S pojmom novorojenec ozna\u010dujemo obdobje otrokovega \u017eivljenja od rojstva do kon\u010danega 4. tedna
\n(28 dni). Za to obdobje je zna\u010dilna velika odvisnost otroka od strokovne nege.<\/p>\n
V intrauterinem obdobju \u017eivi plod v mirnem okolju. Stalno in ritmi\u010dno se ponavljajo zvoki bitja srca, aortne pulzacije in
\nperistaltike. Po rojstvu je postavljen v svet hrupa, svetlobe, suhega okolja, hladu in stalnih dotikov
\n(previjanje, kopanje, hranjenje). Navaditi se mora \u0161e na bolj neprijetne ob\u010dutke, kot so lakota, \u017eeja,
\nbole\u010dina, vro\u010dina, mraz, glasnost, neprijetni polo\u017eaj telesa\u2026Popolnoma nov je tudi na\u010din dihanja in
\nprehranjevanja. Novorojenec je relativno nepripravljen za samostojno \u017eivljenje. Vendar hitro raste, se
\nrazvija, osvaja nove spretnosti in do kon\u010danega prvega leta dose\u017ee veliko sprememb v svojem
\nrazvoju. Za \u017eivljenje in zdravje otroka je najnevarnej\u0161ih prvih 7 \u2013 10 dni \u017eivljenja, ko se otrok prilagaja
\nna ekstrauterino \u017eivljenje (1).
\n
\nPo prihodu domov mati v doma\u010dem okolju nadaljuje z nego in skrbjo za
\notroka. PMS je prva, ki vstopi v dru\u017eino in, \u010de zna dovolj pozorno opazovati dogajanje, lahko
\nmarsikatero te\u017eavo prepozna \u017ee \u010disto na za\u010detku, ko je dru\u017eina \u0161e odprta za pomo\u010d in pripravljena
\nvnesti spremembe. S pojmom dojen\u010dek ozna\u010dujemo v otrokovem \u017eivljenju \u010das od kon\u010danega prvega
\nmeseca do kon\u010danega dvanajstega meseca. To je torej prvo leto, ko se razvije otrok iz bitja skoraj
\nnesposobnega za kakr\u0161nokoli zavestno aktivnost v otroka, ki zavestno komunicira s svojim okoljem,
\nsamostojno spreminja svoj polo\u017eaj (1). V tako burnem obdobju rasti in razvoja bi lahko razni \u0161kodljivi
\ndejavniki iz okolja poru\u0161ili normalno pot razvoja. Zdravstvena nega kot stalno prisotna dejavnost ima
\npomembne naloge pri zagotavljanju in pospe\u0161evanju normalne rasti in razvoja. Poleg tega pa pomaga
\npri odkrivanju in odpravljanju \u0161kodljivih vplivov fizi\u010dnega, psihi\u010dnega in socialnega okolja (1,2).<\/p>\n
NAMEN
\nNamen seminarske naloge je s pomo\u010djo pregleda literature pribli\u017eati novorojen\u010dka in zdravstveno
\nvzgojno delo patrona\u017ene medicinske sestre pri oskrbi novorojen\u010dka na domu. Cilj seminarske naloge
\nje spoznati oskrbo novorojen\u010dka s strani patrona\u017ene medicinske sestre na domu novorojen\u010dka.<\/p>\n
Oskrba novorojen\u010dka na domu
\nOb prihodu matere in novorojen\u010dka domov je obve\u0161\u010dena tudi patrona\u017ena medicinska sestra, ki ju obi\u0161\u010de v dnevu ali dveh (4).
