Depresija je du\u0161evna bolezen, ki jo delimo na:
\n\u2022 Endogene psihoti\u010dne (velike) depresije, pri katerih so v ospredju biolo\u0161ki in podedovani dejavniki
\n\u2022 Eksogene \u2013 reaktivne (nevroti\u010dne) depresije, pri katerih so v ospredju psihogeni dejavniki
\nPoznamo tudi depresivne psihoze, to so najgloblje depresije, v katerih oseba zgubi stik z realnostjo
\nin je pod vplivom hudih psihopatolo\u0161kih do\u017eivetji (blodenj) ter je suicidalno ogro\u017eena. Nevarnost
\nsamomora je tudi najve\u010dkrat glavni razlog za hospitalizacijo depresivnega pacienta.<\/p>\n
\n\u010ce depresija traja ve\u010d kot 2 leti, govorimo o kroni\u010dni depresiji , o rezistentni depresiji pa kadar je
\nbila depresija pravilno in dovolj dolgo obravnavana, vendar neuspe\u0161no.
\nV \u017eivljenju \u017eenske je rojstvo otroka velika prelomnica, ki zahteva veliko prilagajanja ter je izziv na
\nfizi\u010dni, psihi\u010dni, duhovni in socialni ravni. Mnogo \u017eensk se v novi vlogi znajde brez te\u017eav, mnoge
\npa padejo pod te\u017eo lastnih in dru\u017ebenih pri\u010dakovanj.
\nPoporodna depresija je obravnavana kot vedenjska in du\u0161evna motnja povezana z poporodnim
\nobdobjem. 10-12% \u017eensk je depresivnih \u017ee v nose\u010dnosti, v poporodnem obdobju pa je depresivnih
\nokoli 13% \u017eensk.<\/p>\n
NAMEN
\nNamen seminarske naloge je predstaviti depresijo in poporodno depresijo ter pomen zdravstvene
\nnege.
\nCILJ
\nCilji so predstaviti znake in simptome depresije in poporodne depresije ter zdravstveno nego obeh
\nobolenj.<\/p>\n
DEPRESIJA
\nDepresija je pogosta \u010dustvena motnja, ki se ka\u017ee na razli\u010dne na\u010dine, vedno pa vpliva na \u010dloveka v
\nceloti \u2013 na njegovo razpolo\u017eenje, po\u010dutje, mi\u0161ljenje ter vedenje. O depresiji govorimo, ko je
\nposameznikovo razpolo\u017eenje ve\u010d kot dva tedna vsak dan izrazito negativno ali \u010de se v tem \u010dasu
\nopazno zmanj\u0161a njegovo zadovoljstvo, njegova raven energije, zanimanje za vse dejavnosti, ki so ga
\nsicer zadovoljevale in zmo\u017enost u\u017eivanja nasploh. Vpliva na \u010dlovekovo samopodobo in kaj si misli
\no svojem \u017eivljenju, kako \u010duti in kako do\u017eivlja svet okrog sebe, vpliva tudi na njegov spanec, apetit
\nin ostala telesna dogajanja. Depresija ni samo prehodna slaba volja ali be\u017eno \u017ealostno razpolo\u017eenje.
\nTudi ni posledica \u010dlovekove \u0161ibkosti, zato je ni mogo\u010de premagati le z mo\u010dno \u017eeljo in trdno voljo.
\nDepresivni bolniki sami sebe ne morejo prisiliti h bolj\u0161emu po\u010dutju. Zanje je zna\u010dilno, da mo\u010dno
\nob\u010dutijo posamezne znake in mu\u010dnost depresije, medtem ko ljudje okrog njih teh znakov pri njih
\nskorajda ne opazijo. Tudi zdravnik ve\u010dine znakov depresije z obi\u010dajnimi preiskavami ne more
\nodkriti.
\nDepresija se lahko pojavi kot enkratna epizoda, ki izzveni, \u010de jo zdravimo primerno, lahko pa preide
\nv kroni\u010dno, ponavljajo\u010do se motnjo.
