p>v\u00a0 Bruhanje zmerne mo\u010di<\/p>\n<p>v\u00a0 Trdovratno, ponavljajo\u010de se<\/p>\n<p>v\u00a0 Bruhanje ob infekciji<\/p>\n<p>v\u00a0 Cikli\u010dno<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Cilji<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 Normalna telesna te\u017ea<\/p>\n<p>v\u00a0 Normalne vrednosti elektrolitov<\/p>\n<p>v\u00a0 Normalne sluznice in turgor<\/p>\n<p>v\u00a0 Fontanela v nivoju<\/p>\n<p>v\u00a0 Otrok bo zadr\u017eal vneseno hrano in teko\u010dino<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Na\u010drt<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 Bilanca<\/p>\n<p>v\u00a0 Kontrola TT<\/p>\n<p>v\u00a0 Preverjanje stanje sluznice, turgorja, temperature, fontanele<\/p>\n<p>v\u00a0 Meritve VF<\/p>\n<p>v\u00a0 Spremljati laboratorijske izvide<\/p>\n<p>v\u00a0 Opazujemo na\u010din bruhanja<\/p>\n<p>v\u00a0 Razpolo\u017eenje<\/p>\n<p>v\u00a0 Izplakujemo usta otroku<\/p>\n<p>v\u00a0 Nudimo oporo<\/p>\n<p>v\u00a0 Ga zamotimo<\/p>\n<p>v\u00a0 Prezra\u010dimo prostor<\/p>\n<p>v\u00a0 Ponujamo teko\u010dino, ko se umiri 5 \u2013 15 ml<\/p>\n<p>v\u00a0 Pogoste obroke po malo<\/p>\n<p>v\u00a0 Hranjenje v pokon\u010dnem polo\u017eaju<\/p>\n<p>v\u00a0 Preverjamo infuzijo<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Obstipacija <\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Nastane zaradi nezadostnega vnosa teko\u010dine in hrane. Je motna normalne akcije \u010drevesa, ki se izra\u017ea z nerednim izlo\u010danjem trdega blata ali odsotnosti le tega.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Anamneza<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 Navade izlo\u010danja<\/p>\n<p>v\u00a0 Prehrana<\/p>\n<p>v\u00a0 Spremembe in dogodki v \u017eivljenju<\/p>\n<p>v\u00a0 Zdravila<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Problemi<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 Napetost \u010drevesa<\/p>\n<p>v\u00a0 Bole\u010dine v trebuhu<\/p>\n<p>v\u00a0 \u0160tevilo stolic je majhno<\/p>\n<p>v\u00a0 Zmanj\u0161an apetit<\/p>\n<p>v\u00a0 Dehidracija<\/p>\n<p>v\u00a0 Vro\u010dina<\/p>\n<p>v\u00a0 Flutulenca<\/p>\n<p>v\u00a0 Trde stolice<\/p>\n<p>v\u00a0 Tipljiva \u010drevesna masa<\/p>\n<p>v\u00a0 Napenjanje med izlo\u010danjem<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Na\u010drt<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 Bele\u017eimo frekvenco izlo\u010danja in zna\u010dilnosti stolic<\/p>\n<p>v\u00a0 Spodbujamo otroka k pitju<\/p>\n<p>v\u00a0 Bilanca hrane in teko\u010dine<\/p>\n<p>v\u00a0 Vsakodnevno izlo\u010danje ob isti uri<\/p>\n<p>v\u00a0 Klistir po naro\u010dilu<\/p>\n<p>v\u00a0 Masa\u017ea trebuha<\/p>\n<p>v\u00a0 Izobra\u017eevati star\u0161e in otroka o hrani bogati z vlakninami<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Cilji<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 Otrok bo izlo\u010dal normalno blato<\/p>\n<p>v\u00a0 Normalno \u0161tevilo stolic\/dan<\/p>\n<p>v\u00a0 Hrana bo bogata z vlakninami<\/p>\n<p>v\u00a0 Veliko teko\u010dine bo u\u017eival<\/p>\n<p>v\u00a0 Otroci in star\u0161i bodo znali na\u0161teti \u017eivila, ki lahko prepre\u010dijo zapeko<\/p>\n<p>v\u00a0 Pou\u010deni bodo o pomenu prehrane pri obstipaciji<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p align=\"center\">ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA Z OBOLENJI DIHAL<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Posebnosti dihal pri otroku<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 Prsni ko\u0161 \u2013 <i>mehek<\/i><\/p>\n<p>v\u00a0 Rebra <i>\u2013 potekajo vodoravno, med-reberne mi\u0161ice so slabo razvite. Diha s prepono in trebu\u0161nimi mi\u0161icami<\/i>.<\/p>\n<p>v\u00a0 Gibanje \u2013 <i>veliko prele\u017eijo, zato trebu\u0161ni organi pritiskajo na prsni ko\u0161 in zmanj\u0161ujejo njegovo prostornino.