\nPatrona\u017ena slu\u017eba vodi patrona\u017eni karton celotne dru\u017eine in njenih varovancev, zraven tega pa \u0161e
\npridobi podatke za statisti\u010dne raziskave. Poudarek je na negi in oskrbi otroka. Patrona\u017ena medicinska
\nsestra izvaja preglede po izdelanem planu in na to\u010dno dolo\u010denem terenu. Po 24\u201048 urah od prihoda
\notro\u010dnice iz porodni\u0161nice, mora preveriti kako poteka razvoj novorojen\u010dka, v naslednjih dneh pa
\nposkrbeti, da je vzpostavljen dober odnos med otrokom in star\u0161i (vzpostavljeno dojenje,
\nzagotavljanje primerne te\u017ee, sposobnost star\u0161ev za samostojno nego itd.)(2).<\/p>\n
Po prihodu domov mati v doma\u010dem okolju nadaljuje z nego in skrbjo za otroka. PMS je prva, ki vstopi
\nv dru\u017eino in, \u010de zna dovolj pozorno opazovati dogajanje, lahko marsikatero te\u017eavo prepozna \u017ee \u010disto
\nna za\u010detku, ko je dru\u017eina \u0161e odprta za pomo\u010d in pripravljena vnesti spremembe.<\/p>\n
Obiski na domu so potrebni najmanj ob vsaki bistveni spremembi, ki se dogaja ob otrokovem razvoju
\n(na\u010din prehrane, mejniki psihi\u010dnega oziroma fizi\u010dnega razvoja otroka). Cilj obravnave je zdrav psihofizi\u010den razvoj novorojen\u010dka in dojen\u010dka (2).<\/p>\n
V okviru nalog se mora patrona\u017ena medicinska sestra pravilno strokovno pripraviti, izvesti vse potrebne preglede, voditi evidenco o otroku in njegovi dru\u017eini, na\u010drtovati in izvesti morebitne intervencije, ter vrednotiti opravljeno delo (3).<\/p>\n
Splo\u0161ne naloge pri novorojen\u010dku:
\n\uf0d8 strokovna priprava na terensko delo (dru\u017einski omot z dokumentacijskimi obrazci,
\npripomo\u010dki za nego novorojen\u010dka, pisna zdravstveno vzgojna navodila);
\n\uf0d8 anamneza novorojen\u010dka in njegove dru\u017eine
\n\uf0d8 na\u010drtovanje in izvajanje negovalnih intervencij za novorojen\u010dka in njegovo dru\u017eino
\n\uf0d8 dokumentiranje in vrednotenje opravljenega dela;
\nSpecifi\u010dne naloge pri novorojen\u010dku:
\n\uf0d8 Fizi\u010dni pregled novorojen\u010dka (glava, fontanela, belo\u010dnica, ustna votlina, ustnice, ko\u017ea, prsni
\nko\u0161, spolovilo, roke, noge, prsti, nohti, izlo\u010dki),
\n\uf0d8 nega novorojen\u010dka (umivanje, obla\u010denje, previjanje, prehrana), nega popkovne rane, pomo\u010d
\npri dojenju, ureditev le\u017ei\u0161\u010da, zdravstveno vzgojno delo z dru\u017eino,
\n\uf0d8 kopanje novorojen\u010dka na zadnjem obisku v 4. tednu starosti,
\n\uf0d8 zdravstveno vzgojno delo v smislu ohranitve in krepitve zdravja ter prepre\u010devanja bolezni pri
\nnovorojeb\u010dku (3).<\/p>\n
Naslednji obisk, kot tudi vse nadaljnje obiske si patrona\u017ena medicinska sestra planira sama, glede
\nna stanje in starost novorojen\u010dka in potrebe matere. Vsekakor pa v prvem tednu po odpustu
\nnovorojen\u010dka iz porodni\u0161nice pogosteje, najmanj vsak drugi dan. Kasneje so lahko presledki med obiski tudi dalj\u0161i.<\/p>\n
Dojenje novorojen\u010dka
\nPatrona\u017ena medicinska sestra na domu tudi svetuje ob morebitnih te\u017eavah pri dojenju.\u017de pred
\nporodom moramo nose\u010dnico psihi\u010dno pripraviti na to, da bo otroka dojila. Novorojen\u010dek se v
\nmaterinem naro\u010dju, ko sesa, po\u010duti varnega in to pogosto vpliva na njegovo \u010dustveno stanje, saj
\nzaznava toploto materinega telesa, njen objem in sli\u0161i bitje njenega srca. Tako se hitro pomiri, mati
\npa ob tem tesnem so\u017eitju ob\u010duti, da je otrok \u0161e vedno del njene biti. Za uspe\u0161en za\u010detek dojenja je
\nzelo pomembno prvo dojenje. Takoj po rojstvu otroka polo\u017eijo na materine prsi, ta bradavico najprej
\nnekajkrat oblizne, nato jo zagrabi in sesa. To prvo sesanje je mo\u010dna vzpodbuda za izlo\u010danje mleka.<\/p>\n
Nato novorojen\u010dka pregledajo in uredijo, 20\u201030 minut po rojstvu pa je pravi \u010das za prvo pravo
\ndojenje, saj je sesalni refleks takrat najmo\u010dnej\u0161i (4).