\nLo\u010dimo blago depresivno epizodo, zmerno depresivno epizodo, hudo depresivno epizodo brez
\npsihoti\u010dnih simptomov, hudo depresivno epizodo s psihoti\u010dnimi simptomi in neopredeljeno
\ndepresivno epizodo in larvirano depresijo. (2, 4, 5, 6, 10)
\nEpidemiologija depresije
\nDepresivna motnja je pogosto povezana s stanji anksioznosti, fobi\u010dnimi in obsesivnokompulzivnimi
\nmotnjami. Ponavljajo\u010de depresivne motnje je pri \u017eenskah od 10-25 %, pri mo\u0161kih
\nmed 5 -12%. Raziskave in klini\u010dne ugotovitve ka\u017eejo, da medtem ko lahko mo\u0161ki in \u017eenske
\nrazvijejo standardne simptome depresije, pogosto do\u017eivljajo depresijo druga\u010de in se z njo tudi
\ndruga\u010de soo\u010dajo. Mo\u0161ki bolj pogosto poro\u010dajo, da so utrujeni, razdra\u017eljivi, da so izgubili zanimanje
\nza delo in hobije, bolj pogosto poro\u010dajo tudi motnje spanja, ne pa tudi ob\u010dutek \u017ealosti, ni\u010dvrednosti
\nin prekomerne krivde.(8)
\nV svetu naj bi bilo ljudi, ki bolehajo za depresijo in depresivnimi motnjami \u017ee ve\u010d kot 100
\nmilijonov. Lahko se pojavi v razli\u010dnih \u017eivljenjskih obdobjih. Ponavljajo\u010da se depresivna motnja se
\npojavlja v zgodnjih 20 letih \u017eivljenja pri posameznikih, kjer so prisotni stresni dejavniki oziroma
\nneugodni \u017eivljenjski dogodki. (10)
\nEtiologija depresije
\nBiolo\u0161ki dejavniki:
\n– Dednost (raziskave ka\u017eejo, da tudi pri depresiji obstaja genetska predispozicija, kar ne pomeni
\nnujno, da bo \u010dlovek zbolel za depresijo, \u010de je zanjo trpel eden od star\u0161ev, pomeni le, da obstaja
\nve\u010dja verjetnost (15-25%) in da je genetska zgradba tega \u010dloveka bolj dovzetna za stres, kar pa
\npove\u010da tveganje za nastanek depresije) (12)
\n– Prena\u0161alci \u017eiv\u010dnih impulzov (depresivne motnje naj bi bile posledica pomanjkanja le-teh na enem
\nali ve\u010d mestih v mo\u017eganih)
\n– Endokrionolo\u0161ke motnje (depresije so pogostej\u0161e pri nekaterih boleznih) (5)
\nPsiholo\u0161ki dejavniki
\nTi so omejeni v okvire psiholo\u0161kega razvoja otroka, njegovega odnosa z materjo in kasneje tudi s
\n\u0161ir\u0161o okolico. Tukaj pomembno vlogo igrajo zgodnje otrokove izku\u0161nje \u010dustvenega prikraj\u0161anja,
\npridobljene v odnosu z materjo. \u010custveno prikraj\u0161anje pomeni pomanjkanje \u010dustvene sprejetosti,
\npohval, spodbud, nestabilni ter nepredvidljivi \u010dustveni odnosi ali pa tudi \u010dustvena nedostopnost
\nstar\u0161ev. Zaradi \u010dustvenega prikraj\u0161anja ima otrok te\u017eave pri razvijanju ob\u010dutka lastne vrednosti.
\nPosledica je nizko samospo\u0161tovanje, nagnjenost k samorazvrednotenju, negativna samopodoba in
\ntudi tak\u0161no mnenje o svetu.
\nLjudje s slabo samozavestjo in samopodobo, ki vidijo sebe in ves svet na negativen na\u010din in so
\ndodatno \u0161e preobremenjeni s stresom, so bolj nagnjeni k depresiji. (5)
\nSocialni dejavniki
\nObstajale naj bi povezave med socialnim stresom in pojavom depresivne motnje. Pri tem se navaja
\nvloga stresnih \u017eivljenjskih dogodkov, kot so: zakonska nesoglasja, lo\u010ditev, resna bolezen, izguba
\nslu\u017ebe, premo\u017eenja, bli\u017enje osebe, \u2026 S pojavom kroni\u010dnega stresa se pove\u010da mo\u017enost pojava
\ndepresivne motnje. Depresivna motnja se povezuje tudi z ni\u017ejim socio-ekonomskim statusom in
\nrev\u0161\u010dino, vendar se ti dejavniki prepletajo. (10)
\nPOJAV DEPRESIJE V RAZLI\u010cNIH \u017dIVLJENJSKIH OBDOBJIH:
\nDepresija pri \u017eenskah se lahko pojavi v razli\u010dnih \u017eivljenjskih obdobjih. V otro\u0161kem obdobju je
\nvelikokrat prekrita in slabo razpoznavna ter se ka\u017ee z nemirom, \u0161olskimi neuspehi, beganjem,
\nmotnjami vedenja, razli\u010dnimi telesnimi simptomi in avtoagresivnimi dejanji.
\nDepresija v adolescentnem obdobju je velikokrat prekrita z zlorabo alkohola ali psihogenih snovi, z
\nmotnjami vedenja, brezvoljnostjo, prav tako je nevarnost avtoagresivnih dejanj.
\nDepresija v involutivnem obdobju (to obdobje se pri \u017eenskah ka\u017ee z izgubo menstruacije in
\nendokrinolo\u0161kimi spremembami), predvsem huda psihoti\u010dna, je zelo resna. Velikokrat je prisotna
\nnevarnost samomora.
