{"id":2493,"date":"2014-01-03T12:35:08","date_gmt":"2014-01-03T11:35:08","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2493"},"modified":"2014-01-03T17:57:19","modified_gmt":"2014-01-03T16:57:19","slug":"ovire-in-motnje-v-komunikaciji-v-zdravstveni-negi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/ovire-in-motnje-v-komunikaciji-v-zdravstveni-negi\/","title":{"rendered":"Ovire in motnje v komunikaciji v zdravstveni negi"},"content":{"rendered":"
Kakovost \u017eivljenja je odvisna od kakovosti komunikacije. Komunikacija ljudi zbli\u017euje, lahko pa jih tudi razdvaja. Za to je zna\u010dilno, da do njega pride zaradi nesprejemanja druga\u010dnosti. Oseba, ki ne sprejema druga\u010dnosti drugih, si je ustvarila bistveno komunikacijsko omejitev, ki lahko zelo hitro pripelje do konfliktov. Konflikt ve\u010dinoma ni ni\u010d drugega, kot zanikanje potreb drugih, zavra\u010danje njihove duhovno-religiozne usmeritve, njihove identitete, njihovih vrednot, vedenjskih vzorcev ali morda celo telesnih zna\u010dilnosti. \u010ceprav \u017eivimo na istem svetu in na nek na\u010din do\u017eivljamo podobne dogodke, svetu in dogodkom pripisujemo razli\u010den pomen. Nanje se odzivamo v skladu s svojimi izku\u0161njami in prepri\u010danji ter v skladu s kulturo iz katere izhajamo. Dogodki in okoli\u0161\u010dine so sami po sebi nevtralni. Negativni ali pozitivni pomen jim dajemo sami.\u00a0<\/address>\n

Da bi v smislu komunikacije napredovali, je bistveno, da prese\u017eemo zgoraj omenjene omejitve in pri\u010dnemo druge do\u017eivljati kot ljudi, ki so nam enakopravni. Ne glede na status. Ne glede na izobrazbo. Vsi ljudje smo inteligentni. \u010ceprav se nekdo morda ni nau\u010dil niti pisati, je v njem izjemen vir znanj, ve\u0161\u010din ter sposobnosti, ki jih nima nekdo drug, ki je magister, doktor ali katerakoli oseba, ki je \u0161la skozi formalne izobra\u017eevalne in\u0161titucije. Vsi ljudje se nenehno u\u010dimo. Skozi na\u0161e zaznavne kanale, vid, sluh, otip, okus in vonj, sprejmemo informacije. Na\u0161 um jih bele\u017ei, razvr\u0161\u010da, primerja, ohranja v logi\u010dni um (spomin) ali odlaga v nezavedno. In kasneje je mo\u010d te podatke, informacije, izkustva priklicati nazaj ter jih tudi uporabiti, \u010de nastopi potreba po tem. (1)<\/p>\n

Razlike med ljudmi so prilo\u017enost za rast. Ko pri\u010dnemo druge spo\u0161tovati in jih jemati kot nam enakopravne, se izbolj\u0161a na\u0161a komunikacija z njimi. S tem dobimo prilo\u017enost, da spoznamo nov svet, druga\u010dne kulture, druga\u010dne obi\u010daje, druga\u010dne narode\u2026 (1)<\/p>\n

Ne glede na to, s kolik\u0161no trdnostjo se kdo oklepa svojih na\u010del, prepri\u010danj in vrednot, v dana\u0161njem \u010dasu in dana\u0161njem svetu se ne more izogniti spremembam. Globalizacija, migracije, me\u0161anje kultur in nacij ter tehnologija, so dejavniki, ki od nas zahtevajo ve\u010djo pro\u017enost, prilagodljivost in pripravljenost na spreminjanje obstoje\u010dih vzorcev. In ko se spremenimo, se spremeni tudi svet okoli nas. (1)<\/p>\n

 <\/p>\n

2\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0motnje v komunikaciji v zdravstveni negi<\/h1>\n