<\/i><\/p>\n<p>v\u00a0 Dihalne poti \u2013 <i>kraj\u0161e<\/i><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><i>Najpogostej\u0161i povzro\u010ditelji so virusi. Do 5. leta starosti je frekvenca respiratornih infekcij visoka. <\/i><\/p>\n<p><i>Dojenje seveda pove\u010duje odpornost.<\/i><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Znaki in simptomi<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 Vro\u010dina<\/p>\n<p><i>Ni vedno prisotna, je prvi znak infekcije.<\/i><\/p>\n<p>v\u00a0 Meningismus<\/p>\n<p><i>So znaki meningitisa, ki jih ne povzro\u010da vnetje mo\u017eganskih open.<\/i><\/p>\n<p>v\u00a0 Neje\u0161\u010dnost<\/p>\n<p>v\u00a0 Bruhanje<\/p>\n<p><i>Lahko je posledica sekreta iz nosu.<\/i><\/p>\n<p>v\u00a0 Diareja<\/p>\n<p><i>Blaga, lahko vodi v dehidracijo.<\/i><\/p>\n<p>v\u00a0 Bole\u010dine v trebuhu<\/p>\n<p><i>Napenjanje, zate\u010denost trebu\u0161nih bezgavk.<\/i><\/p>\n<p>v\u00a0 Zama\u0161en nos<\/p>\n<p>v\u00a0 Ka\u0161elj<\/p>\n<p><i>Lahko traja veliko \u010dasa.<\/i><\/p>\n<p>v\u00a0 Te\u017eko dihanje<\/p>\n<p>v\u00a0 Bole\u010dine v grlu<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Opazujemo in merimo<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 Frekvenco dihanja<\/p>\n<p><i>Tahipneja, bradipneja.<\/i><\/p>\n<p>v\u00a0 Globino<\/p>\n<p><i>Amplituda dihanja, koliko se prsni ko\u0161 ugrezne.<\/i><\/p>\n<p>v\u00a0 Napor<\/p>\n<p><i>Dispneja, \u017eelvino d. (otrok uvla\u010di glavo med ramena, kima z glavico v ritmu dihanja, nosnice plapolajo), hlastanje za zrakom.<\/i><\/p>\n<p>v\u00a0 Ritem dihanja<\/p>\n<p>v\u00a0 Temperaturo<\/p>\n<p><i>Ugotavljamo ali je pri\u0161lo do infekcije, opazujemo tudi bezgavke, izcedke iz nosu ali u\u0161es.<\/i><\/p>\n<p>v\u00a0 Ka\u0161elj<\/p>\n<p><i>Kdaj se pojavlja, kak\u0161en je.<\/i><\/p>\n<p>v\u00a0 Hropci<\/p>\n<p><i>Kdaj se pojavljajo \u2013 vdih\/izdih, piskajo\u010di,\u2026<\/i><\/p>\n<p>v\u00a0 Bole\u010dine<\/p>\n<p><i>V prsih, kje? Naj nam opi\u0161e.<\/i><\/p>\n<p>v\u00a0 Sputum<\/p>\n<p><i>Barva, konzistenca, volumen, viskoznost.<\/i><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Dispneja<\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Je sprememba v frekvenci, globini ali na\u010dinu dihanja, ki ne zagotavlja ustrezne izmenjave plinov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Anamneza<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 Alergije<\/p>\n<p>v\u00a0 Status dihanja:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 frekvenca<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 globina<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 simetri\u010dnost \u0161iritve prsnega ko\u0161a in ugrezanje<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 uporaba pomo\u017ene dihalne muskulature<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 plapolanje nosnic<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ka\u0161elj<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 fremitus<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 saturacija<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dihalni \u0161umi<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 stokanje v ritmu dihanja<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kimanje v ritmu dihanja<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Znaki dispneje pri dojen\u010dku<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 uvla\u010denje rebernih prostorov, lokov in celega prsnega ko\u0161a<\/p>\n<p>v\u00a0 plapolanje nosnic<\/p>\n<p>v\u00a0 stokanje v ritmu dihanja<\/p>\n<p>v\u00a0 tahikardijo<\/p>\n<p>v\u00a0 strah<\/p>\n<p>v\u00a0 utrujenost<\/p>\n<p>v\u00a0 nemir<\/p>\n<p>v\u00a0 razdra\u017eljivost<\/p>\n<p>v\u00a0 acidoza<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Cilji<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 saturacija bo nad 94%<\/p>\n<p>v\u00a0 frekvenca dihanja normalna<\/p>\n<p>v\u00a0 ob aktivnostih ne bo pretirano utrujen<\/p>\n<p>v\u00a0 