\nDepresija v starostnem obdobju je se lahko ka\u017ee z sliko za\u010detne demence in je zelo pogosto
\npovezana s simptomi osamljenosti, zapu\u0161\u010denosti in odve\u010dnosti. V tem obdobju je nevarnost
\nsamomora nekajkrat ve\u010dja kot pri bolnikih z depresijo v drugih \u017eivljenjskih obdobjih. (10)
\nZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z DEPRESIVNO MOTNJO
\nDihanje in krvni obtok: pri pacientu dihanje zaradi bolezni same ni ovirano. Potrebna je dnevna
\nkontrola krvnega tlaka, pulza in dihanja pri komorbidnosti (kombinacija odvisnosti od alkohola in
\nvsaj \u0161e ene psihiatri\u010dne motnje). Posebno pozornost namenimo rizi\u010dnim skupinam (nose\u010dnice,
\notro\u010dnice, starej\u0161i)
\nIzlo\u010danje in odvajanje: pomembno je vsakodnevno opazovanje izlo\u010danja in odvajanja, saj lahko
\nimajo pacienti pomanjkljiv vnos hrane in teko\u010dine, zmanj\u0161ano potrebo po gibanju in predhodne
\nte\u017eave pri izlo\u010danju. Najpogosteje opazimo manj\u0161o koli\u010dino izlo\u010denega urina in blata ter manj
\npogosto izlo\u010danje. Pozorni moramo biti na znake depresije in pogostej\u0161e defekacije ali dalj\u0161e
\nobstipacije, ki lahko vodijo do ileusa ali perforacije \u010drevesja. Posledica nekaterih zdravil za
\nzdravljenje depresije sta lahko retenca urina in obstipacija. Posebno pozornost namenimo rizi\u010dnim
\nskupinam.
\nVzdr\u017eevanje normalne telesne temperature: dnevno merjenje telesne temperature je potrebno zaradi
\nzmanj\u0161ane sposobnosti izvajanja k zdravju usmerjenih aktivnosti, slab\u0161e percepcije nevarnosti, kar
\npove\u010da tveganje za nastanek infekcije in vi\u0161je tolerance za ob\u010dutje temperature.
\nPrehrana in pitje: je pogosto motene, v smislu pomanjkanje teka ali pove\u010dane \u017eelje po hrani.
\nPotrebna je dnevna kontrola vnosa hrane in teko\u010dine. Pacientu s pomanjkanjem teka ponudimo
\nmanj\u0161e obroke hrane ter teko\u010dino. V primeru da pacient zavra\u010da hrano, jo pljuva ali bruha po
\nhranjenju in ne zau\u017eije zadostne koli\u010dine teko\u010dine je potrebno po naro\u010dilu zdravnika izvesti
\nparientalno hranjenje preko infuzije. V redkih primerih je potrebno pacienta hraniti po nazogastri\u010dni
\nsondi.<\/p>\n
Gibanje in ustrezna lega: pacienta z depresijo je lahko omejeno na izvajanje dveh telesno-gibalnih
\nvzorcev le\u017eanja in sedenja, lahko pa se pojavi tudi depresivni strupor (pacient lahko ure in dneve
\nostane v istem polo\u017eaju). Posebne oblike depresije pa lahko spremlja tudi intenzivni gibalni nemir.
\nMotnje gibanja lahko privedejo do razjed zaradi pritiska, golene razjedi, edemov nog, itd. Potrebno
\nje spodbujanje gibanja in spremembe polo\u017eaja ter umirjanje brezciljnega nemira.
\nSpanje in po\u010ditek: dnevni po\u010ditek in pomanjkanje telesne aktivnosti skraj\u0161ata no\u010dno spanje. V
\nakutni fazi depresije se lahko pacient zaradi anksioznosti boji zaspati ali pa jim normalen no\u010den
\npo\u010ditek prepre\u010duje prisotnost depresivnih misli. Pacienta je potrebno telesno in psihi\u010dno motivirati z
\ndolo\u010danjem urnika in sklepanjem dogovora o na\u010dinu in \u010dasu dnevnega po\u010ditka ter vzdr\u017eevanjem
\ndnevne budnosti.
\nIzogibanje nevarnostnim v okolju: pri zagotavljanju varnosti v okolju je izrednega pomena
\nopazovanje pacienta. Potrebno je prepoznati samomorilne misli in nenavadno vedenje pacienta. Z
\nrazumevanjem in sprejemanje pacientove stiske pacientu poka\u017eemo, da smo mu pripravljeni
\npomagati.