Posledice motenj v komunikaciji so lahko napake pri delu, ki se odra\u017eajo v slab\u0161i kakovosti dela in lahko privedejo v zdravstvu do nepopravljivih posledic. Vsak ima svoja osebna merila, ki jih mora v delovnem okolju uskladiti z merili drugih \u2013 sodelavcev, nadrejenih, bolnikov in obiskovalcev. Taka pravila ali merila se imenujejo slu\u017ebena merila. Zaposleni v zdravstveni negi upo\u0161tevajo Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Na\u010delo VII pravi: \u00bbZdravstvena obravnava varovancev naj predstavlja skupno prizadevanje strokovnjakov razli\u010dnih zdravstvenih poklicev: medicinska sestra priznava in spo\u0161tuje delo sodelavcev\u00ab. Poznana so tudi dru\u017ebena merila, ki ozna\u010dujejo zbirko bolj ohlapnih pravil, ki so uveljavljena v nekem kulturnem obmo\u010dju, ki regulirajo pravice in varnost v okolju in jih morajo vsi zaposleni V medsebojnih odnosih se je potrebno zavedati, da vsako novo sre\u010danje postane gradbeni kamen za pretekle izku\u0161nje, ki pa dajejo energijo za prihodnja sre\u010danja. Komunikacija medicinske sestre z bolniki in sodelavci je integralni del poklicnega delovanja medicinske sestre. Medsebojne komunikacije dajejo obliko, smer in vsebino njenemu delovanju in ji zagotavljajo samoaktualizacijo in samopotrjevanje v poklicu. se odlo\u010di za ta poklic in vztraja v njem, je lahko sre\u010den in zadovoljen samo, \u010de se vse \u017eivljenje u\u010di, opazuje in osebnostno ter poklicno raste in zori v medsebojnih odnosih.(2)<\/p>\n

 <\/p>\n

2.1\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Najpogostej\u0161e motnje v komunikaciji<\/h2>\n

Motnje pri komuniciranju lahko nastanejo na strani oddajnika, sprejemnika ali v komunikacijskem kanalu. Do motenj lahko pride v katerikoli fazi procesov na strani oddajnika, sprejemnika ali v komunikacijskem kanalu. Komuniciranje ote\u017eujejo motnje, ki imajo zna\u010daj: \u2013 pomanjkljivosti same organizacijske strukture;(7)<\/p>\n

\u2013 psiholo\u0161kih dejavnikov pri ljudeh, udele\u017eencih med procesom komuniciranja;(7)<\/p>\n

\u2013 hote ali nehote povzro\u010denih napak ljudi med procesom komuniciranja (7)<\/p>\n

Pravila vedenja za zdravstvene strokovnjake opredeljuje Edelmann kot niz pravil. Zdravstveni strokovnjaki naj bi, poslu\u0161ali paciente, jih obve\u0161\u010dali, informirali ter preverili ali so informacijo razumeli, ponudili ustrezno podporo, svetovanje. Izkazovali naj bi spo\u0161tovanje do pacientov ter sodelavcev, se izogibal neprimernemu razkrivanju samega sebe, se izogibal preveliki meri vpletenosti v odnosu do pacienta kot tudi do sodelavca. Z druge strani naj bi pacient poslu\u0161al zdravstveno osebje, upo\u0161teval nasvete in navodila, navedel vse informacije, ki lahko prispevajo k izbolj\u0161anju zdravja,spo\u0161toval naj bi zasebnost zdravstvenih strokovnjakov. Z ene ali druge strani lahko prihaja do motenj v komunikaciji, zato lahko nastane konfliktna situacija. Berne je odkril, da so paralelne transakcije v katerikoli interakciji produktivne ,medtem ko kri\u017ene ali prikrite vodijo k zaustavitvi komunikacije. Vsak poskus re\u0161evanja konflikta mora temeljiti na paralelnih transakcijah , kar pomeni, da odziv prihaja iz tistega stanja ega, ki je bilo naslovljeno. Ljudje, ki nudijo pomo\u010d drugim bi to po\u010deli la\u017eje in bolje, \u010de bi razumeli kako ljudje funkcionirajo.(6)<\/p>\n

 <\/p>\n

Najpogostej\u0161e motnje v komunikaciji med sodelavci v negovalnem timu s strani oddajnika lahko opredelimo kot narobe razumljena navodila, lastno negotovost, strah pred vpra\u0161anji sodelavca, brezbri\u017enost, podcenjevanje pomena informacij za delo, napa\u010dne predstave \u00bbsaj me tako ne razume\u00ab, neurejeno in nejasno govorjenje, pomanjkanje stikov, \u010dasovno stisko.(2)<\/p>\n