\nOtrok izprazni dojko tako, da zgrabi bradavi\u010dni kolobar\u2010 areolo in se nanj prisesa ter naredi vakuum.<\/p>\n
Prsno bradavico vsesa globoko v usta, od spodaj jo objame s korenom jezika, od zgoraj pa s trdim
\nnebom. Vrh bradavice je pritisnjen ob trdo nebo in tako za\u0161\u010diten pred polno silo podtlaka, ki nastaja
\nob korenu jezika. Tako pridejo otrokove ustnice do roba areole, dlesni pa stisnejo zbirne cevke in
\niztisnejo mleko v usta. Pri takem pravilnem dojenju otrok obenem ne sesa zraka, ki bi mu lahko napel
\ntrebuh in mu povzro\u010dil bole\u010dine (4).<\/p>\n
Dober sesalni refleks je eden najpomembnej\u0161ih pogojev za uspe\u0161no dojenje. \u010ce novorojenec dobro sesa, lahko pije tudi na dojki, ki ima slabo razvite, ploske ali celo udrte bradavice, seveda \u010de so le\u2010te vzdra\u017eljive. Izrednega pomena je tudi telesno in du\u0161evno stanje. Spro\u0161\u010denost ugodno vpliva na izlo\u010danje mleka, medtem ko napetost in strah lahko zmanj\u0161ata njegovo koli\u010dino (4).<\/p>\n
Materina \u010dustva, njeno psiholo\u0161ko stanje in dra\u017eljaji vplivajo na izlo\u010danje mleka, ker obvladujejo hipotalamus, ki nadzoruje delovanje hipofize, ta pa spro\u0161\u010da hormon, ki povzro\u010di, da mle\u010dna \u017eleza izlo\u010da mleko. V\u010dasih je dovolj, da mati sli\u0161i jok otroka ali nanj le pomisli, pa se ji \u017ee za\u010dne cediti mleko (4).<\/p>\n
Prve dni po porodu izlo\u010da dojka mlezivo ali kolostrum, ki se kmalu (v tretjem tednu) spremeni prek mladega v zrelo mleko. Kolostrum ima 5\u20106% beljakovin, veliko protiteles bolezni, ki jih je prebolela mati, in dosti vitamina A in C. kolostrum je zelo gost in \u017ee majhne koli\u010dine, ki jih popije otrok v prvih dneh, zado\u0161\u010dajo za njegove potrebe (4).<\/p>\n
Prednosti dojenja
\n\uf0d8 Materino mleko je najbolj prilagojeno otrokovim potrebam
\n\uf0d8 Dojeni otroci so bolj odporni proti infekcijam in virozam (v mlezivu je tudi naravna laktoza, ki
\npomaga uravnavati raven sladkorja v otrokovi krvi)
\n\uf0d8 Za\u0161\u010dita pred nekaterimi oku\u017ebami (\u017eensko mleko vsebuje protitelesa, ki delno preidejo v
\notrokovo kri, delno pa ostanejo v njegovem \u010drevesju\u2010 tako novorojen\u010dka varujejo pred
\nnekaterimi nevarnimi virusi (npr. povzro\u010ditelj otro\u0161ke paralize), nekaterimi bakterijami (npr.