\nOsebna higiena, obla\u010denje: sta pri pacientih z depresijo problemati\u010dni, saj pacienti pogosto opustijo
\nskrb za estetski videz in \u010disto\u010do, par tako neupo\u0161tevajo higienskih norem pri menjavi spodnjega
\nperila, nogavic in drugih obla\u010dil. Potreben je dogovor s pacientom glede osebne higiene in
\nobla\u010denja, vendar moramo pri tem upo\u0161tevati pacientove navade in \u017eelje. Pou\u010diti ga moramo o
\npomenu redne osebne higiene ter o menjavi spodnjega perila in obla\u010dil.
\nOdnosi z ljudmi, izra\u017eanje ob\u010dutkov, \u010dustev potreb: je moteno. Pacienti se izogibajo stikom ali pa
\njih pretrgajo in vzpostavijo \u010dustveno hladen odnos. Njihovo izra\u017eanje je monotono brez dinamike
\nglasu in mimike. Potreben je stalen nadzor nad pacientom, zagotavljanje varnosti in pomo\u010d pri
\nizvajanju osnovnih \u017eivljenjskih aktivnosti. Strpno spodbujamo komunikacijo in izra\u017eanje \u010dustev ter
\npozorno spremljajmo spremljamo spremembe na tem podro\u010dju. (10)
\nPOPORODNA DEPRESIJA
\nRojstvo otroka je vsekakor pomemben dogodek, ki v novo nastalo dru\u017eino prinese veliko veselja,
\nhkrati pa tudi veliko sprememb. Zahteva veliko in hitro spremembo \u017eivljenjskega sloga, socialnih
\nvlog in medsebojnih odnosov, kar pa je lahko za posameznika zelo stresno. Poporodno obdobje je
\nravno zaradi teh zahtev in zaradi prilagajanja naporno in fizi\u010dno ter psihi\u010dno stresno. Veliko \u017eensk
\nse v novi vlogi znajde brez te\u017eav, pri nekaterih \u017eenskah pa se pri\u010dakovano sre\u010dno materinstvo
\nspremeni v jezo, razo\u010daranje, \u017ealost, lahko tudi v depresijo. (11)
\nPribli\u017eno polovica \u017eensk ob\u010duti bla\u017ejo poporodno oto\u017enost, pri 15% se pojavi blaga do zmerna
\noblika depresije, 1 od 500 \u017eenska pa trpi za hudo obliko poporodne depresije. (7)
\nPoporodna depresija se ne pojavi takoj po porodu, navadno se pojavi od dveh tednov do enega
\nmeseca in pol po porodu, lahko pa tudi kasneje, tudi do dve leti po njem. (kako razumeti depresijo,
\npremagajmo depresijo, poporodni izziv, zdrava nose\u010dnica) Mnoge \u017eenske tega stanja sploh ne
\ndo\u017eivijo, nekatere pa zbolijo tako hudo, da je potrebna medicinska pomo\u010d.(1)
\nPo porodu je v\u010dasih te\u017eko lo\u010diti hudo utrujenost od poporodne depresije, ki se ka\u017ee podobno kot
\npoporodna oto\u017enost, vendar mnogo bolj izrazito. Pridru\u017eeni so tudi ob\u010dutki krivde, hrome\u010da
\nutrujenost, te\u017eave s spanjem, sprememba apetita, upad libida itd. (3)
\nDejavniki tveganja za nastanek poporodne depresije
\nZ nastankom depresije so povezani \u0161tevilni dejavniki, od hormonskih do socialnih te\u017eav. Poporodna
\ndepresija je pogosto povezana s hitrim spreminjanjem hormonske ravni v telesu po porodu – ravni
\nestrogena in progesterona so med nose\u010dnostjo zelo visoke, po porodu pa se krepko zni\u017eajo in ravno
\nta nenadna sprememba lahko izzove poporodno depresijo. Pogosto izbruhne nenadno, v\u010dasih pa gre
\nza depresijo, ki je bila jasno izra\u017eena \u017ee pred nose\u010dnostjo in porodom in se zdaj le nadaljuje.
\nNasploh pa je izbruh depresije bolj verjeten v naslednjih primerih:
\n– predhodne izku\u0161nje z depresijo na splo\u0161no,
\n– poporodne depresije pri prej\u0161njih porodih,
\n– depresija v dru\u017eini,
\n– velike ali dalj \u010dasa trajajo\u010de te\u017eave v zvezi,
\n– hude stresne izku\u0161nje v bli\u017enji preteklosti,
\n– \u010de je mati samohranilka,
\n– resne denarne te\u017eave,
\n– motnje v plodnosti,
\n– materinstvo v zelo mladih letih ali materinstvo v starosti nad 35 let,
\n– zaskrbljenost zaradi otrokovega zdravja,
\n– te\u017eko delo,
\n– te\u017eak porod,
\n– prej\u0161nji splavi, nenadna smrt v zibelki, mrtvorojen\u010dek,
\n– stresna ali nena\u010drtovana nose\u010dnost,
\n– te\u017eave z dojenjem,
\n– \u010de je dojen\u010dek dobil zlatenico,
\n– slab odnos z materjo, nerazre\u0161ena vpra\u0161anja iz otro\u0161tva (3, 7, 12)
\nSimptomi in znaki poporodne depresije
\nSimptome lahko razdelimo na:
\nTelesne:
\n– nezmo\u017enost spanja, moten spanec, zgodnje prebujanje;
\n– glavoboli;
\n– splo\u0161no slabo po\u010dutje, splo\u0161na razbolelost (npr. bole\u010dine v prsih, razbijanje srca);
\n– pospe\u0161eno dihanje ter posledi\u010dno pomanjkanje sape, napadi tesnobe;
\n– izguba spolnega po\u017eelenja;
\n– spremembe v apetitu.