Najpogostej\u0161e motnje v komunikaciji med sodelavci v negovalnem timu s strani sprejemnika pa lahko opredelimo kot brezbri\u017enost, pomanjkanje \u010dasa, neustrezen odnos, stereotipne odgovore, neodkritost, neustrezno odzivanje, jemanje poguma s kretnjami in mimiko.(8)<\/p>\n

Postavlja se vpra\u0161anje komunikacijskega udobja in motenj pri komuniciranju med medicinskimi sestrami in tehniki zdravstvene nege. V iskanju odgovora na zastavljeno vpra\u0161anje je uporabljen koncept prou\u010devanja s vsebinske, \u010dasovne, \u010dustvene in prostorske plati. Motnje, ki povzro\u010dajo komunikacijsko neudobje, so lahko na strani tistega, ki sporo\u010dilo po\u0161ilja (oddajnik) ali pa na strani tistega, ki sporo\u010dilo sprejema (sprejemnik). Lahko prihaja do ovir in motenj v komunikacijskem kanalu ali v sami vsebini sporo\u010dila. Motnje, ki povzro\u010dajo komunikacijsko neudobje, so analizirane s stali\u0161\u010da, da do njih prihaja, ker nekdo vsebine ne razume, je ne \u017eeli razumeti ali pa je le-ta poslana na neprimeren na\u010din.(2)<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

2.2\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Raziskava na podro\u010dju motenj v komunikaciji<\/h2>\n

Raziskava je pokazala, da je komuniciranje v Splo\u0161ni bolni\u0161nici Maribor na internih oddelkih udobno, saj prevladuje mnenje, da se vpra\u0161ani s sodelavci lahko pogovarjajo o \u010demerkoli, kadarkoli, kakorkoli in kjerkoli. To bi lahko podprli in bili tega veseli, pa vendar se moramo zavedati, da so teme, ki ne spadajo v na\u0161e delovno okolje, da z njo in z na\u010dinom komuniciranja morda spravljamo sodelavce v zadrego. Raziskava nam tudi poka\u017ee, da v komunikaciji prihaja do motenj, ker nekdo hote ali nehote vsebine ne \u017eeli razumeti ali pa je ta poslana na neprimeren na\u010din. Ugotovili smo tudi, da prihaja do motenj v komuniciranju in posledice teh so lahko napake pri delu in slabi medsebojni odnosi. Zaradi tega so mo\u017eni konflikti, ki ru\u0161ijo medsebojne odnose in slab\u0161ajo raven kakovosti dela. V zdravstveni negi pa lahko to pripelje do nepopravljivih napak. Vsekakor so stvari in teme, ki niso primerne za delovno okolje in s katerimi morda lahko spravimo sodelavca v neprijeten polo\u017eaj. Rezultati ankete pa ka\u017eejo veliko mero zaupanja med sodelavci, da si lahko zaupajo pravzaprav \u00bbvse\u00ab. Zaupanje je vsekakor osnova medsebojnega sodelovanja in oblikovanja negovalnih timov. Rezultata bi vsekakor lahko bili veseli, \u010de bi velika ve\u010dina anketirancev odgovorilo, da se ne strinja. Poleg tega, da obstajajo pogovori, ki ne spadajo na delovno mesto in v slu\u017ebeno okolje je prav tako pomemben \u010das pogovora. V bolni\u0161ko sobo in k bolniku ne spadajo pogovori o na\u0161ih otrocih, partnerjih, doma\u010dih opravilih. V bolni\u0161ki sobi in pri bolniku se pogovarjamo le z njim in le o njem. Z bolniki ne razpravljamo o drugih bolnikih, na kar bi nas ti velikokrat radi napeljali (poklicna skrivnost). Vse, kar nam zaupa sodelavec, je samo za na\u0161a u\u0161esa. Morda bi ta trditev dr\u017eala za dru\u017eenje s sodelavci v prostem \u010dasu in ne na delovnem mestu. Velikokrat moramo obvladati svoj temperament in upo\u0161tevati bonton na delovnem mestu in obdr\u017eati mnenje zase. V zdravstvu je prisotna velika hierarhi\u010dna razlika med zdravniki in negovalnim osebjem, kar se odra\u017ea v medsebojnih odnosih med tema dvema poklicema v zdravstvu. Rezultati ka\u017eejo na veliko zaupanje med sodelavci, saj se jih veliko ne strinja s trditvijo, da nekdo morda namerno ne \u017eeli razumeti vsebine sporo\u010dila, ki mu jo sporo\u010damo. Medsebojno sodelovanje in zaupanje nam vsekakor laj\u0161a vsakdanje delo. Predvsem bi lahko rekli, da se to opa\u017ea pri naj\u0161tevilnej\u0161ih poklicih v zdravstvu \u2013 zdravniki in medicinskih sestrah in tehnikih zdravstvene nege. Medsebojno sodelovanje je uspe\u0161no in mora biti v interesu vsem udele\u017eencem. Na veliko zaupanje med sodelavci ka\u017ee trditev, da menijo, da se lahko s sodelavci pogovarjajo karkoli, \u010deprav so na samo zastavljeno vpra\u0161anje odgovorili, da do konfliktov prihaja ravno zaradi nezaupanja med sodelavci. Nekako so mnenja anketirancev pri tem vpra\u0161anju enakomerno razdeljena med strinjanjem in nestrinjanjem s trditvijo. Verjetno je velikokrat vzrok za konflikt potrebno iskati v druga\u010dnih stali\u0161\u010dih in prepri\u010danjih, \u010deprav ta sama po sebi ne pomenijo konflikta.(2)<\/p>\n

