Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje patrona\u017eno varstvo kot posebno obliko
\nzdravstvenega varstva, ki zajema aktivno zdravstveno in socialno varstvo posameznika, dru\u017eine in
\nskupnosti, ki so zaradi biolo\u0161kih lastnosti ali dolo\u010denih obolenj posebno ob\u010dutljivi na vplive okolja.
\nV sklopu delovanja patrona\u017enega varstva so vse skupine prebivalcev, od njih pa so najbolj ogro\u017eene
\nskupine novorojen\u010dkov, dojen\u010dkov, majhnih in pred\u0161olskih otrok, osnovno\u0161olska in srednje\u0161olska
\nmladina, delavci, bolniki s kroni\u010dnimi degenerativnimi boleznimi, invalidi, starostniki, prebivalci in
\npriseljenci v velikih mestih in industrijskih sredi\u0161\u010dih ter brezdomci in begunci. Na teh skupinah je
\npotreben dodaten poudarek in posebna skrb, saj se znotraj njih la\u017eje pojavijo zdravstvene te\u017eave in
\njih posamezniki iz teh skupin tudi te\u017eje re\u0161ujejo zaradi pomanjkanja znanja, sposobnosti ali sredstev
\n(Horvat, 2009).
\nKo primerjamo Slovenijo in Italijo opazimo predvsem veliko podobnosti, kot na primer zavest o
\npomenu dru\u017eine kot glavnega oskrbnika ostarelega, obremenjenosti delavcev, pa tudi razlik, kot je
\ndostop do sredstev za oskrbo.
\n2 NAMEN IN CILJ
\nNamen seminarske naloge je s pomo\u010djo pregleda literature predstaviti aktivnosti v patrona\u017enem
\nvarstvu na primarnem nivoju ter prikazati razlike in podobnosti v delovanju patrona\u017ee v Sloveniji
\nin Italiji. Cilj naloge je ugotoviti ali bi bilo potrebno v slovenskem prostoru uvesti izbolj\u0161ave v
\nprimerjavi z Italijo ali pa je trenutno stanje zadovoljivo.
\n3 PATRONA\u017dNO VARSTVO
\nPatrona\u017eno zdravstveno varstvo v Sloveniji je svoje za\u010detke dobilo v zgodnjem 20. Stoletju z
\nAngelo Bo\u0161kin, ki je bila s prvim dekretom v Sloveniji in Jugoslaviji postavljena za skrbstveno
\nsestro, ki je bila predhodnica dana\u0161nje patrona\u017ene medicinske sestre. Patrona\u017eno varstvo v Sloveniji
\nje organizirano na primarni ravni zdravstvenega varstva kot samostojna slu\u017eba v zdravstvenih
\ndomovih in v obliki samostojne dejavnosti zasebnih izvajalcev s koncesijo.
\nSubjekti v patrona\u017enem zdravstvenem varstvu so posameznik, dru\u017eina in skupnost. Te skupine so
\nmed seboj povezane in vplivajo druga na drugo (Horvat, 2009; \u0160u\u0161ter\u0161i\u010d in sod., 2006).
\nKonda A, Suzana N. Patrona\u017eno varstvo v Sloveniji in Italiji<\/p>\n
Patrona\u017eno varstvo s pomo\u010djo svojih slu\u017eb izvaja zdravstveno-socialno obravnavo posameznika,
\ndru\u017eine ali skupnosti ali klasi\u010dno polivalentno patrona\u017eno obravnavo, ki zajema obravnavo
\nnose\u010dnice, otro\u010dnice, novorojenca, dojen\u010dka, malega otroka, kroni\u010dnega bolnika, bolnika z
\nzdravstveno nego na domu pa tudi starostnika, dru\u017eine in lokalne skupnosti. To so dejavnosti na
\npreventivnem podro\u010dju. Na kurativnem podro\u010dju izvaja patrona\u017ena medicinska sestra zdravstveno
\nnego bolnika na domu za izvajanje katere potrebuje delovni nalog osebnega izbranega zdravnika
\nobravnavanega posameznika (Horjak, 2008). Bucaj in sodelavci (2012) pravijo, da je cilj doma\u010de
\noskrbe dobra zdravstvena nega z zdravni\u0161kim sodelovanjem in hkrati vpletanje socialne in
\npsiholo\u0161ke podpore posamezniku v obravnavi in njegovi dru\u017eini.