\nPsiholo\u0161ke
\n– \u017ealost in obup;
\n– ob\u010dutki nesposobnosti in nezmo\u017enosti spopadanja z \u017eivljenjem;
\n– ob\u010dutek brezupa in nemo\u010di;
\n– nezmo\u017enost koncentracije, jasnega razmi\u0161ljanja, slab\u0161i spomin;
\n– samomorilske misli, \u010dudne misli ter fantazije;
\n– nezanimanje za dejavnosti, v katerih je \u017eenska neko\u010d u\u017eivala;
\n– pretirana skrb za otrokovo zdravje;
\n– ob\u010dutki sramu, zadrege ali krivde.
\nReakcije
\n– neobi\u010dajno vedenje;
\n– tesnoba s pridru\u017eenimi novimi strahovi in fobijami;
\n– asocialnost;
\n– no\u010dne more;
\n– ob\u010dutek izguba nadzora nad sabo;
\n– ob\u010dutek nepovezanosti z otrokom;
\n– ob\u010dutek izjemne krivde. (12)
\nV\u010dasih imajo mamice ob\u010dutek, da jih poporodna depresija doleti z jasnega in nanjo nikakor niso
\npripravljene, hkrati pa se pojavi tudi ob\u010dutek, da so odpovedali vsi stebri pomo\u010di in kot da se ne
\nmorejo opreti na nikogar, kot da so ostale popolnoma same. Ne \u010dutijo se dovolj mo\u010dne, navdajajo
\njih neprijetna \u010dustva. Nekaj jih ovira, da bi poiskale pomo\u010d pri najbli\u017ejih, same pa nimajo dovolj
\nmo\u010di za soo\u010danje s situacijo. (3)<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
Odnos do dojen\u010dka
\nMati s poporodno depresijo se ne zmore veseliti dojen\u010dka in ima zaradi tega slabo vest in mo\u010dan
\nob\u010dutek krivde, zanimanje za dojen\u010dka upada. Dobi ob\u010dutek, da je slaba mati, zato jo preveva
\ntesnoba in dvom vase. Za depresijo je zna\u010dilen tudi ob\u010dutek, da ne bo kos svojemu otroku, da ga ne
\nbo znala pomiriti, da ga ne bo uspe\u0161no in dovolj nahranila in da se mu bo zgodilo kaj hudega. Takoj
\nko dojen\u010dek zajoka, jo preplavi mo\u010dan strah, da bi se mu kaj zgodilo in da temu ne bo kos.
\nIsto\u010dasno pa ob joku privrejo na dan misli, da je otrok sploh ne mara in da mu ne naredi ni\u010d
\ndobrega, to pa vzbudi mo\u010dan ob\u010dutek krivde, zaradi katerega je mati sram in se po\u010duti \u0161e slab\u0161e. (3)
\nV dolo\u010denih trenutkih lahko mati tudi za\u010duti sovra\u017enost do dojen\u010dka. Depresija povzro\u010di, da je mati
\nna dojen\u010dka zelo jezna, ker se na za\u010detku pogosto zbuja. V huj\u0161ih oblikah se tudi dogaja, da mati
\ndojen\u010dka z ihto stresa, da bi se umiril, seveda pa zato dojen\u010dek \u0161e bolj neutola\u017eljivo joka, poleg tega
\npa je tak\u0161no stresanje lahko nevarno za njegov razvoj, predvsem pa ni dobro za razvoj odnosa med
\nmaterjo in dojen\u010dkom. (3)
\nMati pretirano skrbi zaradi dojen\u010dkovega zdravja in razvoja, globoko je prepri\u010dana, da otroka nima
\ndovolj rada in da tudi on to \u010duti. (3)
\nOtroci depresivnih mater so bolj pasivni ali razdra\u017eljivi, imajo ni\u017eji mi\u0161i\u010dni tonus in ve\u010dkrat jokajo
\nkot njihovi vrstniki. Obrazna mimika je slab\u0161e razvita, pogosto imajo tudi te\u017eave s hranjenjem in
\nspanjem. Pozneje v \u017eivljenju imajo ti otroci lahko te\u017eave z izra\u017eanjem \u010dustev ter motnje v
\nkognitivnem razvoju, saj materina poporodna depresija vpliva na otrokov psiholo\u0161ki razvoj in
\nposledi\u010dno na njegovo vedenje, lahko imajo te\u017eave pri navezovanju socialnih stikov, so
\nnesamostojni in imajo te\u017eave pri socializaciji. (11)
\nPogosto matere o sovra\u017enosti do svojega otroka zelo te\u017eko govorijo. (3)
\nOdnos do partnerja