prepre\u010deno bi \u0161irjenje infekcij<\/p>\n<p>v\u00a0 ka\u0161elj bo produktiven<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Na\u010drt<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 kontrola frekvence in globine dihanja na 2-4 ure<\/p>\n<p>v\u00a0 opazovanje nosnic, cianoze<\/p>\n<p>v\u00a0 merjenje saturacije<\/p>\n<p>v\u00a0 aplikacija kisika po naro\u010dilu<\/p>\n<p>v\u00a0 \u010di\u0161\u010denje dihalnih poti<\/p>\n<p>v\u00a0 primeren polo\u017eaj otroka<\/p>\n<p>v\u00a0 terapija po naro\u010dilu<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Dihalna stiska<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 ostanemo ob otroku<\/p>\n<p>v\u00a0 apliciramo th<\/p>\n<p>v\u00a0 prepre\u010dimo \u0161irjenje infekta<\/p>\n<p>v\u00a0 u\u010dimo ga pihanja balon\u010dkov<\/p>\n<p>v\u00a0 primerna temperatura prostora in 70-80% vlaga<\/p>\n<p>v\u00a0 lahka obla\u010dila<\/p>\n<p>v\u00a0 meritve tel. temp.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p align=\"center\">otitis media &#8211; ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA Z VNETJEM SREDNJEGA<\/p>\n<p align=\"center\">U\u0160ESA<\/p>\n<p>Vnetja srednjega u\u0161esa so pri malih otrocih relativno pogosta. Prav zato, je zelo<\/p>\n<p>pomembno, da jih pravo\u010dasno odkrijemo in ukrepamo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Zna\u010dilnosti<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 najpogosteje se pojavlja pri otrocih starih 6 mesecev do 2 leti,<\/p>\n<p>v\u00a0 ponovno se incidenca pove\u010da v starosti 5 -6 let,<\/p>\n<p>v\u00a0 do 7. leta pogostej\u0161e pri fantkih,<\/p>\n<p>v\u00a0 pogosteje pozimi, v gospodinjstvih z veliko dru\u017einskimi \u010dlani, posebej kjer kadijo ali ima dru\u017einski \u010dlan kroni\u010dni otitis media,<\/p>\n<p>v\u00a0 dojeni otroci imajo bistveno manj vnetij srednjega u\u0161esa od nedojenih.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Etiologija<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Srednje uho je skupek votlih prostorov, njen osrednji del je bobni\u010dna votlina, ki jo z<\/p>\n<p>nosnim delom \u017erela povezuje Evstahijeva cev, zadaj pa prehod z atrumom in drugimi<\/p>\n<p>pnevmati\u010dnimi deli bradavi\u010dnika.<\/p>\n<p>Pri vnetjih srednjega u\u0161esa je prizadeta vsa sluznica, vendar ne povsod enako.<\/p>\n<p>Najpogosteje so povzro\u010ditelji streptokoki, stafilokoki, pnevmokoki in virusi, ki pridejo<\/p>\n<p>v srednje uho po tubi iz vnetega nosnega \u017erela ali nosu. Vnetje lahko nastane tudi<\/p>\n<p>hematogeno pri \u0161krlatinki, o\u0161picah, influenci.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Vrste vnetja<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vnetja srednjega u\u0161esa so akutna ali kroni\u010dna, vodilno znamenje pa je naglu\u0161nost.<\/p>\n<p>Akutna vnetja so<\/p>\n<p>v\u00a0 kataralno<\/p>\n<p>Sluznica je nabrekla, Evstahijeva cev je zaradi otekle sluznice<\/p>\n<p>zaprta, bobni\u010d se vbo\u010di. Otrok je naglu\u0161en, v u\u0161esu \u010duti napetost, v u\u0161esu mu<\/p>\n<p>\u0161umi, pojavi se bole\u010dina.<\/p>\n<p>v\u00a0 gnojno<\/p>\n<p>Sluznica je zadebljenjena, hiperemi\u010dna, za\u010detni serozni izcedek se<\/p>\n<p>spremeni v gnojnega. Otrok se slabo po\u010duti, je utrujen, somnolenten, ima povi\u0161ano temperaturo, glavobol, bole\u010dino v u\u0161esu, je naglu\u0161en, v u\u0161esu mu \u0161umi, mastoid je ob\u010dutljiv na pritisk.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Posebnosti akutnega vnetja srednjega u\u0161esa pri dojen\u010dku in malem otroku:<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 Imunobiolo\u0161ki obrambni mehanizmi \u0161e niso dokon\u010dno razviti, dojen\u010dkova tuba auditiva je kratka, \u0161iroka, odprta in le\u017ei skoraj vodoravno.<\/p>\n<p>v\u00a0 Pneumati\u010dni sistem sen\u010dnice \u0161e ni razvit.