\nPatrona\u017ena medicinska sestra v svojem delovnem obsegu aktivno skrbi:
\n\u2010 za zdravstveno stanje pacientov v dolo\u010denem zdravstvene obdobju,
\n\u2010 razvija programe promocije zdravja,
\n\u2010 spodbuja pacienta k \u010dim ve\u010dji skrbi za lastno zdravje in zdravje dru\u017ein in
\n\u2010 poglobljeno individualno obravnavo zahtevajo prednostne skupine prebivalstva zaradi svojih
\nspremenjenih pogojev \u017eivljenja in socialne ogro\u017eenosti, zaradi zdravstvene ogro\u017eenosti ali
\nzaradi svojih biolo\u0161kih dejavnikov (Horjak, 2008).
\nTako je cilj delovanja patrona\u017enega varstva pospe\u0161evati zdravstveni napredek vsega prebivalstva,
\nprepre\u010devati bolezni in skrbeti za po\u0161kodovane in bolne. Globalni cilj pa je dosegati pozitivno
\nzdravstveno stanje posameznika, dru\u017eine in lokalne skupnosti s pomo\u010djo preventivnega,
\nkurativnega in socialnega delovanja (Satler, 2010).
\n3.1 SLOVENIJA IN ITALIJA
\nTako v Sloveniji kot tudi drugod po Evropi je bila v preteklosti in je ponekod \u0161e vedno glavna
\npraksa skrbi za ostarele prepu\u0161\u010dena dru\u017eini, ki je posameznika obdajala. Tako v Italiji \u0161e do leta
\n1990 niso imeli jasno opredeljenih te\u017eav, ki se nana\u0161ajo na ostarelo prebivalstvo niti niso bile jasno
\npostavljene negovalne aktivnosti, ki so potrebne za ohranitev zdravja ostarelih. Prav tako je bilo
\nsplo\u0161no razmi\u0161ljanje o sredstvih, potrebnih za nego starej\u0161ih, saj naj bi ti izhajali iz dru\u017eine, ostal
\ndel skupnosti pa bi prevzel skrb za starej\u0161ega \u0161ele, ko se je njegova dru\u017eina iztro\u0161ila tako finan\u010dno
\nkot delovno. V trenutnem \u010dasu se je zahteva po oskrbi na domu pove\u010dala, vendar je bila mo\u017enost
\nzadovoljiti tem potrebam manj\u0161a. Lahko pa so potrebe tudi razli\u010dne. V Italiji se te razlike ka\u017eejo ko
\nKonda A, Suzana N. Patrona\u017eno varstvo v Sloveniji in Italiji primerjamo severni in ju\u017eni del dr\u017eave, kjer je severnej\u0161i del znan po bolj\u0161ih razmerah za starej\u0161e in
\nju\u017eni del ter otoki tisti, kjer je zaznati ve\u010d kroni\u010dnih bolezni in invalidnosti (Alzheimer Europe,
\n2009; Bilotta et al., 2009; Gori, 2012).