\nKo je depresija ugotovljena, se zdravljenje po navadi osredoto\u010da na mater, o\u010dete pa se pogosto
\nspregleda. Novej\u0161e raziskave pa ka\u017eejo, da lahko tudi o\u010detje postanejo depresivni v \u010dasu po rojstvu
\notroka, saj se njegova vloga nenadoma spremeni in je od njega zahtevana ve\u010dja odgovornost. (11,
\n12)
\nPomembno je, da se mati zaveda, da tudi njen partner potrebuje njeno ljubezen in naklonjenost, saj
\nse tudi on navaja na nov na\u010din \u017eivljenja. Za razliko od \u017eenske, pri katere so se spremembe dogajale
\npo\u010dasi, saj je po\u010dasi rastel njen otrok in se z njo gibal, njen partner ni do\u017eivljal nobenih fizi\u010dnih
\nsprememb, zato je ta sprememba zanj \u0161e toliko ve\u010dja. Tudi partner se mora po\u010dutiti pomembnega in
\nne sme dobiti ob\u010dutka, da je otrok zamenjal njegov prostor v partnerkinem \u017eivljenju. Partnerja naj
\nskupaj u\u017eivata v \u017eivljenju z otrokom, saj bo na tak na\u010din to zelo sre\u010den \u010das za celotno dru\u017eino. (3)<\/p>\n
Pomo\u010d pri premagovanju poporodne depresije
\nNa splo\u0161no velja obdobje z novorojen\u010dkom za sre\u010dno in zaradi tega je marsikatero mamico sram
\npovedati, da je pri njej ravno obratno.
\nLjudem z depresijo se da pomagati, \u010deprav se tistih, ki za njo bolehajo, zdi, da so popolnoma
\nnemo\u010dni. Krize in simptomi so opozorilo, da nekaj ne gre v pravi smeri. Na tej to\u010dki se je najslab\u0161e
\nvdati v usodo in trpeti, saj se bo trpljenje le \u0161e pove\u010dalo, \u017eivljenje pa poslab\u0161alo. Nujne so
\nspremembe, kajti poporodna depresija se ne bo uredila sama po sebi. Dobra novica je, da se jo da
\npremagati in da obstaja veliko oblik pomo\u010di, vendar pa je potrebna osebna aktivacija. Depresijo v
\nblagi obliki se da premagati s spremenjenim na\u010dinom \u017eivljenja (ve\u010d gibanja, razvedrila, ve\u010d \u010dasa
\nzase, zdrava prehrana), medtem ko pri resnej\u0161i obliki depresiji skoraj ne gre brez zdravil.
\nIzkopavanje iz poporodne depresije nikoli ni hipno, zdravljenje poteka po\u010dasi. (3)
\nUkrepi pri premagovanju poporodne depresije
\n– Preverjanja zdravstvenega stanja
\npotrebno je preveriti splo\u0161no zdravstveno stanje, z namenom izklju\u010ditve kak\u0161ne druge bolezni.
\nTe\u017eave lahko povzro\u010di \u0161\u010ditnica, slabokrvnost pa je lahko tudi vzrok za te\u017eko prena\u0161anje \u017eivljenja.
\nMorda na hudo utrujenost in splo\u0161no slabo po\u010dutje vpliva le pomanjkanje vitaminov in mineralov.
\n– Na\u010drtovanje dneva
\nV pomo\u010d je lahko na\u010drtovanje dneva \u2013 samo naslednjega, ne vseh dni. Zve\u010der naj si mati za
\nnaslednji dan pripravi na\u010drt, kaj bo naredila zase. Pomembno je, da je na\u010drt realen in da si postavi
\nmajhne in zlahka uresni\u010dljive cilje. V na\u010drt naj bo vklju\u010deno tudi gibanje, na primer sprehod z
\ndojen\u010dkom.
\n– Pro\u0161nja za pomo\u010d
\nMamice naj ne jemljejo vseh bremen na svoja ramena, ampak naj premislijo, kdo bi jim lahko
\npomagal pri raznih gospodinjskih opravilih ali pri skrbi za dojen\u010dka, saj je pomembno tudi, da
\nimajo mamice nekaj \u010dasa na dan samo zase.
\n– Govorjenje o ob\u010dutkih
\n\u010ceprav je poporodna depresija tabu tema in se o njej skorajda ne govori, je pomembno, da mamice,
\nki trpijo za to vrsto depresije, izra\u017eajo svoje ob\u010dutke in jih delijo z drugimi, saj je tudi to del poti do
\nizbolj\u0161anja.