\nE. coli), ki lahko povzro\u010dajo nevarno drisko ali celo vnetje mo\u017eganske opne)
\n\uf0d8 Za\u0161\u010dita pred alergijami (\u017eensko mleko vsebuje posebno vrsto protiteles, ki se ve\u017eejo z
\nalergeni v hrani\u2010 ta za\u0161\u010dita traja samo dokler se otrok doji)
\n\uf0d8 Manj\u0161i odstotek vnetja u\u0161es, bruhanja, bolezni dihalnih poti, nekaterih vrst kroni\u010dnih obolenj jeter\u2026
\n\uf0d8 Redkej\u0161a slabokrvnost in rahitis
\n\uf0d8 Redkej\u0161a zaprtost in kr\u010di zaradi pomanjkanja kalcija in magnezija
\n\uf0d8 Materino mleko je najla\u017eje prebavljivo
\n\uf0d8 Sesanje pri prsih spodbuja razvoj obraznih mi\u0161ic in \u010deljusti, kar pripomore k bolj\u0161i in lep\u0161i rasti zob
\n\uf0d8 Dojenje daje pomembne du\u0161evne koristi, pomirja (tesen telesni stik z materjo, otrok \u010duti bitje
\nnjenega srca, dihanje, toploto; ob\u010dutek varnosti)
\n\uf0d8 Prakti\u010dna plat: vedno pripravljeno, ravno prav toplo, ravno prava koli\u010dina, sterilno
\n\uf0d8 Dojenje pospe\u0161uje involucijo maternice (maternica se hitreje skr\u010di na normalno velikost) in
\npomaga materi porabiti morebitno odve\u010dno telesno te\u017eo, ki jo je dobila med nose\u010dnostjo, zni\u017euje izpostavljenost nevarnosti raka na prsih in rodilih, materinski instinkt po zaslugi hormona prolaktina<\/p>\n
Prehranjevanje novorojen\u010dka
\nNovorojenec ima razvite reflekse (iskalni, sesalni, po\u017eiralni), ki mu omogo\u010dajo hranjenje. Potreba po hrani je prisotna takoj po rojstvu. Poleg hrane potrebuje novorojenec \u0161e dodatne obroke teko\u010dine. Brez hrane te\u017eko vzdr\u017ei ve\u010d kot \u0161tiri ure, torej obstaja potreba po hranjenju tudi pono\u010di.
\nRezerve hranljivih snovi so namre\u010d majhne, porabijo se v nekaj urah in tedaj lahko pride do hipoglikemije in ob\u010dutka lakote.<\/p>\n
Relativno majhna prostornina \u017eelodca, dolo\u010da koli\u010dino popitega mleka pri enem obroku. V 1. tednu \u017eivljenja, lahko prejme otrok do 30ml mleka na obrok, v drugem okoli 70ml, v tretjem 100ml in v 4. tednu 120ml. prebava materinega mleka traja 2 do 2,5 uri, torej je tudi potreba po 2,5 do 3 urnih intervalih med posameznimi obroki.<\/p>\n
HRANJENJA
\nPrvi dnevi po rojstvu
\nNovorojen\u010dek lahko v prvih dneh zahteva hranjenje tudi 15\u2010krat dnevno ob katerikoli uri dneva in
\nno\u010di. \u0160e posebno v prvih dneh je treba kar najbolj zadovoljiti njegovim potrebam, saj otrok v
\nprvem mleku\u2010 mlezivu, dobi najve\u010d protiteles, ki ga \u0161\u010ditijo pred razli\u010dnimi mo\u017enimi boleznimi,
\nmed otrokom in materjo pa se predvsem skozi proces dojenja vzpostavlja \u017eivljenjska vez (4).<\/p>\n
Vsi otroci prve dni po rojstvu izgubljajo telesno te\u017eo, \u010deprav jih matere pogosto dojijo. Normalna je izguba do 10% porodne te\u017ee, vendar vsi otroci ne izgubljajo enako. Tisti z ve\u010djo porodno te\u017eo najpogosteje izgubijo nekaj ve\u010d kot njihovi la\u017eji vrstniki. Tretji dan po porodu za\u010dne te\u017ea rahlo nara\u0161\u010dati in nato pri zdravem otroku vztrajno raste.<\/p>\n
Hranjenje doma
\nPrve dni doma otrok \u0161e vedno neprestano zahteva hrano, nato si po\u010dasi vsak dan bolj izoblikuje
\nsvoj urnik hranjenja, ki je pribli\u017eno na vsaki 2\u20104 ure.<\/p>\n
Kdaj je otrok sit
\n\uf0d8 Otrok je sit, ko zaspi na prsih mu bradavica zdrsne iz ust, in ko ima trebu\u0161\u010dek izbo\u010den,
\n\uf0d8 od 4. dneva dalje zmo\u010di 6\u20108 pleni\u010dk dnevno.