2.3\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mo\u017ene re\u0161itve pri motnjah v komunikaciji<\/h2>\n

Za izbolj\u0161anje in realizacijo profesionalne komunikacije med medicinskimi sestrami je potrebno v negovalnih in zdravstvenih timih izpeljati organizacijsko vizijo, ki bo dopu\u0161\u010dala timsko delitev dela. Delovanje tima in medsebojna komunikacija bosta s tem u\u010dinkovitej\u0161a. Uspe\u0161no timsko delo je sinteza aktivnosti in medsebojnega sodelovanja vseh \u010dlanov. Posameznik naj bo v odnosu do drugih pripravljen anga\u017eiranosti, samodiscipline, prilagodljivosti, pripravljen na sodelovanje, prevzemanje odgovornosti in soodgovornosti. Rezultati raziskave so izziv vsem medicinskim sestram, da spoznajo sebe, svoj odnos do bolnika, odnos do sodelavcev v timih. Odnosi v negovalnih timih \u0161e ne ka\u017eejo prvine dinami\u010dnosti tima. Uvajanje demokrati\u010dnosti v skupino je dolgotrajen proces. \u010clani tima se morajo zavedati, da so strokovnjaki v izvajanju zdravstvene nege in da so s partnerskim sodelovanjem dol\u017eni ponuditi kakovostno zdravstveno nego. To je z zavedanjem odgovornosti, pravic in dol\u017enosti vsakega posameznika v timu. Velika nedemokrati\u010dnost dolo\u010denih negovalnih timov se ka\u017ee v odnosih do mlaj\u0161ih, novosprejetih pripravnikov in \u0161tudentov. Rezultati ka\u017eejo, da do medsebojnih \u00bbkratkih stikov \u00ab, ki lahko vodijo v konflikt ali napake pri delu, pripeljejo neprimerno poslana sporo\u010dila. Morda smo izbrali neprimerno komunikacijsko pot ali pa smo sporo\u010dilo poslali v preve\u010d zapleteni obliki za sprejemnika. Vedno moramo vedeti s kom smo v kontaktu Zgodi se, da vodja meni, da v svoji funkciji ni uspe\u0161en, ker mu to ni dano. Te\u017eava pa ni v talentu, ampak v volji. Vodenja se da nau\u010diti, seveda pa je za to potreben \u010das. \u010ceprav so dolo\u010deni vodje negovalnih timov nedvomno strokovno podkovani, se pojavijo te\u017eave, \u010de ni prisotna tudi \u00bb\u010dlove\u0161ka plat\u00ab. Dober vodja je strokovnjak in \u010dlovek hkrati. Zdravstvena nega ni izoliran proces, poteka s sodelovanjem bolnika, njegove dru\u017eine in \u0161ir\u0161e skupnosti. Je sestavni del multidisciplinarnega dela. Profesionalna koordinacija aktivnosti zdravstvenega in negovalnega tima je pot do uspeha in u\u010dinkovitosti medsebojnih odnosov. Sodobni trendi v poslovanju javnih zavodov opozarjajo na to, da bomo v prihodnosti uspe\u0161nej\u0161i, \u010de bo vodenje in sodelovanje zasnovano na zaupanju, spo\u0161tovanju, etiki, morali in zado\u0161\u010denju zaposlenih po njihovem osebnem razvoju. Uspe\u0161no vodeni in motivirani zaposleni niso ve\u010d naklju\u010dje, temve\u010d plod na\u010drtovanega in strokovnega dela vodstvenega kadra z zaposlenimi.(2)<\/p>\n