\n– Naslanjanje na partnerja
\nPomemben je dober partnerski odnos, saj ima partner pri boju s poporodno depresijo pomembno
\nvlogo. Partner naj posku\u0161a razumeti partnerko in naj je ne obsoja, daje naj ji \u010dim ve\u010d podpore, pri
\nnegi dojen\u010dka naj bo \u010dim bolj aktiven, \u010dim ve\u010d naj se vklju\u010duje v gospodinjska opravila, aktiven naj
\nbo pri grajenju partnerskega odnosa, partnerki naj pomaga pri organizaciji in urejanju stvari.
\n– Vklju\u010devanje v aktivnosti in skrb zase
\nPri depresiji je zna\u010dilen ob\u010dutek iz\u010drpanosti in pomanjkanje interesa za stvari, ki so prej \u010dloveka
\nzelo veselile. V tem primeru se je potrebno spomniti, iz kje je prej \u010drpal energijo. Mamice naj
\nrazmislijo, kaj bi jih res zanimalo, poi\u0161\u010dejo naj dejavnosti, ki jih bojo veselile.
\nJedo naj redno in zdravo, veliko sve\u017eega sadja ter zelenjave in polnozrnatih \u017eivil, spijejo naj dovolj
\nvode. \u010ce nimajo apetita, naj se prisilijo, da bo vsaj tisti obrok hrane, ki ga pojedo, res zdrav.
\n– Skrb za kakovostno spanje in po\u010ditek
\nPoskrbeti je potrebno za dovolj spanja. Redno no\u010dno dojenje ali pogosto zbujanje dojen\u010dka pono\u010di,
\nmoti naravni ritem spanja. V\u010dasih je treba zaupati partnerju, da bo te\u0161il otroka, zato da se lahko
\nmamica v miru naspi in spo\u010dije.
\n– Gibanje
\nNa poti iz depresija je nujna telesna dejavnost, zato naj mamice nikar ne \u017edijo v pi\u017eami v
\nstanovanju do ve\u010dera. Najpogosteje se je v tem \u010dasu treba za aktivnost prisiliti, saj je \u017eelja po
\ngibanju pogosto zadnje, kar pride mamici v depresiji na pamet. Izbere naj dejavnosti, ki ji je pri srci
\nin ji je v preteklosti prina\u0161ala veliko zadovoljstva.
\n– Terapija
\nKadar so te\u017eave velike in jih mamice same te\u017eko prena\u0161ajo, naj se posvetujejo s strokovnjakom,
\npsihologom ali psihiatrom.
\n– Zdravila
\nPri resnej\u0161ih oblikah depresije je potrebna medikamentozna terapija. Samo jemanje zdravil sicer ne
\npo pomagalo v celoti, podprto mora biti z lastno aktivacijo. (3)
\nZDRAVSTVENA NEGA PACIENTKE Z POPORODNO DEPRESIJO:
\nV porodni\u0161nici je izrednega pomena, da do medicinske sestre in babice ki skrbijo za otro\u010dnico
\npozorne na simptome poporodne oto\u017enosti. V 20% se lahko iz poporodne oto\u017enosti, ki traja dlje
\n\u010dasa, razvije poporodna depresija.
\nPred odhodom iz porodni\u0161nice je potrebno \u017eensko dobro nau\u010diti nega otroka, utrjevati njeno
\nsamozavest in ji dajati ob\u010dutek varnosti. (10)
\nPOPORODNA DEPRESIJA PRI MO\u0160KIH
\nPoporodno obdobje prina\u0161a veliko sprememb za o\u010deta, te spremembe pa lahko vodijo do razvoja
\npoporodne depresije. Ocenjuje se da pribli\u017eno 1- 25% o\u010detov zboli za poporodno depresijo.
\nDepresija se razvije postopoma. \u0160tudije so pokazale, da se depresija, ki se pri mo\u0161kemu razvije med
\nnose\u010dnostjo, po porodu zmanj\u0161a, vendar se tekom prvega leta otrokovega \u017eivljenja ponovno
\npove\u010duje (4,8% mo\u0161kih, ki bodo postali prvi\u010d o\u010detje, je depresivnih med nose\u010dnostjo in 4,8%
\no\u010detov je depresivnih prve tri mesece po porodu, vendar je 23,8% o\u010detov depresivnih 12 mesecev
\npo porodu).
\nNastanek depresije pove\u010da mo\u017enost nastanka \u010dustvenih in vedenjskih te\u017eav otroka v kasnej\u0161ih letih
\nnjegovega \u017eivljenja, ovira razvoj varne navezanosti otroka z o\u010detom, pove\u010da konflikte v zakonski
\nzvezi ter povzro\u010da ve\u010djo verjetnost za razvoj poporodne depresije pri materi.