\n\uf0d8 La\u010den je, ko je nemiren, joka, sesa prst, daje pest v usta,odpira in zapira usta v prazno,
\nkakor da bi sesal mleko,
\n\uf0d8 hlastno pije, ko mu ponudimo stekleni\u010dko s \u010dajem ali prekuhano vodo.
\nNovorojen\u010dek ne bo popolnoma ni\u010d obziren do svoje mame; takoj ji bo dal vedeti, \u010de ga morda ni
\ndovolj nahranila. Pristavimo ga k prsim kadarkoli to \u017eeli.
\nTrajanje posameznega obroka
\n\u0160tevilo obrokov, razmaki med njimi in trajanje posameznega dojenja so odvisni od otrokovih
\npotreb in tudi zna\u010daja. Obrok lahko traja 10 minut ali eno uro (4).<\/p>\n
Teoreti\u010dno bi bilo dovolj \u017ee 10 minut hranjenja, vendar moramo upo\u0161tevati tudi nekatere
\nokoli\u0161\u010dine:
\n\uf0d8 Nedono\u0161eni otroci in tisti z nizko porodno te\u017eo so pri hranjenju po\u010dasnej\u0161i,
\n\uf0d8 prve dni se tvorba mleka \u0161e ne prilagodi principu ponudbe in povpra\u0161evanja, zato se
\nlahko zgodi, da otrok potrebuje nekaj ve\u010d mleka, kot ga ima otro\u010dnica na voljo, zato v
\ntakem primeru obrok traja dlje in novorojen\u010dek bo lahko popolnoma izpraznil obe dojki.<\/p>\n
Izjemno pomembno je, da dojenja ne skraj\u0161ujemo na silo. Mleko se med samim dojenjem
\nspreminja\u2010 na za\u010detku je bolj vodeno in pote\u0161i otrokovo \u017eejo, ni pa dovolj hranljivo.<\/p>\n
Hranljivost mleka se iz minute v minuto pove\u010duje in \u0161ele ko je otrok od\u017eejan, za\u010dne piti mleko, ki je bogato z
\nma\u0161\u010dobami in zato bolj kalori\u010dno (4).<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
Pravilno pristavljanje otroka za dojenje
\nPravilen polo\u017eaj in pravilno pristavljanje sta temelja dojenja. Ko mati in otrok to obvladata,
\ndojenje postane prijeten dogodek, brez bole\u010din in slabe volje (4).<\/p>\n
Otro\u010dnica si mora najprej zagotoviti udobje
\n\uf0d8 Doma si poi\u0161\u010de primeren koti\u010dek za dojenje
\n\uf0d8 podpre si hrbet in roke,
\n\uf0d8 udobno mora biti obema, materi in otroku (ne sme biti nenormalno skr\u010den ali zvit,
\nohraniti mora polo\u017eaj, pri katerem glavica ni preve\u010d nagnjena nazaj ali potisnjena naprej).<\/p>\n
Spro\u017eimo iskalni refleks<\/p>\n
Ko otrok udobno le\u017ei v materinem naro\u010dju ali na postelji, mora glavico obrniti proti dojki. To mati