 <\/p>\n

3\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0Ovire v komunikaciji<\/address>\n

Pri komunikaciji je pomembno spo\u0161tovanje sogovornika. Posameznika moramo obravnavati kot osebnost in obravnavati individualno. Ne smemo prizadeti njegovega samospo\u0161tovanja, ker s tem prizadenemo njegovo osebnost, \u017eelje, cilje in pri\u010dakovanja, katera ima. Pustiti mu moramo njegovo lastno mi\u0161ljenje. To je pot, po kateri sporo\u010dilo potuje. Bistvo sporo\u010danja je dose\u017eeno, ko pacient sprejme sporo\u010dilo, ga razume, uporabi in na njega odgovori . (3)
\nOvire oziroma motnje v komunikaciji lahko nastopijo s strani oddajnika (medicinska sestra) in prejemnika (pacient). Nenazadnje pa lahko motnje nastanejo tudi v komunikacijskem kanalu, komunikacijski poti (\u0161umi, motnje). (3)
\nNajpogostej\u0161e motnje s strani medicinske sestre so:
\n– neurejeno, nejasno govorjenje,
\n– narobe podana navodila,
\n– tiho, nerazlo\u010dno govorjenje,
\n– lastna negotovost,
\n– strah pred vpra\u0161anji pacienta,
\n– brezbri\u017enost,
\n– neodkritost,
\n– neustrezno odzivanje,
\n– podcenjevanje pomena informacije za pacienta,
\n– \u010dasovni pritisk,
\n– sporo\u010dilo je lahko nerazumljivo,
\n– ne obvlada tujega jezika,
\n– uporablja strokovno terminologijo,
\n– hitro govorjenje. (3)<\/p>\n

Najpogostej\u0161e motnje s strani pacienta so: – nezmo\u017enost, da bi se izrazil,
\n– skrite izjave,
\n– pojav bole\u010dine,
\n– okvarjen sluh,
\n– duhovna pasivnost,
\n– pomanjkanje pozornosti, neposlu\u0161nost,
\n– strah pred spra\u0161evanjem,
\n– strah pred odgovarjanjem,
\n– strah pred avtoriteto, – srame\u017eljivost,
\n– depresija,
\n– agresija
\n(3)<\/p>\n

[wp_ad_camp_1]<\/p>\n

 <\/p>\n

3.1\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Komunikacija z gluhim pacientom<\/h2>\n

Gluhe in naglu\u0161ne osebe se med seboj razlikujejo tako kot sli\u0161e\u010de osebe. Upo\u0161tevati moramo stopnjo izgube sluha, \u010das nastanka izgube sluha in sposobnost govora. Pacient ima lahko individualni slu\u0161ni aparat, kar pomeni, da ne sli\u0161i slab\u0161e, ampak predvsem druga\u010de. Znati mora poslu\u0161ati, za kar pa so pomembne tudi akusti\u010dne razmere v prostoru. Hrup naj ne bi presegel 40 dB.
\nPri komuniciranju z gluhim in naglu\u0161nim moramo biti v \u010dasu govorjenja obrnjeni proti njemu. Ko govorimo se ne premikamo po prostoru, si ne zatiskamo ust, uporabljamo pisne informacije. Za razumevanje in informacije potrebujejo ve\u010d \u010dasa, ko pa preverjamo podano informacijo moramo spremljati tudi neverbalne reakcije .(3)
\nKo pridejo gluhi ali naglu\u0161ni pacienti na bolni\u0161ko zdravljenje, ima pacient mo\u017enost, da se dogovori s prevajalcem za vsak obisk pri zdravniku. Zavod za zdravstveno zavarovanje (v nadaljevanju ZZZS) pla\u010da stro\u0161ke prevajalca, saj to sodi med storitve ZZZS v \u010dasu bivanja v bolni\u0161nici (3)<\/p>\n

3.2\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Komunikacija z slepim pacientom<\/h2>\n