\nVzroki za nastanek poporodne depresije pri mo\u0161kih so lahko biolo\u0161ki (ni\u017eji nivo testosterona,
\nestrogena, kortizola, vazopresina, oksitocina, prolaktina) in ekolo\u0161ki (spremembe v na\u010dinu \u017eivljenja,
\nte\u017eave v navezovanju stika z otrokom, pomanjkanje socialne podpore, spremembe v zakonskem
\nstanu, ob\u010dutek izklju\u010denosti iz vezi, ki jo ima mati z otrokom). Vendar je najpomembnej\u0161i dejavnik
\ntveganja za nastanek poporodne depresije pri mo\u0161kih depresija matere. Stopnja pojavnosti depresije
\npri mo\u0161kem, katerega partnerka trpi za poporodno depresijo je 24 \u2013 50%. (9)
\nZAKLJU\u010cEK
\nDepresija je bolezen, ki se lahko pojavi v razli\u010dnih \u017eivljenjskih obdobjih in bistveno vpliva na
\nkvaliteto \u017eivljenja posameznika in njegovih bli\u017enjih. Pomembno je da medicinska sestra prepozna
\nznake depresije, je do pacienta strpna in mo je pripravljena pomagati.<\/p>\n
Prav tako so medicinske sestre ter babice tiste, ki imajo glavno vlogo pri prepre\u010devanju, odkrivanju
\nin obravnavi psihiatri\u010dnih motnje v nose\u010dnosti, med in po porodu, vendar morajo biti zato dodatno
\nizobra\u017eevane in usposobljene.
\nMeniva, da je potrebno konstantno izobra\u017eevanje medicinske sestre na podro\u010dju du\u0161evnih bolezni,
\nsaj lahko le tako medicinska sestra svoje delo opravi strokovno in pripomore k pacientovem
\nbolj\u0161em in hitrej\u0161em okrevanju.
\nVIRI IN LITERATURA
\n1. Berginc\u2010\u0160ormaz G, \u0160ormaz M. Zdrava nose\u010dnica. Ljubljana: Ara, 1996.
\n2. Gillett R. Premagovanje depresije. Ljubljana: Dr\u017eavna zalo\u017eba Slovenije, 1992.
\n3. Hrovat Kuhar E. Poporodni izziv. Lubljana: Mladinska knjiga, 2010.
\n4. Kamin T, Jeri\u010dek Klan\u0161\u010dek H, Zorko M, Bajt M, Ro\u0161kar S, Dernov\u0161ek M. Du\u0161evno zdravje prebivalcev
\nSlovenije. Ljubljana: In\u0161titut za varovanje zdravja, 2009.
\n5. Kordi\u010d, J (brez letnice). Depresija. http:\/\/www.zdravniskinasveti.
\nnet\/?nStran=teme&tema=depresija&pog=index <8.112012>.
\n6. Le\u0161er I (2006). Psihiatrija, http:\/\/www.psihiater\u2010leser.com <8.11.2012>.
\n7. Mckenzie K. Depresija. Ljubljana: Pisanica, 2005.
\n8. National Institutes of Health (2008). Depression Symptoms in Men.
\nhttp:\/\/www.medicinenet.com\/script\/main\/art.asp?articlekey=40336 <9.11.2012>.
\n9. Pilyoung K, E.Swain J (2007). Sad dads. http:\/\/www.ncbi.nlm.nih.gov\/pmc\/articles\/PMC2922346\/
\n<8.11.2012>.
\n10. Pregelj P, Kobentar R. Zdravstvena nega in zdravljenje motenj v du\u0161evnem zdravju : u\u010dbenik.
\nPsihiatri\u010dna klinika Ljubljana. Ljubljana : Rokus Klett, 2009.
\n11. Sko\u010dir A. Glavne zna\u010dilnosti poporodne depresije. Obzor zdr N 2005;39: 119\u2013129.
\n12. Smith G. Premagajmo depresijo! Izola: Meander, 2006.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Depresija je du\u0161evna bolezen, ki jo delimo na: \u2022 Endogene psihoti\u010dne (velike) depresije, pri katerih so v ospredju biolo\u0161ki in podedovani dejavniki \u2022 Eksogene \u2013 reaktivne (nevroti\u010dne) depresije, pri katerih so v ospredju psihogeni dejavniki Poznamo tudi depresivne psihoze, to so najgloblje depresije, v katerih oseba zgubi stik z realnostjo in je pod vplivom hudih … Preberi ve\u010d o Poporodna depresija<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1497],"tags":[1979,1980,1978,1981],"class_list":["post-2497","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-zn-v-patronaznem-in-dispanzerskem-varstvu","tag-o-poporodni-depresiji","tag-patronazno-zdravstveno-varstvo","tag-poporodna-depresija","tag-zn-in-patronaza"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2497","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2497"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2497\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2497"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2497"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2497"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}