\ndose\u017ee tako, da ga narahlo pobo\u017ea po notranjem licu, ko se obrne, pa mu ponudi bradavico. \u010ce ne takoj odpre ust, ga lahko narahlo z bradavico podrgne po ustnicah (4).<\/p>\n
Sesanje
\nOtrok pravilno zagrabi bradavico takrat, ko poleg same bradavice v usta vzame tudi ve\u010dji del
\nbradavi\u010dnega kolobarja (v bradavi\u010dnem kolobarju se nahajajo mle\u010dni vodi, skozi katere ob pritisku priteka mleko). Paziti je treba, da dojka otroka ne ovira pri dihanju (4).<\/p>\n
Podiranje kup\u010dka
\nOtro\u010dnica si tetra plenico polo\u017ei na ramo, otroka prisloni na ramo ter ga bo\u017ea po hrbtu od spodaj
\nnavzgor (4).<\/p>\n
Mle\u010dne formule
\nMle\u010dne formule so industrijsko pripravljeni nadomestki materinega mleka, ki posku\u0161ajo slediti
\nsestavi \u017eenskega mleka glede vsebnosti hranil, vendar ne vsebujejo pomembnih za\u0161\u010ditnih
\nfaktorjev, ki so le v \u017eenskem mleku. Mle\u010dne formule so \u017eivljenjsko nujne za otroke, ki ne morejo
\nbiti hranjeni z \u017eenskim mlekom. \u010ceprav proizvodnjo mle\u010dnih formul stalno izbolj\u0161ujejo, \u0161e vedno
\nne morejo kemi\u010dno u\u010dinkovito posnemati ali nadomestiti materinega mleka.<\/p>\n
Mle\u010dne formule vsebujejo enake kategorije hranil kot \u017eensko mleko (beljakovine, ma\u0161\u010dobe, ogljikove hidrate,
\nvitamine in minerale), vendar se od \u017eenskega mleka \u0161e vedno pomembno razlikujejo. Mle\u010dne
\nformule namre\u010d ne vsebujejo bioaktivnih sestavin (npr. rastnih faktorjev, hormonov, \u017eivih celic
\n(limfocitov T in B, makrofagov), imunoglobulinov(sekretornih IgA, IgM) ter encimov)(4).<\/p>\n
Nega popka
\nPopkovnica je \u017eivljenjsko pomembna vez med posteljico in plodom v maternici, saj plod po njej
\nprejema s kisikom bogato kri in hranilne snovi od matere. Po rojstvu, ko se novorojen\u010dek rodi se za\u010dne hraniti in skrbeti za izlo\u010danje zato popkovnica ni ve\u010d potrebna. Po porodu se popkovnico prere\u017ee in pri tem je potrebno upo\u0161tevati sterilne ukrepe in strokovna priporo\u010dila, ki so potrebna za ta poseg. Praviloma med 5. In 14. Dnem popkovni krn odpade, nastala rana popka se zaceli. Le\u017ei\u0161\u010de
\npopka je idealno goji\u0161\u010de za patogene bakterije, zaradi katerih lahko pride do zapletov pri celjenju.