Ob pristopu lahko uporabimo dotik z roko. Vedno moramo prehod v telesno komunikacijo napovedati. Nameravan telesni dotik napovedujemo tudi pri vseh kasnej\u0161ih sre\u010danjih. Pred izvajanjem aktivnosti zdravstvene nege, kot so obra\u010danje, izvajanje higiene, vstajanje, preme\u0161\u010danje v invalidski vozi\u010dek, dajanje terapije, vedno pripravimo bolnika tako, da mu povemo, kaj in kako bomo delali .Nivo pogovora, ki ga razvijamo v komunikaciji s slepim ali slabovidnim bolnikom, naj bo \u010dim bolj naraven. Pozorni moramo biti, koliko vidnih sposobnosti je \u0161e ohranjenih oziroma koliko vidi in ali se giblje samostojno. V primeru, da gre za popolnoma slepega, je \u0161e zlasti pomembna natan\u010dna razlaga o vsem, kar se pri\u010dakuje od njega ter preverjanje sprejete informacije. Pri komunikaciji moramo \u010dim bolj upo\u0161tevati nedvoumen in to\u010den na\u010din sporo\u010danja. Opisati mu je potrebno sobo oziroma prostor, kjer se nahaja, kak\u0161na je ta soba in poti, katere bo uporabljal v tem \u010dasu.(3)
\nRed in to\u010dnost sta za slepe velikega pomena. Vsaka stvar mora imeti svoje mesto, vzdr\u017eevati se mora red. Ko vodimo slepega, se ta oprime na\u0161e roke, sproti mu govorimo, kje smo. \u010ce so o\u017eji predeli, je vode\u010di vedno pred slepim. Ne pu\u0161\u010damo ga samega sredi prostora, vedno mu ponudimo sede\u010d ali pa ga pospremimo do trdne opore. Pri branju \u010dasopisa mu vedno preberemo vse naslove, da se potem sam odlo\u010di, kaj \u017eeli poslu\u0161ati. Z upo\u0161tevanjem na\u0161tetega lahko torej slepemu precej olaj\u0161amo bivanje v novem okolju (3)<\/p>\n

3.3\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Komunikacija z otrokom<\/h2>\n

Namen komunikacije s pacientom ni zgolj posredovanje informacij pacientu ali zbiranje podatkov o njem, temve\u010d spodbujanje aktivnega sodelovanja pacienta v procesu zdravstvene nege. Komunikacijo med pacientom in medicinsko sestro imenujemo terapevtska komunikacija, ki je nepogre\u0161ljiv element u\u010dinkovitega sodelovanja med njima. Cilj take komunikacije je dose\u010di tak odnos s pacientom in njegovimi svojci, da bodo brez zadr\u017ekov in strahu izra\u017eali svoje potrebe, zelje in pri\u010dakovanja. Medicinska sestra lahko s pacientom in njegovimi svojci uspe\u0161no komunicira le, \u010de razume sebe, sogovornika in \u010de spo\u0161tuje ljudi .(3)<\/p>\n

3.4\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Komunikacija med zdravnikom in bolnikom<\/h2>\n

Dru\u017eboslovne raziskave so pojasnile naravo in te\u017eave v komunikaciji med bolnikom in zdravnikom. Razvoj komunikacijskih spretnosti se \u017ee za\u010denja na primarni ravni ter izobra\u017eevalnih programih. Socialne strukture ovirajo komunikacijo, vendar se \u0161e ne tretirajo kot problemati\u010dne. Zdravniki pogosto podcenjujejo \u017eelje bolnikov po informacijah. Prenos informacij je velikokrat povezan z zna\u010dilnostmi bolnikov(spol,izobrazba,dru\u017ebeni razred,prognoza),zdravnikov(socialni razred, dojemanje informacij s strani pacientov) ter klini\u010dnega stanja( \u0161t. Bolnikov). Zdravni\u0161ke sposobnosti neverbalnega komuniciranja so povezane z izidi oskrbe kot so zadovoljstvo ter spo\u0161tovanje. Velikokrat se zgodi, da zdravniki zanemarjajo proces komunikacije in tako tudi bolnike. V prihodnosti je za\u017eelena bolj\u0161a komunikacija s strani zdravnikov, ker bodo tako spodbudili tudi pravilno komunikacijo s strani bolnikov.(5)<\/p>\n