<\/p>\n<p>v\u00a0 Pri novorojen\u010dku in dojen\u010dku prevladujejo splo\u0161na bolezenska znamenja: prebavne te\u017eave, sledi lahko izsu\u0161itev, povi\u0161ana temperatura.<\/p>\n<p>v\u00a0 Pri ve\u010djem otroku se pojavijo lokalna bolezenska znamenja. Bobni\u010d je brez odseva, moten, pri kataralnem vnetju ro\u017enat, pri gnojnem enakomerno rde\u010d, mesnat in izbo\u010den. Lahko je perforiran ali oblo\u017een z gnojem. Podro\u010dne bezgavke so bole\u010de in pove\u010dane.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Prepoznavanje vnetja srednjega u\u0161esa pri dojen\u010dku<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 dojen\u010dek joka, je razdra\u017eljiv, nemiren,<\/p>\n<p>v\u00a0 otrok drgne, cuka, se dr\u017ei za uho,<\/p>\n<p>v\u00a0 nagiba glavico na bolno stran,<\/p>\n<p>v\u00a0 je neutola\u017eljiv,<\/p>\n<p>v\u00a0 no\u010de jesti,<\/p>\n<p>v\u00a0 pojavi se vro\u010dina.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Zdravljenje<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 antibiotiki lokalno ali sistemsko,<\/p>\n<p>v\u00a0 topli obkladki na u\u0161esa. Otroku uho toplo ogrevamo, le\u017ei naj na bolni strani, da se olaj\u0161a drena\u017ea. \u010ce otroku bolj prija, lahko bolno uho tudi ohlajamo.<\/p>\n<p>v\u00a0 po potrebi dajemo analgetike,<\/p>\n<p>v\u00a0 redno \u010distimo sluhovod s sterilnim tamponom,<\/p>\n<p>v\u00a0 izpihovanje in \u010di\u0161\u010denje noska redno, kapljice za zmanj\u0161anje nabreklosti sluznice nosu 3 x na dan,<\/p>\n<p>v\u00a0 antipiretiki po potrebi,<\/p>\n<p>v\u00a0 ustrezna prehrana, hidracija,<\/p>\n<p>v\u00a0 opozorimo star\u0161e, da otrok slab\u0161e sli\u0161i, naj govorijo pred njegovim obrazom, da jih vidi in nekoliko glasneje, \u010de so otroku vstavili timpanalne cevke star\u0161e opozorimo, da otrok u\u0161esa ne sme zmo\u010diti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><span style=\"text-decoration: underline;\">Cilji ZN<\/span><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>v\u00a0 zmanj\u0161evanje bole\u010dine,<\/p>\n<p>v\u00a0 laj\u0161anje drena\u017ee,<\/p>\n<p>v\u00a0 preventiva komplikacij in recidiva,<\/p>\n<p>v\u00a0 zdravstvena vzgoja dru\u017eine in star\u0161ev,<\/p>\n<p>v\u00a0 nudenje \u010dustvene podpore dru\u017eini.<\/p>\n<p>v\u00a0 Preventiva otitis media:<\/p>\n<p>v\u00a0 otroka dajemo v polsede\u010di polo\u017eaj med hranjenjem,<\/p>\n<p>v\u00a0 spoznavamo zgodnje znake vnetja u\u0161esa (otrok se vle\u010de za uho, je siten),<\/p>\n<p>v\u00a0 zagotovimo troku zrak brez cigaretnega dima.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Koncept prakse osnovane na znanstvenih dokazih &nbsp; Ta koncept pomeni sistemati\u010dno revizijo in oceno znanstvenih dokazov in vnos v prakso. Potrebujemo soglasje star\u0161ev in otroka, moramo obve\u0161\u010dati. &nbsp; Posebnosti: &nbsp; Od MS se zahteva splo\u0161na znanja (opazovanje,\u2026) Vklju\u010dujemo tudi igro (otrok se sprosti) &nbsp; Cilji: &nbsp; Zdrav razvoj otroka Pomembna integriteta dru\u017eine Rutina, jo vzdr\u017eujemo &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/urejeno-gradivo-za-nego-otroka-2014\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Urejeno gradivo za nego otroka 2014<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[934],"tags":[1934,1975,1936],"class_list":["post-2491","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-letnik-zdravstvena-nega-otroka-in-mladostnika","tag-gradivo-za-nego-otroka","tag-gradivo-za-zdravstveno-nego-otroka","tag-zn-otroka"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2491","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2491"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2491\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2491"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2491"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2491"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}