\nTako v Sloveniji kot v Italiji je ugotovljen padec rodnosti in umrljivosti, kar kon\u010dno prinese
\npovpre\u010dno staro prebivalstvo, v Italiji leta 2009 kar 18 % ostarelih, v Sloveniji 16,4 %. Taka
\nstruktura pomeni spremembo v tradicionalni sestavi povpre\u010dnih dru\u017ein, ki pomeni malo zelo mladih
\nin malo zelo starih v dru\u017eini ter velik del srednje starih. Tako se lahko pojavi ve\u010dja obremenjenost
\nna mlaj\u0161ih odraslih, ki morajo skrbeti tako za otroke kot ostarele. \u0160e posebej je obremenitev velika
\nv dr\u017eavah, kot sta Slovenija in Italija, kjer je, kot \u017ee omenjeno skrb za svoje ostarele domena
\ndru\u017eine in je zasebna in ne javna stvar. V Italiji se \u0161e vedno ka\u017ee nepripravljenost in premajhna
\nrazvitost podro\u010dja; sposobnost za skrb se manj\u0161a in ni enaka kot tista v preteklosti, \u010deprav veliko
\nmo\u010dno odvisnih \u0161e vedno \u017eivi doma. Problem je poleg nihanja v stanju na ravni celotne dr\u017eave tudi
\nnihanje kvalitete na lokalnem podro\u010dju, kjer dolo\u010dena obmo\u010dja pokrivajo organizacije z vi\u0161jo
\nkvaliteto zdravstvene obravnave in oskrbe (Izzo M, 2009).
\nKljub temu, da je obremenitev na dru\u017einah z ostareli onemoglim ve\u010dja pa je \u0161e vedno doma\u010da
\npomo\u010d klju\u010dnega pomena in je tako delovanje dru\u017ein po tradicionalnem na\u010dinu v Sloveniji in Italiji
\nzelo dobrodo\u0161lo, saj dru\u017eina zapolni potrebe po oskrbi, ko zdravstveni strokovnjak ni na voljo. Prav
\ntako je potrebno upo\u0161tevati veliko obremenjenost strokovnjaka, ki ima v svoji oskrbi zelo veliko
\n\u0161tevilo ljudi, kar lahko privede do preobremenjenosti in posledi\u010dno slab\u0161e kvalitete oskrbe, pri
\n\u010demer je dru\u017eina klju\u010dnega pomena, da nadomesti, kar ni bilo storjeno. Dodaten problem je lahko
\ntudi slabo pla\u010dano delo oskrbovalcev, kar je pojav tako v Sloveniji kot v Italiji. \u010ceprav je bila v
\nItaliji socialna oskrba razvita le do neke meje pa so vedno imeli \u00bb\u017eepnine\u00ab-denarne pomo\u010di
\n(Indennita di accompagnamento) za posameznike, odvisne od vsakodnevne pomo\u010di. Ta pomo\u010d je
\nitalijanskim starej\u0161im odvisnim prebivalcem poleg \u017ee tako relativno visokih pokojnin \u0161e dodala k
\nla\u017ejemu pre\u017eivetju in \u017eivljenju (Roit, 2007). Tak na\u010din pomo\u010di bi bil dobrodo\u0161el tudi drugje, na
\nprimer v Sloveniji, kjer bi lahko pomo\u010d dobili izrazito ogro\u017eeni.<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
Na podro\u010dju oskrbe starej\u0161ih v Italiji je bilo uvedenih veliko sprememb. Od druge polovice 90. let
\nse je razvil velik trg zaposlitve oskrbovalcev na domu, ki ga je prej ve\u010dinsko pokrivala mno\u017eica
\nve\u010dinoma nedokumentiranih migrantk, ki so delo opravljale neprijavljene.