\nPopkovnega krna se ne sme pred\u010dasno odtrgati, odpasti mora sam (5).<\/p>\n
Nega popka
\nPopek negujemo s sterilnimi tamponi in sterilno teko\u010dino, ki ni enotno dolo\u010dena, prav tako ni
\ndolo\u010deno kdaj, kako, kolikokrat popek negujemo pomembno je da ga vedno osu\u0161imo. Popka ne
\npokrivamo, \u010de se celi primarno brez zapletov. Pozorni smo, na morebitna odstopanja, ki so lahko
\ngranulom popka, krvavitve, oku\u017ebe, izcedek, popkovna kila, itd. Negi popka moramo posvetiti prav
\nposebno pozornost, saj je mesto, skozi katero lahko infekt vdre v krvni obtok prav otrokov popek. V \u010dasu celjenja popka novorojen\u010dka ne kopamo (6).<\/p>\n
Zlatenica novorojen\u010dka
\nJe klini\u010dno stanje pri novorojen\u010dku ko je tako povi\u0161ana koncentracija serumskega bilirubina, da
\npovzro\u010di rumeno obarvanje ko\u017ee, sluznic in belo\u010dnic. Je pogost pojav, pri katerem pa se redko
\npojavijo zapleti, zato je pomembno, da poznamo dejavnike, s pomo\u010djo katerih prepoznamo
\nnovorojen\u010dke, ki potrebujejo takoj\u0161njo pomo\u010d in oskrbo (7).<\/p>\n
Rumeni novorojen\u010dki, so pogosto zelo zaspani in pogosto se zgodi, da se za obroke hranjena ne
\nzbudijo sami, med obroki pa lahko zaspijo. Pijejo slab\u0161e in po\u010dasi, na okolico se odzivajo slabo ter po
\nnavadi se tudi manj gibajo in plitveje dihajo. Lahko je prisotno izlo\u010daje temnej\u0161ega blata, ki je v
\nnekaterih primerih lahko tudi zelene barve, prav zaradi povi\u0161anega bilirubina. Urina je manj in je temnej\u0161e barve (7).<\/p>\n
Patrona\u017ena medicinska sestra novorojen\u010dka napoti k zdravniku, ko:
\n\uf0d8 je otrok zelo rumen ali zeleno rumen,
\n\uf0d8 je zaspan,
\n\uf0d8 ne pridobiva na te\u017ei,
\n\uf0d8 odvaja svetlo(belo) blato,
\n\uf0d8 \u010de so prisotni poleg zlatenice \u0161e kakr\u0161ni koli drugi bolezenski znaki,
\n\uf0d8 \u010de je otrok nenadoma postal rumen
\nSvetovanje patrona\u017ene medicinske sestre za nego novorojen\u010dka z zlatenico:
\n\uf0d8 Bivanje v svetlem, zra\u010dnem prostoru.
\n\uf0d8 Posteljica naj bo postavljena ob oknu in izpostavljena son\u010dni svetlobi.
\n\uf0d8 V lepem, toplem in son\u010dnem vremenu svetujemo kratkotrajne \u00bb son\u010dne kopeli \u00bb.
\n\uf0d8 Opazovanje ko\u017ee, belo\u010dnic in vidnih sluznic in s tem kontrola ali se obarvanost zmanj\u0161uje,
\nnara\u0161\u010da ali ostaja enaka.<\/p>\n
Zaradi zgodnega odpu\u0161\u010danja iz porodni\u0161nic, se patrona\u017ene medicinske sestre, pogosteje sre\u010dujejo z
\nnovorojen\u010dki z zlatenico in zato so bolj pozorne pri oskrbi in primerno ukrepajo ob poslab\u0161anju stanja<\/p>\n
Zaklju\u010dek
\nPri pisanju seminarske naloge, smo pri\u0161le da zaklju\u010dka, da ima patrona\u017ena medicinska sestra klju\u010den
\npomen pri oskrbi novorojen\u010dka v doma\u010dem okolju, ter pomembno vlogo pri pou\u010devanju matere in
\nostalih dru\u017einskih \u010dlanov o novem dru\u017einskem \u010dlanu. Zdravstvena nega novorojen\u010dka je ena izmed
\nnajstarej\u0161ih oblik patrona\u017ene dejavnosti v dru\u017einah. Vklju\u010duje novorojen\u010dka in otro\u010dnico, ki ju
\nobravnavamo skupaj, kot par.<\/p>\n
Od patrona\u017ene medicinske sestre se zahteva veliko strokovnega znanja in zato se mora nenehno
\nstrokovno izobra\u017eevati, ter mora pridobljena znanja upo\u0161tevati pri svojem delu.<\/p>\n
Patrona\u017ena medicinska sestra ima s svojim delom zelo velik vpliv na zdravje in \u017eivljenje ljudi, s tem pa hkrati
\nprevzema tudi zelo veliko odgovornost.<\/p>\n
LITERATURA
\n1. Hoyer S. Zdravstvena nega otroka. Tehni\u0161ka zalo\u017eba Slovenije. Ljubljana, 1994.