4\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0ZAKLJU\u010cEK<\/address>\n

 <\/p>\n

Specifika v komunikaciji pa so prav zdravstven delavci, od katerih se pri\u010dakuje, da pri svojem delu uporabljajo podporno in empati\u010dno komuniciranje (nebesedno in besedno) pri komunikaciji s sodelavci in pacienti ali svojci kot uporabniki zdravstvenih storitev. Prav ti naj bi potrebovali podporo in pomo\u010d v zdravju in bolezni, ki jo zdravstveni delavci nudijo, po mnenju nekateri avtorjev, tudi z u\u010dinkovito komunikacijo, ki na pacienta ali svojce vpliva pozitivno. Ne spra\u0161ujemo se pa nikoli, kako vplivata komunikacija in interpersonalne kompetence na zdravje in po\u010dutje samih zdravstvenih delavcev. Podporna in empati\u010dna komunikacija namre\u010d pove\u010dujeta samou\u010dinkovitost, soo\u010danje s konfliktnimi situacijami, dogodki in stresom, povezujeta ljudi, pove\u010dujeta kakovost \u017eivljenja, oblikujeta dobre odnose in izra\u017eata visoka eti\u010dna na\u010dela (skrb za drugega, odgovornost, zaupanje in so\u010dutje) .Razli\u010dne \u0161tudije, ki jih predstavljajo Bovier et al.predstavljajo vpliv razli\u010dnih faktorjev na zadovoljstvo zdravstvenih delavcev pri delu. Prav tako pa se povezuje zadovoljstvo pri delu s stresom. Bolj kot je zdravstveni delavec zadovoljen s svojim delom, manj ima znakov preobremenitve \u2013 \u00bbsindrom preobremenjenosti\u00ab(4)<\/p>\n

 <\/p>\n

\u00a0<\/address>\n
5\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 SEZNAM VIROV<\/address>\n
    \n
  1. http:\/\/www.vodja.net\/index.php?blog=1&p=115&more=1&c=1&tb=1&pb=1(7.6.2012)<\/a><\/li>\n
  2. http:\/\/www.obzornikzdravstvenenege.si\/Celoten_clanek.aspx?ID=928348df-f145-4823-919a-ca38ae7b1b59(7.6.2012)<\/a><\/li>\n
  3. http:\/\/sciget.com\/Predogled\/977\/3191fee7a754aa9326b63d2c1c7f1fb24509254e(8.6.2012)<\/a><\/li>\n
  4. http:\/\/zbornica-zveza.si\/dokumenti\/sekcije\/Odlicnost-v-zdravstvu-Odprti-za-nove-ideje.pdf#page=70(8.6.2012)<\/a><\/li>\n
  5. http:\/\/jama.jamanetwork.com\/article.aspx?volume=252&issue=17&page=2441(8.6.2012)<\/a><\/li>\n
  6. Rungapadiachy D.M., Medosebna komunikacija v zdravstvu, Ljubljana Educy 2003,(237,238,239,65,52)<\/li>\n
  7. Florjan\u010di\u010d J, Ferjan M. Management poslovnega komuniciranja. Kranj: Moderna organizacija, 2000.<\/li>\n
  8. Cimerman Kac R. Profesionalna komunikacija v negovalnem timu. Maribor: Visoka zdravstvena \u0161ola<\/li>\n<\/ol>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Kakovost \u017eivljenja je odvisna od kakovosti komunikacije. Komunikacija ljudi zbli\u017euje, lahko pa jih tudi razdvaja. Za to je zna\u010dilno, da do njega pride zaradi nesprejemanja druga\u010dnosti. Oseba, ki ne sprejema druga\u010dnosti drugih, si je ustvarila bistveno komunikacijsko omejitev, ki lahko zelo hitro pripelje do konfliktov. Konflikt ve\u010dinoma ni ni\u010d drugega, kot zanikanje potreb drugih, zavra\u010danje … Preberi ve\u010d o Ovire in motnje v komunikaciji v zdravstveni negi<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[232],"tags":[1757,1067,1976],"class_list":["post-2493","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-komunikacija-v-zn-teamu-s-supervizijo","tag-komunikacija-v-zdravstveni-negi","tag-komunikacija-v-zn","tag-ovire-in-motnje-v-komunikaciji-v-zdravstveni-negi"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2493","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2493"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2493\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2493"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2493"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2493"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}