\nKonda A, Suzana N. Patrona\u017eno varstvo v Sloveniji in Italiji<\/p>\n
4 PREDLOGI IN IZBOLJ\u0160AVE
\nNa podro\u010dju patrona\u017ene zdravstvene nege je Slovenija razvita in se lahko primerja z ostalimi
\nevropskimi dr\u017eavami. Prav tako je na dovolj dobrem nivoju tudi Italija. V Sloveniji in Italiji se ka\u017ee
\npreobremenjenost zdravstvenih delavcev, saj je na posameznega delavca razdeljenih preve\u010d
\npacientov, kar lahko privede do slab\u0161e obravnave. Z trenutnim stanjem svetovnega gospodarstva
\nlahko pri\u010dakujemo \u0161e dodatno kr\u010denje na tem podro\u010dju.<\/p>\n
Tako bi bilo dobro v izogib poslab\u0161anju
\nzdravstvene oskrbe \u0161e dodatno promovirati oskrbo starej\u0161ih s strani dru\u017eine, \u010dim ve\u010d postopkov in
\nposegov nau\u010diti doma\u010de, ki bi tako lahko pomagali pri oskrbi svojca. Naslednji problem je
\npomanjkanje denarja za oskrbo; to imajo v Italiji urejeno na na\u010din denarne pomo\u010di poleg pokojnine
\nza bolj ogro\u017eene. Tak na\u010din pomo\u010di bi bil dobrodo\u0161el tudi pri nas, vendar pa bo spet zaradi
\nsprememb v ekonomiji tak cilj te\u017eko dosegljiv. Ustvariti je torej potrebno ravnovesje med
\nrazpolo\u017eljivimi sredstvi in potrebami, da bi izkoristili vse kar imamo na voljo in tako ponudili
\nposamezniku, dru\u017eini in skupnosti najbolj\u0161o mo\u017eno oskrbo in pomo\u010d.
\nKonda A, Suzana N. Patrona\u017eno varstvo v Sloveniji in Italiji<\/p>\n
5 LITERATURA
\nBilotta C, Nicolini P Vergani (2009). Quality of private personal care for elderly people in Italy
\nliving at home with disabilities: risk of nursing home placement at a 1-year follow-up. Health Soc
\nCare Community. 17(6):543-7.
\nBucaj A, Kalokerinou A, Sourtzi P (2012). Considerations of home care in Greece, Italy and
\nAlbania: similarities and differences. Prof Inferm. 65(2): 81-8.
\nGori C (2012). Home care in Italy: a system on the move, in the opposite direction to what we
\nexpect. Health and Social Care in the Community. 20(3), 255\u2013264.
\nHorjak M (2008). Patrona\u017ena medicinska sestra in profesionalna etika. Diplomska naloga. Maribor:
\nFakulteta za zdravstvene vede.
\nHorvat M (2009). Patrona\u017eno varstvo in patrona\u017ena zdravstvena nega-nadgradnja in prilagajanje
\nnovim izzivom v Sloveniji. Ljubljana: Strokovna sekcija patrona\u017enih medicinskih sester-Zbornica
\nzdravstvene in babi\u0161ke nege Slovenije-Zveza strokovnih dru\u0161tev medicinskih sester, babic in
\nzdravstvenih tehnikov Slovenije.
\nIzzo M (2009). The governance in home care for the elderly in Spain and Italy. United Kingdom:
\nUniversity of bath.
\nRoti B (2007). Changing intergenerational solidarities within families in a mediterranean welfare
\nstate: elderly care in Italy. Current Sociology. 55(2): 251-69.
\nSatler T (2010). Patrona\u017ena medicinska sestra in socialna dejavnost. Diplomska naloga. Maribor:
\nFakulteta za zdravstvene vede.
\n\u0160u\u0161ter\u0161i\u010d O, Horvat M, Cibic D in sod. (2006). Patrona\u017eno varstvo in patrona\u017ena zdravstvena neganadgradnja
\nin prilagajanje novim izzivom. Ljubljana: Obzor Zdr N 40: 247-52.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje patrona\u017eno varstvo kot posebno obliko zdravstvenega varstva, ki zajema aktivno zdravstveno in socialno varstvo posameznika, dru\u017eine in skupnosti, ki so zaradi biolo\u0161kih lastnosti ali dolo\u010denih obolenj posebno ob\u010dutljivi na vplive okolja.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1497],"tags":[1958,1957,1977],"class_list":["post-2495","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-zn-v-patronaznem-in-dispanzerskem-varstvu","tag-patronazna-zdravstvena-nega","tag-patronazna-zn","tag-patronazno-varstvo-v-sloveniji-in-italiji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2495","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2495"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2495\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2495"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2495"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2495"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}