\n2. Pajtler J. Vloga patrona\u017ene medicinske sestre pri razvoju otroka. Diplomsko delo. Maribor:
\nVisoka zdravstvena \u0161ola, 2002.
\n3. \u0160u\u0161ter\u0161i\u010d O\u2026(et.al): Patrona\u017eno varstvo in patrona\u017ena zdravstvena nega \u2013 nadgradnja in
\nprilagajanje novim izivom. Utrip, \u0161t. 01, 2007: 23 \u2013 28.
\n4. Felc Z. O dojenju: odgovor na pogosta vpra\u0161anja. Dru\u0161tvo Mohorjeva dru\u017eba. Celjska Mohorjeva
\ndru\u017eba, 2008.
\n5. Gubanc A, Testen K. Zdravstvena nega in oskrba popka. V: Bratani\u010d B (ur.). Zdravstvena oskrba
\nnovorojen\u010dkov na domu: prispevki in delovni zvezek. 4. dopolnjena izdaja. Ljubljana, februar 2006.
\nLjubljana: Klini\u010dni center Ljubljana, SPS Pediatri\u010dna klinika, Slu\u017eba za neonatologijo, 2006: 31\u20103.
\n6. Likar R. Analiza patrona\u017ene zdravstvene nege nose\u010dnice, otro\u010dnice in novorojen\u010dka za
\nobdobje 1998\u20102003. Diplomsko delo. Maribor: Visoka zdravstvena \u0161ola, 2005
\n7. Brlo\u017enik M. Patrona\u017ena medicinska sestra in zlateni\u010den novorojen\u010dek. V: Bratani\u010d B (ur.),
\nFelc Z (ur.), Ilija\u0161 Trofenik A (ur.). Zlatenica v neonatalnem in otro\u0161kem obdobju \u2010
\nZbornik predavanj Simpozija z u\u010dno delavnico z mednarodno udele\u017ebo Na sti\u010di\u0161\u010dih
\nneonatologije; La\u0161ko, 13.\u201014. September 2002. Celje: Splo\u0161na bolni\u0161nica; 2002. p.71\u20104.
\n8. Kramer LI. Advancement of dermal icterus in the jaundiced newborn. Am J Dis Child
\n1969; 118: 454\u20108.
\n9. Hoyer S. Uspe\u0161no dojenje za dobro zdravje otrok in mater . Ljubljana : Narodna in
\nuniverzitetna knji\u017enica , 2006.
\n10. Hoyer S. Uspe\u0161no dojenje za dobro zdravje otrok in mater . Ljubljana : Narodna in
\nuniverzitetna knji\u017enica , 2006.
\n11. Gartner LM, Herschel M. Jaundice and Breastfeeding. Pediatr Clin North Am 2001;
\n48(2): 389\u201099.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
S pojmom novorojenec ozna\u010dujemo obdobje otrokovega \u017eivljenja od rojstva do kon\u010danega 4. tedna (28 dni). Za to obdobje je zna\u010dilna velika odvisnost otroka od strokovne nege. V intrauterinem obdobju \u017eivi plod v mirnem okolju. Stalno in ritmi\u010dno se ponavljajo zvoki bitja srca, aortne pulzacije in peristaltike. Po rojstvu je postavljen v svet hrupa, svetlobe, suhega … Preberi ve\u010d o Novorojen\u010dek in oskrba na domu – patrona\u017eno varstvo<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1497],"tags":[1983,1982,1984,394],"class_list":["post-2500","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-zn-v-patronaznem-in-dispanzerskem-varstvu","tag-novorojencek","tag-novorojencek-in-oskrba-na-domu-patronazno-varstvo","tag-oskrba-na-domu","tag-patronazno-varstvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2500","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2500"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2500\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2500"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2500"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2500"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}